CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJJE 10 LET RADIA CELJE Natanko pred desetimi leti se je prvič oglasil Radio Celje. Prisluh- nili smo presenečeni in tudi ponosni. Od takrat skoraj vsak dan ob petih popoldne poslušamo celjsko kroni- ko, športni pregled, glasbeno, mla- dinsko in izobraževalno oddajo ter podobno. V desetih letih se je celj- ski radio razvijal in izpopolnjeval. Zlasti se je krepil govorni del, kar priča o vedno boljši kakovosti od- daje in večjem sodelovanju obča- nov. Mnogo vprašanj pa še niso mtîgli rešiti. Radio Celje še danes nima svoje strehe, čeprav sta celjska okrajna in občinska skupščina to že skušala reševati. Rodil se je celo idejni projekt o radijski hiši na Go- lovcu. Časopisno podjetje «Celjski tisk« je sprejelo radio, vendar mu doslej še ni moglo nuditi lastnih prostorov. Studio celjskega radia še vedno hvaležno gostuje v Zdravst- venem domu. »Radio Celje« je predvsem gla- silo celjskih občanov. Tu sredi njih je njegovo mesto. Prav pa bi bilo, da bi se za njega pozanimale še so- sednje občine, kjer občani prav tako radi prestrezajo njegove valove. V desetih letih je celjski radro opravil kot relejna postaja veliko poslan- stvo. Najhitreje jé lahko obveščal občane o dogodkih v mestu in oko- lici, obenem pa vsekakor nudil tri- buno, kjer občani lahko izmenjujejo mnenja, ter posredujejo misli in že- lje svojim bližnjim. Že to je veliko. Pravi entaziasti so bili tisti, ki so se pred desetimi leti z vsemi si- lami zavzeli, da je Celje dobilo svoj oddajnik. To lahko rečemo o Igor- ju Ponikvarju, prvem predsedniku UO ter Ristu Gajšku, prvem di- rektorju. Radiu pa so orali ledino še mnogi sodelavci kot odgovorni urednik Milan Božič, dolgoletni upravnik Peter Božič, radijski teh- nih Alojz Bertoncelj, urednik glas- bene oddaje Edi Goršič in še vrsta ostalih. Zlasti pogosto so sé menja- vali napovedovalci. Med prvimi pa so spregovorili po radiu Celje na- povedovalci iz vrst celjskih gleda- liških igralcev. Vse kaže, da se bo »Radio Celje« še krepil, posebno še tedaj, če se bosta zanj složno zavzeli celjska in žalska občina. Kolektivu radia Celje in vsem sodelavcem ob jubileju najlepše čestitke! R.L. ROMUNSKA TENIŠKA IGRALCA V CELJU Na povabilo teniške sekcije HDK Celje bosta v ponecteljek, 21. septembra gostovala v Celju najboljša romunska,- teniška igralca Mureano in Tiriac. Slo bo »a njun medse- bojni ekshibicijski nastop, ki se bo na igrišču ob Ljubljanski cesti začel ob štirih popoldne. Srečanja na veličastni proslavi v Gornjem gradu ZGIEDE SMO KOVAll V NOV # Že v soboto popoldne je Gor- nji grad v svečanem oblačilu spre- jel množico ljudi od vsepovsod. Okrog pete ure popoldne so se vsi zbrali ob novem spomeniku pri Brin- kovačti. V spomin na 149 padlih bor- cev je spregovoril politkoniisar IV. operativne cone Jože Borštnai'. ■ Ф Zvečer ob osmi uri i)u so kul- turniki IV. operativne cone v po- mlajenem sestavu (sedaj DPD Svo- boda iz Trbovelj) izvfîdïi celovečer- no akademijo na prostem. Po dvaj- setih lelilí je Gobčeva Kantata zno- va zadonela v tistem kraju, kjer je nastajala. Ф V.,nedeljo dopoldne pa so kiil- iurniki slav.ili svoj t)raznik. Ob pol flevetih so odkrili spominsko ploščo kiihurnikom IV. operativne cone, ki so v treh mesecih svobodnega ()/( fiilja delovali v (iornjem gradu. Ob odkritju je govoril vodja pro- pagandnega odseka IV. operativne cone Stane Škrabar-Braškar, ploščo* pa je odkrila vodja kulturnikov Vera Ilreščak-Beblerjeva. Ф Nad 10 tisoč ljudi pa se je zbralo na osrednjem slavnostnem prostoru pri zadružnem- domu, kjer je zbranim spregovoril Mitja Ribi- čič-Ciril. Slavja so se udeležili Miha Marinko, Viktor Avbelj, dr. Aleš Bebler, Janko Rudolf ter bivši ko- mandanti in komisarji Jože Boršt- nar, Peter Starile, Peter Brajovič, Franc Poglajen, Mirko Jerman, Si- mon Sekirnik, Boris Čizmek, Lado Mišira in predstavniki okrajnih ter občinskih političnih in družbenih or- ganizacij c(;Ijskega okraja. Ф Mitja Bibičič-Ciril je v svojem govoru poudaril, da je že partizan- stvo ustvarilo jasne moralne krite- rije. In kot so bili takrat slovenski ljudje*občutljivi za klečeplastvo in izdajstvo, so danes občutljivi za ne- gativne pojave, samovoljno kršenje ustavnih pravic in drujçe napake, Partizanstvo je danes še nečemu vzgled. Partizani smo v najtežjih dneh ohranili optimizem, vero v zmago in smotre borbe. In zato ni prav, če danes, ko prilagajamo ustre- zen gospodarski sistem ustavnim na- čelom in pravladujočim samouprav- nim pravicam delovnih ljudi, v ka- terem naj delovne organizacije in komune kar najbolj samostojno raz- polagajo z ustvarjeno vrednostjo svojega dela, srečujemo malodušne- že, ki govore, da delovni človek, ki včeraj ni bil dovolj kulturen in do- rasel za oblast, ni zrel za gospo- darja in upravljalca. Ф Rezultati osvobojenega dela spreminjajo podobo domovine — in z razvojem socializma raste vloga in pomen narodnosvobodilnega bo- ja, ki je dal osnove osvobojenemu delu. J JKlančnik Čezmerno trošenje OK ZKS Celje je priredil za sekre- tarje obč. komitejev in predsednike občinskih skupščin ra/pravo o ak- tualnih družbenogospodarskih vpra- šanjih, s poudarkom o novem polo- žaju v gos|)odarstvu. Razpravo je vodil podpredsednik IS SRS Janko Smole, udeležil pa so jo je tudi se- kretar CK ZKS Miha Marinko. Tovariš Janko .Smole je v razpra- vi poudaril, da je dauclanes še vse' preveč ii^teuzij ua zmrzovajiju cen in korekturah, premalo pa anali- tičnega spremljanja pojavov. Tako je pokazal na zanimiv pojav, ko zavodi za cene in drugi organi kon- trolirajo ceno proizvajalca, nadalj- nja uisoda cene v trgovini pa je vse več ali manj prepuščena slučaju. Opozi)ril je tudi na zmernost pri zaposlovanje nove delovne sile, saj je v celjskem okraju okrog 10 od- stotkov več zaposlenih kot lani, to pa vsekakor vodi le k ekstenzivne- mu gospodarjenju in večanju proiz- vodnje, ne pa storilnosti in kako- vosti proizvodov. Naglo večanje pro- izvodnje pa vleče za sabo najbolj nevarno politiko v gospodarstvu - piekomerno vlaganje v nove objek- te. Pri tem celo podjetja, ki poslu- jejo z izgubo, gradijo in vlagajo, medtem ko podjetja, ki so s sprostit- vijo obveznosti dobila večja sred- stva, pozabljajo, da bi le s temi sredstvi reševala nivo osebnih do- hodkov, ki pogojujejo kakovostno gospodarsko rast. Vs(>kakor je nesmisel nasprotovati razširjeni,produkciji, toda vlagati za vsako ceno je še nesmiselneje in pomeni samo voditi vodo na mlin cen. Prav sedanja nestabilnost gospo- darstva je pojav, ki izvi>a iz preob- sežne investicijske dejavnosti, je de- jal Miha Marinko, ki je v nada- ljevanju omenil posledice preko- mernega trošenja. ^ Proti vsem tem stvarem bo nujna vsako(lnevnc4 borba poedinca. pred- vs(;m i)a članov ZK, kajti v nasprot- nimi primcMii bo tr(>ba seči po admi- nistrativnih ukrepih, ki pa v praksi širj(4ija demokratičnih pravic sa- moupravljanja ne morejo roditi naj- boljšega'. J. KI. Od 19. do 26. septembra \ Proli koncu tedna oblačno s po- gostimi padavinami. (iJjoli 2'>, ali 24. postopno izbolj- šanje. VISOK OBTSK Miha Marinko pri razgovorih v Tovarni nogavic Polzela PRED SEJO CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Upokojenci dočakali vrsto Na celjsko občinsko skupščino je bilo \" zadnjih mesecih poslano več poročil o perečem materialnem po- ložaju upokojencev in njihovih dru- žinskih članov. Na podlagi teh po- ročil, razprav in analiz, je skupčšina ugotovila, da materialni položaj u- pokojeucev in njihovih družinskih članov zaostaja za ravnijo ostalih občanov v občini. Tako je bilo ujfotovljeno, da znaša povprečni osebni dohodt-k v gús- podarskih dejavnostih 41.030 dinar- jev, oziroma v negospodarskih 46.960 din, torej v povprečju 42.403 dinar- jev. Če za primerjavo navedemo, da je. povprečje osebnih pokojnin le 19.929 dinarjev, nas to dejstvo osup- ne. Ob primerjavi družinskih in in- validskih pokojnin pa je to razmer- je še večje! (družinska 11.573 din in invalidska 15.540 din!) Poleg tega živi v občini Celje 15,3 odstotku občanov v odvisnosti od dajatev/iz pokojninskega, oziroma invalidskega zavarovanja. Višina pokojnin in invalidnin je daleč pod povprečjem v primerjavi z višino prihodov v gospodarskih in negos- podarskih organizacijah. Tako pre- jema 20.8% osebnih upokojenc(;v po- kpjniiio do 15.000 dinarjev: izpod 25.(KK) dinarjev pa 56,7 % ! To raz- merje pa se stopnjuje pri družin- skih, invalidskih tako, da pr(;jema do 13.(K)0 dinarjev pokojnine 73.4% družinskih upokojencev in 90,5 o y invalidskih. Te številke nazorno prikazujejo pereče probleme materialnega po- ložaja velikega števila občanov celj- ske občine. Vzrok takemu stanju je predvsem še v neurejettem novem pokojninskem sisteiïiu. Ukrepi Zvez- nega izvršnega sveta v zvezi s pove- čanjem pokojnin na eni in cen do- ločenih proizvodov na drugi strani, niso izboljšali materialnega položa- ja uživalcev pokojnin in njihovih družin. O navedenih problemih in dodat- nih analizah bodo razpravljali od- borniki obeh zborov celjske občin- ske skupščine na prihodnji seji. j. s. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Ф Aktivnost mladih v učno- vzgojnem procesu Ф Velenjska občina pod pov- prečjem Ф Priprave na trgatev Ф Odraz dela je v standardu Ф Gledališče mora biti pred občinstvom Ф Vlom 'pri »Fotoliku« Џ Ali forma naših atletov peša Ф Predsednik občinske skup- ščine M. Učakar o razvoju in financiranju športa Ф Hudič - po taka veselica Ф Problem na relaciji 5 km Ф Beseda občanov V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф Smeh pri nas V gosteh Ф Zdravnica, ki ni bila zdrav- nica CELJE, 18. SEPTEMBRA 196t št. 37 CENA 20 din Leto XIV (ilavnl urednik RUDI I. K S N I K Odifcivorni nrrdniU J«;RF: K.RAsOVF;r list i/.hilja ol) |>i-lkili. l7.(!fija in ^јчка Cnsopisno pod jcl i«' »f rljski (јчк<. lírnd- niítvo in upravu: С»-1јг_ Trg V. Vnngrr^-' poštni prrdnl i'J2. Trlofon 24-2"^ Tekoči račun: бОЗ-И-иб^б. Letna naroi nina 1000. polletna 500. četrtletna 250 din Inc^em-itvo 2400. BODOČE NALOGE KOMUNISTOV Pretekli (eden je OK ZKS organi- ziral za vodstva občinskih organi- zacij ZK s(Mninar. na kat('rem so obravnavali bodoče nalog(" komunis- tov, med temi precej takih, ki ter- jajo utrditev in nadaljevanje že za- četih akcij. Na seminarju je o nalogah komu- nistov v ])rih()diiosti govoril sek re- , tarOK ZKS tovariš Marine, za njim pa vsi predsedniki komisij pri ok- ra jneth komiteju. Krašovec Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 37 — 18. septembra 1964 POGLED PO SVETU MARJAN KAVNIKAR Togliattijeva oporoka še vedno razburja zahodni tisk. Mnogi ko- mentatorji opozarjajo na letargijo kapitalističnih ideologov, ko trdijo, da se v komunistični propagandi ni nič spremenilo. Kot nasprotni dokaz navajajo opozorilo Togliatti- ja, ki priporoča nove metode in no- vo taktiko v propagandi in delu z množicami. Končni cilj te oporoke je kornunistični svetovni sistem, pri- lagojen vsem spremembam, -ki so nastale in, še nastajajo. Prav to pa da je nevarnost ,na katero so kiipi- talistični ideologi pozabili; Res se je marsikaj spremenilo v zadnjih desetih letih, toda to, kar se je zgo- dilo in se še bo, ne morç. nihče spre- meniti, niti zaustaviti. Spremembe, ki so tu, so nastale iz nujnosti za- konov, ki jih poraja sodobna sve- tovna družba. Tisti, ki vse to razu- mejo in v takšnem svetu vedo za vzroke in posledice, so pač marksi- sti. Tu ne gre za strah pred komu- nizmom. Gre le za nerazumevanje, ki ga stari kapitalistični svet ne pri- zna, stagnacijo v tehničnem razvo- ju sicer odbija, misli pa, da je ta nujna v odnosih med ljudmi. V tem je smisel Togliattijeve'oporoke. Na Cipru beležimo popuščanje na- petosti in trud vseh zainteresiranih, da se konflikt končno reši. Varnçst- ni svet bo imel vsekakor lažje delo, če bodo delegati v predhodnih med- sebojnih kontaktih otopili svoja o- rožja. To pa je, vsaj trenutno mogo- če videti, kajti zadnji dogodki po- trjujejo resnično voljo, ker nobena stran ne fçrsira zaostritve. Nasprot- no. Makarios je dovolil dovoz in iz- tovor hrane za ciprske Turke ter zagotovil njihovo kontinuirano pre- hrano in zdravljenje. Tudi poleti turških letal nad otokom so pre- nehali. Kar se dogaja v Južnem Vietna- mu, kaže^ da ne vedo niti v Sajgo- nu. Kdo vlada? Je triumvirat še upoštevan ali ne. So najnovejši uporniki likvidirani ali kupljeni^od triumvirata? Vemo le, da so ZDA v nerodnem položaju, da demon- stracije neprenehoma trajajo in da so akcije osvobodilnega Vietkon- ga zelo uspešne in bolne za pro- ameriške generale. Vse kaže, da bo ljudstvo le samo odločilo. Borbeni ljudje Vietnama žele svobodo, mir in delo na riževih poljih, ki so se daj neobdelana, oni sami pa trpe strahovito lakoto. Izrael je opozoril arabski svet na svoje pravice do življenja in pred- sednik Izraela osebno ponuja, raz- govore, kljub grožnjam s strani predsednika Naserja. Sklepi, ki so jih namreč sprejeli na konferenci predstavniki arabskih držav, so tak- šne prirode, da preti rešitvi pale-' stinskega vprašanja tudi orožje. Tu ni vzrok samo reka Jordan in njeni pritoki, niti arabski begunci, mar- več teritorialno vprašanje, formira- nje palestinske armade, sestavljene iz prostovoljcev vseh zainteresira- nih arabskih držav. Vidimo, da se v tem delu sveta odpira nov prob- lem, ki lahko danes, jutri prinese nove nesreče. Toda Izrael ni sam. Umetno državo podpira Velika Bri- tanija, kajti tudi ona želi ostati v stiku s petrolejem bogatim arab- skim polotokom. Razgovori v Adis Abebi so poka- zali manj enotnosti v pogledih, kot smo pričakovali. Prav, okrog prob- lema Konga so nastala nesoglasja, ki jih niso dokončno rešili. Kaže, da je na nekatere le vplivala prisot- nost čombeja. Tragedija Konga bo torej trajala še naprej in bo kon- goanski narod le sam moral rešiti vprašanje svoje bodočnosti. Vojna angažiranost Velike Bri- tanije v Malaji je precejšnja. Bom- bardiranja indonezijskih komando- sov opravlja Anglija, kot sama pra- vi, na željo malajske vlade. Na vsak način je situacija v jugovzhodni Aziji zaradi interesov ZDA in An- glije, zelo eksplozivna. Veliko je namreč vojnih baz, oporišč, aero- dromov in vojnega brodovja teh dveh velesil na tem področju. Pisanje in ugibanje zahodnonem- škega tiska o prihodu državnega sekretarja bonskega ministrstva za zunanje zadeve Laara, v Jugoslavi- jo je več kot pa spekulativno. Mi od obiska pričakujemo le nadalje- vanje razgovorov in boljše gospo- darske in druge odnose. KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED REDNIMI KONFERENCAMI NI VSE PO ŽELJAH PRAVI PREDSEDNIK SZDL NA OTOKU Vsi vemo, Otoka pred desetimi leti sploh ni bilo. Danes Je najbolj ureje- na stanovanjska soseska. In vendar . . . Predsednik krajevne organizacije Franjo NOVAK pravi: »ni vse tako, kot bi si želeli«. Da ni vse v najlepšem redu, je razumljivo, ker si ljudje že- limo vedno več in več. Poleg tega je Otok še v dograjevanju. Kljub temu nekateri pojavi presenečajo. Statistič- no je ugotovljeno, da je povprečna starost Otoč^nov zelo nizka, da je so- cialni in inteligenčni nivo zelo ugo- den. V Centru pravijo, da se je mno- go aktivnih družbenih delavcev prer/ selilo na Otok. In vendar na Otoku ni vse tako, kot bi si želeli. Morda so vzrok šibkejši dejavnosti posameznih Organizacij dokaj urejeni ,komunalni problemi. Vprašanja, ki Otočane živo zanimajo {o tem pričajo živahne raz- prave џа zborih občanov) so pa taka, da jih ne morejo 'rešiti samo z dobro voljo. Predvsem pogrešajo na Otoku družbeni center v pravem pomenu be- sede. Povprečrfemu občanu je nera- zumljivo tako'stanje, saj smo vsi me- nili, da se Otok načrtno ч izgrajuje. ^Sklepi občanov, organizacij in društev (DPM) niso prodrli do ušes strokov- njakov. Ali je v-"današnjih pogojih- življenja možno to, da na Otoku.ni- majo urejene vzgojno-varstvene usta- Aove? Dejstvo je, da je na Otoku pre- težna večina družin, kjer sta oba ro- ditelja zaposlena. Varstvena ustano- va, ki je na treh mestih, dela v neure- jenih pogojih — potreb občanov pa ni sposobna zadovoljiti. Dejstvo je tudi, da na Otoku skoraj ni bloka ali stol' pica, kjer ni posebne sobe za shranje- vanje koles. Projektanti so torej spo- znali nujnost čuvanja materialnih do- brin. Kaj pa mlada živa bitja? Te kole- sarnice se le redko uporabljajo. Poleg tega p^ marsikdo pozabi sobo zakle- niti, drugi nima pri sebi ključa itd. — pa pride do kraj. Zaradi tega ljudje rajši hranijo svoja kolesa v kleteh. Na žalost opažamo pri izgradnji Oto- ka II iste porpanjkljivosti. Med tem časom smo dobili odlok o obvezni ure- ditvi prostorov za otroško varstvo. Učinek je negativen. Vprašanje je, ali je vse to še v mejah socialistične mo- rale. Zgradbe Jugomonta so ogrevane centralno. S teiñ je odpadla potreba po pomožnih prostorih. Gotovo je, da bi lahko kletne prostore izkoristili za družbene namene, kot so varstvene ustanove, servise, klube itd. Nič čednega ni, če so ljudje neza- dovoljni, ker mnogokrat Nualétijo nji- hove prippmbe na gluha ušesa. Z omenjenim vprašanjem je tesno povezan problem otroških igrišč. Vsakdanji so prizori na Otoku, ko ču- vaj nasadov podi otroke z- zelenih po- vršin, starejše pa za tak prestopek ustrezno kaznuje; Rekli boste, saj to Je v redu in prav. Strinjam se. Samo otroci na Otoku imajo potem le še eno možnost: cesto. Pred dvemi leti je bilo porušeno igrišče ob Savinji. Stolp- nice so že zgrajene, ljudje so se vse- lili, obljubljenega nadomestila za iz- gubljeno igrišče pa še vedno ni. Za razpoloženje ptočanov skrbi tu- di Plinarna. — Dejavnost organizacije Socialistične zve- ze na OtoJcu ni taka, kot jo pričakujemo, posebej zaradi objektivnih pogojev, ki smo }ih navedli. Prizadevanja in uspehi, ki so bili doseženi, so plod dokaj ozkega kroga aktivistov. Nerazumljivo je, da se odbor na Otoku še vedno ubada z določenimi orga- nizacijskimi in tehničnimi vprašanji, ki bi morala teči sama po sebi. Kot refren se na vsaki seji ponavlja razprava o pobiranju članarine. Tudi število članstva v SZDL iie ustreza razpoloženju občanov. — Asfaltirane uHce, razsvetljava in zelene površme so premalo. Čutijo se izrazite po- trebe po družbenem centru na Otoku. Go- tovo je glavni vzrok ravno v tem, da mla- dinska organizacija ne more zaživeti. — Program dela krajevne organizacije SZDL predvideva temeljite kadrovske pri- prave za člane odbora in odborov podruž- nic. Kadrovanje mislijo izvesti v sodelova- nju z ostalimi organizacijami na terenu. Naj- več prizadevanj bo Socialistična zveza po- svetila izdelavi statuta krajevne skupnosti in pripravam za njeno ustanovitev. Janez Kovačič Kaj bi? Morda tole! Marsikak statut je bil sestav- ljen mehanicistično, sestavljale! so škilili tudi k sosedom, bile so nerednosti pa polno neizku- šenosti. Praksa je tista, ki naj ceii verzeli, zato statuti niso ne- dotakljive relikvije. Jasno je, da čim bolj življenj- ski so statuti, čim bolj jim je poglavja pisala praksa in želja o boljših odnosih, tem hitreje so kolektivi uporabili ta temeljni dokument, ker so ga pričakovali kot zaželenega otroka in zdaj vsi skrbijo, da se rqzvija, da ra- ste ... Morda bi teh nekaj misli spomnilo katero od političnih organizacij v podjetjih za kon- kretno točko v dnevnem redu, če se po počilniciih ozirajo in< vprašujejo: Kaj bi? Delovne organizacije imajo statute. Ali,je to dovolj, da jih samo imajo. So' primeri, ko bi človek mislil, da jim to zadostu- je, ker so ponekod enostavno pozabili nanj kot na nekaj, kar jim je kot nujno zlo pred mese- ci grenilo ure. Ali pa vsi mislijo tako? Naj- brž ne. Zlasti tisti ne, ki pri se- stavi statutov niso imeli veliko besede. Le-te lahko razdelimo v dve skupini; v tiste, ki bi sta-, tutom, ki niso mrtva črka na papirju, radi kaj dodali in spre- menili, pa tudi na tiste, ki zaen- krat še sploh ne vedo kako se statut praktično »obnaša'<, če uporabimo ta neprimerni ter- min. BESEDA OB BE s E D A H o NK KLADIVAR ;Ne uaineravam nadaljevati s po- lemiko, ki so jo v našem tedniku razvili mladinci in nekateri občani o vprašanjih nogometa v Celju. Sa- mo besedo o besedah, ki so bile v tedniku in so imele nekoliko čudne posledice, bi spregovoril. Vsaka ne- pristranska kritika je dobrodošla in njen cilj je prav gotovo, da pri- speva k ureditvi določenih razmer. In nedvomno so ta 1штеп imeli tudi mladinci, ki so razpravo okoli raz- mer v celjskem nogometu sprožili. Pa to niti važno ni! Gre predvsem za to, da je ;>Celjski tednik« vendar glasilo naših občanov, kjer bi naj še bolj izmenjavali svoja mnenja o pojavih, ki se ne tičejo samo posa- meznikov ali ozkega kroga ljudi, temveč so zadeva njih vseh ali vsaj velike večine. Osebnostna prizade- tost posameznika, pa naj bo to kdor- koli, ne more biti merilo javnega mnenja niti dokončni razsodnik v nasprotujočih si mnenjih. Vsakdo ima pravico spregovoriti v listu, ki ni namenjen nhi samo redakciji niti samo kakršniKoli posebni skupini ljudi. To velja tudi za novinarja Draga Hribarja, ki je v svojih pri- spevkih izpovedoval svoje mnenje kot celjski občan in to morda so- vpada tudi z večjim ali manjšim delom ostalih občanov. Ce so nje- govi prispevki dali vtis, da govori v imenu uredništva ali širše javno- sti, je to narobe. In njegovo osebno mneje? Občan ima pravico do nje- ga, ni pa nujno, da ga javnost osvo- ji. Vsakdo ima pravico povedati še svoje. V izmenjavi mnenj pa se mo- ramo držati nepristranosti. Ce go- vorimo o sredstvih "za nogomet, ne ])a o njegovi kakovosti, ki je sicer v tedniku dobivala vselej visoko . priznanje, potem obravnavajmo ta problem. Ne moremo istočasno go- voriti o kakovosti gledališča, >Ve- s čera<, ^Celjskega tednika« in mor- da še česa. -Nedvomno je našim ob- čanom pri srcu nogomet, gledališče, tisk in še marsikaj, toda ne vsem enako. Celjski delavski oder prav tako. Ljudje pri njem so se čudo- vito trudili in njihovo predstavo je gledalo mnogo naših ljudi. To po- meni, da je vse to potrebno. O sred- stvih se bomo še pogovarjali, toda ob nogometu še tudi za ostale in nobena zvrst kulture ali samo te- lesne kulture naj ne zaduši drugo, ker bi bili zagotovo oškodovani na- ši občani. ' Lahko pa rečem, da je prav^ da se v tedniku razvijajo razprave. Zdaj je steklo dokaj bese.d ob našem nogometu. ]n prav bi bilo, da bi resno govorili še o pojavih in prob- lemih na drugih področjih. Narobe pa je, če se take razprave prelevijo v nestrpne čustvene izlive in zara- di tega zameglijo razsodno ravna- nje in tudi jasen vpogled v prob- lem. Potom posledice niso dobre. Javno lahko povem, da se ne morem strinjati z odstopom urednika naše športne rubrike. S srcem jo je ure- jeval in bil z vso prizadetostjo sredi športnega življenja. Desetletja je deloval na tem področju, nesebično in odkrito, pa zaradi tega nihče ni bil prizadet! Pravi nesmisel pa je, da je razprava o celjskem problemu sredstev za uspešen nogohietni klub iztrgala od dela našega dobrega športnega urednika. Tega in nena- vadno ostre osebne prizadetosti ne- katerih na obeh bregovih mnenj .si razprava nedvomno ni namenila in lo še zdaleč ni družbeno koristno. Vse pa kaže, da bo o tem še dosti besed, če ne v tedniku, pa vsaj med občani. »Celjski tednik« pa ostaja glasilo občanov, v katerem se naj še zlasti krepi prav beseda naših občanov. In tudi ti bodo navsezad- nje rekli, če jim je tednik potreben aii ne, če je potrebno nuditi sred- stva, da bo lahko izhajal, pa če je nekaterim všeč ali ne. Podpirati pa moramo vse, kar naši ljudje potre- bujejo. In tega je veliko, tudi tisk, nogomet in še marsikaj ... ¡ Rudi Lešnik STEKLARSKA STŠ V ROGAŠKI SLATINI S ponedeljkom bo v Rogaški Sla- tini tekel pouk na novi srednjo teh- nični šoli steklarske stroke. Zaen- krat bo v okviru industrijsko stek- larske šole, ima pa dober predava- teljski kader. Čeprav bo šolala ka- der za vse steklarne v Jugoslaviji, je letos vprašanje financiranja sporno, ker ostaja izključno zadeva steklaiue v Rogaški alatini. PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK- JOŽE VOLFAND: Aktivnost mladih v učno vzgojnem procesu Za izhodišče razmišljanja o vlogi in vplivu mladih komunistov na živ- ljenje in delo posamezne šole se mo- ramo najprej ustaviti ob dveh vpra- šanjih - oceniti in opredeliti je tre- ba položaj našega šolstva sploh, po- tem pa kritično presoditi in samo- kritično zaključiti, kakšno je pravza- prav dejansko mesto zavestno'orga- nizirane socialistične sile - organi- zacije ZM na šolah II. stopnje. Šele na podlagi tega - če hočemo na vsak način biti ozki, kajti na celjskih srednjih^ šolah je bilo nekaj več sprejetih v vrste ZK le na Učitelji- šču in Gimnaziji - lahko spregovo- rimo o delu mladih komunistov. Že takoj pa se moramo sprijazniti z mislijo, da kvalitetno delo osnovne organizacije ZK, ki zajema vsepov- sod le majhen del predavateljskega kadra in mladine, ni garant, da je tudi idejnopolitična platforma šole v vsej širini zadovoljiva, ali če gre- mo dalje, da j(; večina mladine res- nično prežeta s kar najbolj pravilno svetovno nazorsko in i)()/itivno idej- no politično orientacijo, da ima vsaj delno izgrajen odnos do dela, do na- še družbe in socializma. Pa še ena misel - tudi je res, da prav dober ali odličen zaključni uspeli na neki šoli ni stvarna podoba širine in globi- ne znanja dijaka. Toda - samo znanja Kaj bomo šele zaključili pO kritični ocenitvi - po znanih kriterijih - te mlade socialistične osebnosti, ki se odpravlja v življenje, v prakso ali nadaljnje študij. Ugotovitev sledi - razmišljanje je treba postaviti na širše Tlružbene osnove, v določenih l)rimerih, na raznih področjih in v konkretnih pogojih pa obstaja po- treba nele po analizi in razpravi, aktualnih problemov, premajhna temveč tudi po angažiranju za ka- kovostno spremembo stanja. Kar pa v prvi vrsti ni samo naloga družbe- no-političnih organizacij in vseh za- interesiranih činiteljev v komuni, ne navsezadnje gospodarskih organiza- cij, pač pa predvsem pedagoškega kadra na šolah. In spet smo na za- četku razpravljanja. Zato besedo ali dve o našem šolstvu. Osnovno protislovje naše družbe, ki pa se vedno bolj uravnava, je na sedanji stopnji razvoja vendarle os- talo - to protislovje poraja razkorak med teorijo in prakso, med tistim kar želimo in hočemo doseči in med onin), kar v resnici dosegamo; to je protislovje med nizko stopnjo eko- nomikíí in visoko stopnjo ljudske demokracije. V tem protislovju ko- renini izvor mnogih anomalij in te- žav našega življenja na gospodar- s}iem, družbeno-političnem in kul- turno-prosvetnem področju. Sistem vzgoje in izobraževanja zavzema v tem kompleksu problemov, uspehov, padcev in dvigov, kar vse je seveda nujnost in posledica burnosti, mo- gočnosti in hitrosti našega časa in razvoja, posebno mesto. Ravno za- radi tega se je in se še prosvetno- pedagoški službi, na kratko našemu šolstvu, posveča ogromno pozorno- sti. Šolska reforma ali težnja za šolsko reformo je konkreten odraz te pozornosti in spoznanja, da sta vzgoja in izobraževanje dve izmed najvažnejših nalog socialistične družbe. Jasno je, da pomeni šolska reforma s svojimi načeli prav go- tovo živ dokaz progresivne usmer- jenosti naše prosvetne politike. Pu- stimo pa ob strani vprašanje, če je pravilno ostvarjati misel o reformi šolstva po deduktivni poti - pomemb- nejše je tisto, kar s to reformo res- nično želimo doseči: Ф po zakonu naj bi bila nova šola \io eni strani sestavni del naše stvar- nosti, v kateri in raste in dela, na na drugi pa sodobna in življenska po svoji celotni vsebini in vsem no- tranjem življenju in delu; Ф glede na to, da bodo mladi v per- spektivi postavljeni (ali po so delno že) v vlogo oblikovalca podobe na- šega časa in razvoja, se mo^a njihov položaj v izobraževalnem in vzgoj- nem procesu v šoli v bistvu spreme- niti - mladi naj postanejo njegov aktivni udeleženec; Ф novi učni programi zahtevajo, dinamičen, razgiban pouk, na tej in ostalih zahtevah pa sloni iskanje novih, primernejših oblik in metod dela. To je kratek povzetek, sicer ne- popolen viïudar podaja vso večino nalog, pr(îd katerimi stoji naše šol- stvo. Toda - danes ugotavljamo, da smo prav takrat, ko smo z reformo začeli, premalo računali s subjektiv- nim faktorjem, se pravi, s pedagoš- kim kadrom, ki naj bil reformna načela in nove programe moral u- resničevati. To je en, subjektivni »g(!nius morbi«. Drugo pa predstav- ljajo vsi ostali, razumljivi ojjjektiv- ni pogoji - slaba materialna pred- priprava, pomanjkanje učbenikov, napake in neskladnosti stimuliranja prosvetnih delavcev, neuravnoveše- ni in še neizdelani predmetniki, ne- zdrave atmosfere na šolah, preveli- ke obremenitve in drugo, kar je ne- malokrat prekomerno zaposlovalo pedagoški kader ter ga tako odtr- govalo m odvračalo - prehajamo k drugemu vprašanju - od še vfečje aktivnosti pri delu z mladino. Iz vsega podanega sledi posledica - .organizacije ZM, dijaške skupnosti, marksistični krožki in ostale svo- bodne aktivnosti se pri delu niso mogle v celoti uveljaviti, (nadaljevanje in konec prihodnjič) št. 37—18. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 VELENJSKA OBČINA Pod povprečjem IZPOLNITVE PLANA V OKRAJU fregled sedem mesečnega fizičnega obsega kaže s povečanjem 13,6 odstotkov, da je industrijske proizvodnje v velenjski občini kaže s povečanjem 13,6 odstotkov, da je pod okrajnim povprečjem, k čemur v naj- večji meri doprinaša stalni padec proizvod- nje v rudniku lignita. Rudarstvo je še ved- no v krizi, kajti osebni dohodki rudarjev niso dovolj vabljivi, da bi ta veja Industri- je bila vsaj v okvirjih normalne fluktuacije. Vsa ostala podjetja kot elektrarna, usnjar- na, »Galanterija«, lesno industrijski kombi- nat ter »Gorenje« pa kažejo močan porast proizvodnje, čeprav »Gorenje« ni doseglo os- novnega plana. Problematičen pa je podatek o rasti sto- rilnosti, ki je v letošnjem letu dosegel in- deks 1,6 odstotka. Prav tu se skriva sleher- na upravičljivost dviga osebnih dohodkov i^in s tem seve tudi osebnega standarda. Izvoz v Šaleški dolini skorajda vedno šepa in tako tudi v letošnjih sedmih mesecih ni- so uresničili smernic družbenega plana. Plan izvoza je doslej izpolnjen lé z 48,8 od- stotki. Pri tem pa ne gre zanemarjati pri- merjave med porastom proizvodnje za 13,6 odstotkov in znižanjem izvoza z|i 10,4 od- stotka. Na tako velik izpad pri izvozu je v največji meri vplivala »kriza« v usnjarni, ki je v primerjavi z lanskoletnim izvozom (v sedmih mesecih) dosegla le 27,6 odstot- kov. I Investicijska vlaganja v osnovna sredstva so sicer pri porastu daleč pod slovenskim in okrajnim povprečjem, kljub temu pa iz- kazujejo 25,6 odstotni porast. Pozitivno pri tem je le to, da se je lastna udeležba pove- čala za .40,2 odstotka. PRIPRAVLJENI NA TRGATEV Priprave za letošnjo trgatev so v polnem teku. Po mnenju strokovnja* kov, bo letošnji pridelek nekoliko večji od lanskega. Prva letošnja berba »ranine«, »Por- tugalke« in »modre frankinje« kaže, da bodo vinogradi na krškem ob- močju dali nad pričakovanji obilo kvalitetnega grozdja. Kmetovalci bodo začeli z obiranjem šele oktobra, da bi z daljšim zore' njem dvignili odstotek sladkorja, ne- katere gospodarske organizacije pa so z obiranjem nekaterih sort že za- čele. Na Virštanjskem področju, pričaku- jejo, da bo letošnja proizvodnja vina presegla 27 tisoč litrov mošta. Pod- jetje »Vino« Brežice pa bo predvi- doma odkupilo na Dolenjskem in Bi- zeljskem okrog 200 tisoč litrov. Naj- več kvalitetnih vin bo odkupila ko- stanjeviška kmetijska zadruga v so- delovanju s Krško, okrog 500 tisoč litrov. Odkupovali bodo samo kva- tetna-sortna vina in to postopoma. Kostanjeviška zadruga je letos pre-, usmerila odkup — na grozdje, da bi s tem onemogočila mešanje kvalitet- nih sort z hibridi. Odkupna cena bo predvidoma nekoliko višja od lan- ske. REPORTAŽNI ZAPIS Če bi se na to pot podala pred približno petimi leti, je potem, ko sva se z avtom bližala Celju, dejal šef gradbenega obrata Gozdnega gospodarstva v Celju, ing. Dušan Hus, potem bi si morala vzeti pri- bližno dva dni časa. Zdaj pa sva po zaslugi lepe coste to pot opravila v nekaj urah. Da, po zaslugi lepe ceste, po za- slugi gozdarskih cest, :se nam čeda- lje bolj odpira Južno Pohorje. Po- staja bolj dostopno ne samo gozdar- jem, marveč tudi turistom. Ce kje, potem sta si zlasti na tem prelepem koščku naše zemlje gozdarski in tu- ristični delavec krepko podala roko. Tu se dopolnjujeta, ali bolje reče- no, tu je gozdar odprl turizniu svet- lejšo perspektivo, mu dal možnost velikega razvoja. Prvi obrisi turiz- ma so že tu; pa ne samo zaradi načrta o ureditvi rekreacijskega področja, marveč tudi sicer. Domar čini ga čutijo in se ga oprijemljejo. Zavedajo se, kaj jim lahko prinese. Cesta povezala interese Foto: M.,Božič Inženir Dušan Hus, vodja gradbene- ga obrata Gozdnega gospodarstva Celje - zgoraj desno: del ceste proti Resniku Cesti iz Zreč preko Boharine v Skomarje se bo v nedeljo, 20. t. m. pridružila še druga - v Resnik. Tako bo zdaj vsega skupaj na tem pod- ročju Pohorja okoli 19 km gozdar- skih cest. In ko bo dograjena še cesta iz Vitanja na Rakovec, potem Južno Pohorje ne bo več tako od- daljeno; vsem nam bo blizu, zelo blizu, poleti in pozimi, skozi vse leto, saj, so zlasti gozdarji zagotovili, da bodo ceste prevozne tudi takrat, ko bo ta pobočja pokrila bela snež- na odeja. Svet okoli Skomarja in Resnika je čudovit, ljudje pa prijazni. Po svoje vabi tudi cesta. Četudi se dvigne na višino 900. metrov je zlasti ona proti Resniku in Kokolovemu travniku prava gorska promenada. Zanimivo je tudi to, da je speljana na meji med gozdnimi in kmetij- sko obdelovalnimi površinami. Tako je povezala in združila vse inte- rese ... -mb GORENJE POLAVTOMATSKI STROJI ZA GOSPODINJSTVO Ni še preteklo četrtletje, kar se je kolektiv tovarne gospodinjske o- preme »Gorenje« v Velenju vselil v nove prostore, kjer so zadihali, in že snujejo nove načrte, ki bodo pro- izvodnjo, še skokovitejc kot doslej, povečali. Samo podatek: od 4,5 mi- lijard na 13 milijard to najbolje priča. Pri tem fantastičnem skoku, ki je tako značilen in svojevrsten za ne- nehne uspehe tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«, pa gre v celoti le za 327 milijonov investicij..'Tu nehote lahko primerjamo s podob- no vsoto, ki je potrebna tovarni us- nja v Šoštanju »kot injekcija« za prebolevanje strašne krize, medtem ko »Gorenje« s to vsoto osvaja iz- popolnitev proizvodnje v predelo- valni kovinski industriji in vnaša na naše tržišče polavtomatske gospo- dinjske stroje z izredno konkiiren- čno ceno. Predvidevajo, da bi z investicij- skimi deli pričeli že letos, tako da bi nova proizvodnja stekla v jeseni prihodnjega leta. Proizvajali pa bo- do polavtomatske pralne stroje in hladilnike, od vsake vrste po 60 ti- soč komadov. "Z razširitvijo svoje proizvodnje џа ta dya tipa bo pod- jetje kompletiralo asortiman gospo- dinjskih strojev. Uresničitev teh načrtov je blizu. Kolektiv navezuje stike z znano ita- lijansko firmo REX. Krepko 'pa se kolektiv zaveda, da je najetje deviz- nega kredita vezano na pokritje z izvozom, katerega vse bolj širijo. Sedaj pa sanacija Kolektiv tovarne usnja v/Šošta- nju se je v okviru prisilne uprave znašel v položaju, da postopoma krene na pot k izboljšanju hudo za- voženega stanja. Nad 222 milijonov nekritih- izplačanih osebnih dohod- kov v. letošnjih prvih sedmih mese- cih, nekriti osebni dohodki za-av- gust, september in oktober v višini 45 milijonov ter negativna razlika v neplačani realizaciji okrog 79 mi- lijonov predstavljajo izgubo podjet- ja, ki jo bodo krili z najetjem 10- letnega kredita z 1-odstoino obrest- no mero. Vzporedno z vlaganjem naporov za povečano proizvodnjo in storil- nost pa se bodo preusmerili na iz- delavo proizvodov, ki vsebujejo v svojem sestavu primeren .odstotek viška dela in ki so iskani na doma- čem in tujem trgu. Trije elementj so sedaj najbistve- nejši: ■ spremenjen asortiman, teh- nične opremljenpsti s sodobnimi sredstvi ter zmanjšanje režijskega osebja, ki je bilo v dosedanjem se- stavu izredna obremenitev kolektiva skoraj 200 let stare tovarne. S sredstvi amortizacije bodo na- domestili že izrabljena osnovna sredstva, ki jih ni malo v tovarni. Problem razširjene reprodukcije za- enkrat ostane sicer nenačeto vpra- šanje, kajti kolektiv v sanacijskem obdobju ne bo mogel ustvarjati po- membnejšega čistega dohodka. OB SEDEMDESETLETNICI Poudarek raziskavam Lanskega decembra je bil registriran Inštitut »EMAJL« V Tovarni Emajlirane posode. Skupščina podjetja je pred nedavnim spre- jela sklep o prestavitvi štirih oddelkov iz sklopa tovarne v Inšti- tut »EMAJL«, hkrati s tem pa je dobil nekaj prostorov, kjer zdaj samostojno deluje. Da bi zvedeli kaj več o njegovi dejavnosti, smo zaprosili za razgovor v. d. direktorja tovariša inženirja OskarjaHudalesa. i Ф Predvsem bi želel poudariti, da to za tovarno ni nekaj povsem no- vega. Doslej je že delovalo nekaj oЖМАЈТ« bo ne- dvomno zelo pomembno? Ф Vse razvojno-tehnološke raz- iskave bodo tesno povezane s samo proizvodnjo, saj služijo razvijanju proizvodnje tako po obsegu kot po kvaliteti, in sploh predstavljajo raz- vojno-tehnološke raziskave eno pri- marnih nalog naše prihodnje razis- kovalne dejavnosti, ki je bila doslej žal zapostavljena in ji bomo dajali odslej vse večji potidarek. V inšti- tutu je sedaj zaposlenih 50 ljudi, predvidevamo pa, da bo v končni fazi zaposlenih 70 ljudi. To je naj- večji industrijski inštitut v emaj- li rstvu v Jugoslaviji, prvi inštitut v Celju in mislim da ni treba posebej poudariti, da je to ena pomembnih pridobitev ob veliki obletnici pod- jetja. Inštitut bo sprva zadovoljeval le potrebe podjetja, pozneje pa se bo njegova dejavnost razširila т skladu s potrebami. — Ste že naleteli na kakšne te- žave? Ф Težave so povsod. Naše delo je pa olajšano v toliko, da lahko zasledujemo izdelke od začetne do končne faze, ker je proizvodnja v tovarni heterogena. Tako so dane možnosti za raziskale vseh vrst. Po- sebno pozornost bomo posvetili raz- iskavi izhodnih materialov, pločer vine in emajlov, ki so ' osnova za emajlirstvo. Ukvarjali se bomo tudi s problemi, ki proizvodnje neposred- no ne zadevajo, dalje z nalogami, ki niso v neposredni zveži z emaj- lirstvom, npr. problematika varje- nja, problematika izdelave orodij ipd. ■■— Kako je,s finančnimi sredstvi? # Delno so zagotovljena z zako- nom o financiranju znanstvenili ustanov, tovarna bo odobrila poso- jilo, sčasoma se bodo pa formirala tudi lastna sredstva inštituta. Metka SmeU RAZGOVORPREDKONGRESOMZKJ Odraz dela je v standardu IZ RAZGOVORA O PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI IN DELU KOMU- NISTOV - PROIZVAJALCEV V KMETIJSTVU Z DIREKTORJEM KME- TIJSKE ZADRUGE VIDEM-KCŠKO, TOV. STANETQM NUNCIČEM. V predkongresni dejavnosti Zve¿e komunistov, so komunisti dali po- seben poudarek svojemu delu. Kako se odraža ta dejavnost med komu- nisti v kmetijski proizvodnji? Ф S povečevanjem odgovornosti, nenehnim zboljševanjem lastnega dela. ob spremljanjii in vnašanju uspehov v. kmetijsko proizvodnjo, pri izboljšanju tehnološkega proce- sa, uspešnem dokazovanju samo z uspehi pravilnosti kmetijske politi- ke, izenačevanju materialne baze delavca v kmetijski proizvodnji, ki mora biti enakovreden industrij- skemu (ne samo po delu). To je os- novna naloga komunistov, ne v pred- kongresnem obdobju — temveč sploh! — Predlog sprememb in dopolni- tev statuta ZKJ je vnesel v pred- kongresno dejavnost obilo živahnih razprav med komuniste in občane. Kaj vi pričakujete od teh razprav in od dopolnitev statuta? Ф Spremembe in dopolnitve sta- tuta bodo po mojem mišljenju vne- sle poleg demokratizacije večjo raz- gibanost dela. Veliko komunistov je še vedno 'preveč »uokvirjenih« v napačno pojmovanje načel. Komu- nisti moramo v svojem delu načel- nost in mit o sebi razbiti, čutiti mo- ram9 večjo — individualno — od- govornost do svojega dela in druž- be v smotru napredka. Prepogosto se posamezni komunisti skrivajo za kolektivno 'odgovornostjo... Ta premik ne bo storjen čez noč, vanj bo treba vložiti ogromno kon- struktivnega dela, ki pa bo popla- čalo trud. V sedanji stopnji razvoja smo komunisti z našim delom v kmetijstvu izpostavljeni upravičeno drjižbeni kritiki in odgovornosti. Uspehi proizvodne organizacije in pomoč ter skrb za blagovno in trž- no proizvodnjo pri individualnih proizvajalcih, se odražajo šele po nekaj letih. — Iz vrst kmetijskih proizvajal- cev vključujemo v vrste ZK premalo novih članov. Kaj vi mislite, kje so vzroki? Ф Razdrobljenost, tovariši, Raz- drobljenost. Poleg tega je »čistih« delavcev v kmetijski proizvodnji — malo. Ce k temu i)rištejemo še ideo- loško raven in fluktuacijo, sem ver- jetno odgovoril. Krivi pa smo vsekakor tudi ko- munisti. V naši zadrugi šele sedaj ustanavljamo aktiv ljudske mladi- ne, sk«paj z ostalimi družbeno po- litičnimi organizacijami smo prema- lo skrbeli za kadre. — Kaj komunisti pričakujejo v kmetijski proizvodnji od osmega- kongresa? # Analizo dosedanjega déla in konkretnejše — trdnejše smernice za nadaljnji razvoj. Predvsem pa, v to sem trdno prepričan, da kongres postavi v svojem delu v ospredje delovnega človeka, tudi kmetijskega proizvajalca — skrb za njega in njegovo delo, ki mora biti vredno- teno enako kot v drugih proizvod- nih panogah. Odraz te skrbi pa se naj pokaže v materialnih sredstvih — standardu! J. Sever Čutimo, da za nas s!:ii)i|o Preteklo nedeljo je občinski sindikalni svet v Brežicah or- ganiziral sestanek sezonkih delavcev, ki so zaposleni na območju brežiške občine. Odziv je bil uspeši-n. Prišli so tlelavci iz brežiške opekarne. Kmetijsko gospodarskega posestva Brežice, kmetijske zadruge v Brežicah, iz podjetja Pionir (Novo mesto) obrat v Bre- žicah in drugi. Namen sestanka je bil, da seznanijo sezonske delavce s pro- blemi brežiške komune in jih vključijo v tvorno celoto. O problemih je sezoncem spregovoril predsednik občinske skupščine^ Milan Sepetavc. Da bi navezali čim tesnejše in pristnejšc stike so po sestanku skupaj odšli na obisk posavskega muzeja, kjer so sezonski delav- ci pokazali veliko zanimanje; posebej jih je pritegnil oddelek ljudske revolucije, saj so med sezonci bili mnogi borci. Razveselil jih je obisk Titovi hiši v Kumrovcu. Z globoko ljubeznijo so si ogledovali notranjost hiše; podobno pa jih je navdušil kumrovski muzej. Kratko ekskurzijo pa so zaključili na Bizeljskem, kjer je občinski sindikalni svet počastil sezonske delavce s skupnim kosilom. Prav takšni načini spoznanja in povezovanja bodo lahko rodili sadove, kajti šele takrat, ko bodo sezonski delavci čutili, da niso zgolj delovna sila. bodo lahko v okviru naših skupnosti prispevali k čim boljšim delovnim uspehom. I Zivic vStran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 37 — 18. septembra 1964 INTERVJU s KOLEGOM MILANOM BOŽIČEM KRAMIJANJE OB lO-LETOICI — Daleč nazaj je že tisti čas, zato ne zameri pozablji- vosti. Kako je že bilo, da je radio Celje zagledal luč sve- ta? Ф Očetovstvo mu je dal ta- kratni ljudski odbor celjske mestne občine, za botra pa mu je Ijii zbor štajerskih partizan- skih brigad na Ostrožnem. Za- to je bilo tudi rojstvo nadvse veličastno. Nihče se ni otepal .tega novorojenčka; vsi so bili , nahj ponosni in ga temu pri- merno negovali. — Z letošnjim letom posta- ja radio teenager. Kakšne so bile težave pri njegovi rasti in katere otrcške bolezni je vse prebolel? Ф Spočetka je bil to zdrav in okrogloličert otrok, poln"'^ smeha in zdravja. Otroške bo- lezni so se ga izogibale. Toda čedalje bolj je odraščal, toli- ko bolj so mu lica plahnela. Tako so ga prve bolezni ña- padle šele pred leti. Diagno- stiki pravijo, da mu pešajo notranji organi, da pa tudi okolje ni primerno za njegov zdYavi razvoj. Kdo ve, kaj bo še vse iz tega. Menda bo po- treboval pravega ranocelnika. '— Dokaziva, da statistika ni suhoparna in da lahko mno- go pove. Prosim te za najzna- čilnejše podatke iz desetih let? . Ф Statistika lahko res ve- liko pove in včasih se zdi, da tudi naš radio preveč govori; koliko pove, je težko reči. Sprva je bit bolj redkobese- den, omejeval se je le na de- setminutne kvečjemu pet- najstminutne govorance na dan. Zdaj pa se ga loteva bo- lezen modernega časa. Čeda- lje več ima povedati. Tako bo- sta že letos govorni in glasbe- ni del v skoraj enakopravaem položaju. Je pač lokalistl — Kako si kot odgovorni urednik radia kos reševati in vsklajevati stališča in hotenja v redakciji radia? Ф Nič lažjega kot to. Naša redakcija je najbolj homogen kolektiv v Celju, v okraju in najbrž v ... Ne pozna notra- njih nasprotij, različnih ho- tenj, stališč in kaj vem še vse. Začenja in konča se pri meni. — Sliši se, da zadeve okoli ^.očetovstva pri radiu kljub de- setletnici še niso čisto jasne? Ф Prav imajo tisti, ki tako zvonijo. Zaradi reorganizacij, decentralizacij, intervencij in še kopice tako čudnih besed, se je krušni oče .izgubil. Zdaj ga ^spet iščemo in če bo šlo vse po sreči, ga bomo vsaj do konca leta našli in se mu ve- selo obesili za vrat. To bo ganljivo srečanje!? — Kdaj si bil v času svoje; ga delovanja pri radiu naj- bolj zadovoljen in vesel? Ф Takrat; bilo ^e pred pri- bližno šestimi ali sedmimi le- ti; ko sva s tehnikom Marja- nom prekinila sobotno večer- no oddajo ljubljanske matične postaje in sva najprej jaz, za- tem pa moja žena poslala v celjski eter nujen klic krvo- dajalcem. V bolnišnici je. namreč ležal težko ponesreče- ni rudar iz Hrastnika. Apel je uspel. Cez nekaj minut se je v bolnici oglasilo nad trideset prostovoljnih krvodajalcev. Vsi so ponujali kri, da rešijo rudarjevo življenje. In v res- nici so mu ga rešili po zaslugi transfuzij in vešče kirurgove roke. — In kdaj. najbolj razoča- ran, pobit? , Ф Kadar so notranje mot- nje tako močne, da radio ne spravi iz sebe glasu. — Cesa si, v službenem živ- ljenju seveda, sploh ne znaš predstavljati-, če bi se ti zgo- dilo?... ......- Ф Ce bi se našel nekdo od odgovornih in rekel: celjski radio se lahko preseli v nove in primerne prostore, pa Ludi' denarja za nabavo nove opre- me aparatur in za normalno delo bo dovolj. — Koga bi, če bi prišel kdaj v poštev za rotacijo ali re- elekcijo, predlagal za svojega naslednika? 0Cloveka z močnimi živci in takšnega, ki ne bi nehal delati ob dveh popoldne. Si- cer pa, počakaj, da pomislim, če imam kakšnega sovražnika. — In odgovor po svobodni izbiri? Ф Rad bi, da bi opravičili z delom tisto navdušenje, ki'jj jp vladalo ob ustanovitvi celj-| ske radijske postaje. ? J. KRAŠOVEC I UMRL JE Vinko Manfreda Pred dnevi je umrl v Lašlcem Vinko Manfreda, ki se je rodil 12. jul. 1887 v Lomu pri Mostah na Soči. Zaradi fašističnega nasi- lja se je moral leta 1928 izseliti v Jugoslavijo. Naselil se je v Ra- dobljah pri Laškem kjer je, razen med zadnjo vojno, kmetoval vse do svoje smrti. Leto 1941 je prineslo pokojne- mu Vinku Manfredu zopet prega- njanje. Kot nacionalno čuteč Slo- venec je postal okupatorju nezaže- len, zato ga je med prvimi izselil na Hrvatsko. V izgnanstvu se je kmalu pove- zal z napredno mislečimi ljudmi in se že v času svojega izgnanst- va vključil v Narodnoosvobodilno fronto. Ljubezen do rodne grude je znal vcepiti tudi svojim otrokom, zato ni slučaj, da so se vsi njegovi otroci vključili bodisi kot aktivi- sti bodisi kot aktivni borci- v Na- rodnoosvobodilno borbo. Pokojni Vinko Manfreda se je v letu 1945 po vrnitvi iz izgnanstva kljub slabemu zdravju lotil z vso vnemo obnove svojega posestva. Prav rad je vedno sodeloval tudi pri obnovi porušene domovine. Ra- zumel je povojne težave, zato je pri njem naletel vsak gospodarski ukrep na popolno razumevanje, pri izpolnjevanju obvez do skupnosti pa je bil kot kmetijski proizvaja- lec vedno med prvimi. Sodeloval je tudi v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljud- stva, v organizaciji Zveze borcev, v orgar.izaciji RK in v kmetijski zadrug). Kljub bolezni je bil vedno dobre volje, za vsakogar je našel lepo besedo, v danih trenutkih pa je bil med prvimi, ki je nudil po- moč, če je bilo treba, zato ga bo- mo ohranili vsi v najlepšem spo- minu. TOVARIŠKO SREČANJE V PLANINSKI VASI Krajevna organizacija Zve- ze vojaških invalidov Plani- na pripravlja praznovanje 20. obletnice v spomin na dan ko je okupator požgal vso Kozjansko od Buč do Jur- kloštra. Srečanje bo 4. ok- ■ tob ra 1964 v Planinski vasi. Pripravili so kulturni spo- red in partizanski miting. Čeprav vabijo k udeležbi invalidi, so zelo zaželeni tudi vsi drugi delovni ljudje, zla- sti pa partizani, čeravno so odnesli iz boja zdrave kosti in ko'žo. stroga tišina NA OBISKU V KOZJEM PRI KARLU BRACUNU Zadnji tovarniški dimnik je že pred več kot uro ostal za nami. Pre- metavanje avtobusa po niakadam- ski cesti je potnike uspavalo, razen sprevodnika, ki se je šel moralno vzgojo z neko potnico. Soseda na desni, vitko črnolaso dekle si je tu in tam nategovalo krilo čez razga- ljena meča in z A'elikimi črnimi oč- mi sanjavo opazovalo okolico. Kozje, petintrideset minut postan- ka. Ko sem se pred pošto dvakrat zavrtel okoli svoje osi, se je pred mano razgalil trg, ki je bil ves v za- stavah. Ob spomeniku so bili rdeči nageljni... Za trenutek sem ustavil starejše- ga občana in ga pobaral, kje bi la- hko srečal Karla Bračuna. »Karlaaa? V kinu ali v brivnici!« je nejeverno zamahnil, se obrnil in odšel. Brivnica je preko ceste. Po- trkal sem. Zaprto. Skozi okno po- staje LM me je opazoval starejši mi- ličnik. Našitki na ramenu so se ble- ščali v soncu. Čakal sem na slučaj- nostnega občana ... Mlado dekle. »Oprostite, kje bi ...« Zavil sem s trga po cesti proti Podsredi, na gradbišče nove šole. Se štirindvajset minut. Ob mostu sem zagledal veliko občanov, ki so vihteli lopate in krampe. Z apara- tom, pripravljenim na »klips« sem se približal. Med prostovoljnimi graditelji šole ni bilo »opisanega« Karla. Kolega je pripravil aparat. »Trenutek« je nekdo zavpil, »da si pripravim lopato.« бе osemnajst minut. »Pazi, da ne bo razneslo apa- rata. »Klips« in še enkrat »Klips«. Glej no, ni ga!« Nazaj v brivnico! Odprto. Karlo je švigal s škarjami okrog male glavice. Soseda iz avto- busa je prekrižanih nog čakala na vrsto, ne na britje! Naj mi bo od- puščeno, razgovor s Karlom sem vodil kar med britjem. »To je že tako daleč, deveti sep- tember pred dvajsetimi leti! Štiri- najst dni pred tem sem pobegnil iz Gradca s pozivom v nemško vojsko. Preko zvez ilegalnega odporniške- ga gibanja za katerega smo zbirali razne materiale, sem dobil zvezo z domom. Takoj po prihodu na Koz- jansko sem se priključil brigadi Mirka Bračiča. Bilo je v času pri- prav za napad na Kozje. Napad je bil določen na noč 9. septembra. Napad na dobro utrjeno policijsko postajo »Vermanšafta« naj hi izvršili trije bataljoni 13. bri- gade Mirka Bračiča. Določen sem. bil za^ vodiča prvega bataljona, ki bi naj napadel postajo Vermanšaf- ta. Previdno, v moreči tišini smo se ped za pedjo, hišo za hišo približe- vali trgu ... Nenadoma je na obronku, desno iznad nas zaropotalo. Čudno bob- neč, se je zamolklo ropotanje pribli- ževalo trgu. Nemo smo zrli v temo pred sabo, nastala je tišina. »Prokleto, naprej«, je siknil nek- do v temi. Vsi trije bataljoni bi mo- rali napasti ob pol enih. Na trgu je bilo vse mirno. Plazil sem se ob ste- nah hiš. Nekje za sabo v temi sem slutil tovariše. Ob steni poštne stav- be sem se previdno potuhnil. Nekaj metrov naprej je bil na zid prislo- njen vojak »vermaršafta«. Nekaj trenutkov, ki sh trajali večnost je bilo proklemansko tiho, nato pa je zaropotalo. Trg je sijal od eksplozij granat... šele po požigu stavbe so se predali... Borba je trajala noč in dan, potem so Nemci dobili po- moč. Morali smo se umakniti. ^ â Šele naslednji dan smo zvedeli,{ kaj je pred napadom v tisti strahot- ni tišini ropotalo. Tretji bataljon je imel v svojem sestavu tudi godbo. Bobnarju se je ob plezanju na hrib izmuznil boben____« Še tri minute. Želite kremo? Hva- la. Veste, moramo hiteti, je dejal Karlo, udarnikom pri gradnji nove šole moram nesti vino. Kaj hoče- mo, član pripravljalnega odbora sem, kinooperater, frizer.. Pograbil je steklenice in šel. Jaz tudi. Pozne- je sem ga videl iz avtobusa kako je hitel proti gradbišču, na katerem so se v soncu lesketali krampi... J. Sever IN ROPOTAJOČI BOBEN ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH TUDI ŠMARfAMV JE VEDNO MANJ Smarska občina je kmetijska, vendar je v njej vsako loto manj kmetov. Industrijski razvoj trga ljudi od zemlje. Pred štirimi leti je bilo med 31.552 otičani še 21.263 v kmetistvu, lani pa samo še 17.713. To pomeni, da se le 57,1 ",o šmarskega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, kar je za 10 % manj kot 1960. leta. Takrat je bilo zaposle- nih 3.776, lani pa že 4.251 občanov. Naravni prirastek je upadel od 263 v štirih letih na 112 oseb. Povprečno se je v zadnjih letih izselilo 305 oseb letno, kar kaže, da se letno izseljuje iz šmarske občine 1 % prebivalcev. Vsekakor pa so v občini dosegli občuten napredek, kar se kaže v boljšem življenju ljudi. Veliiko še pričakujejo z modernizacijo obsoteljske ceste, ureditvijo turizma ter v kmetijstvu. I. B. ...KJER IZVIRA ZLATO IN SE RAZiLIV/ SREBRO... OD FILACEVE NATE DO FRICELJNOVEGA ŠANKA »Spomini, spomini! Razu- meš!« je pisalo v potnem na- logu; bil pa je že večer. S svinjsko pečenko sem pri Fi- lačevi Nati omete! želodčno pajčevino, moja beležnica pa mi je s praznino porajala dvo- me, ki sem jiti krotil z rebu- lo. Se enkrat sem pogledal v prazen kozarec, potitto brun- dal: »... kjer izvira zlato in se razliva srebro ...« ter od- šel kf šanku. In glej: našel sem zlato ži- lo! Pocukal me je za rokav. »Kaj praviš, Filačeva Nata me je spoznala in to po dvajsetih letih!« mi je dihal v obraz. Poteze mladeniča v sivem ok- virju las — »Poglajnov kurir sem bil!«f , : »Čudovito!« sem krikriil, po- tegnil belcžnico ter sklenil, da ga ne pustim, dokler mi ne bo vsega povedal. »A, radovednež!« se mi je za'smejal Jurček. »Toda nekaj imam zate.- Pridi, leno sem zaupal Cehu — boš videl, ka- ko iejst iant je!« Le kdo je Ceh, se/h premiš- ljal, ko me je vlekel k Zadruž- nemu domu, kjer je nemirno valovala ihnožica, ki je prišla iz vseh krajev Slovenije v Gornji grad, da jutri podoživi srečo iipred dvajsetih let. TU SO MOJI »Tu ga imaš!« je dejal Jur- ček in mi porinil v roke zago- relega blondinca. Ze prve be- sede so me prepričale, da je resnično Ceh. »Kako si prišel v slovenske partizane?« »V Gradcu sem bil na pri- silnem delu, pa sem zbežal. Ko smo zavzemali Gornji grad sem bil že komandir čete. Se- diva. Tako. Spomini, praviš. Hm! Tu so moji prijatelji inSa- vinjska dolina je moj dragi dom. Veš, ko smo osvobodili Gornji mad, sein dobil nalogo, da peljem »biirgermeistra« Haudeka na sodišče. Narod vzdolž poti je hotel svojo sod- bo in malo je manjkalo, da bi jo še jaz skupil. Haudek je bil zverina in razumel sem razjar- jeno ljudstvo. Toda mene je vezal ukaz!« Med nama se je znašel ku- rir Jurček. )>Mo/a partizančka sta že zaspala!« Obraz se mu je od sreče razpotegnil kot harmonika. »Sta kaj videla ženo?« je še vprašal in večen kurir se je že izgubil med množico. »Na, kje pa so sedaj moji? Pojdiva jih iskat!« KRAVE NAZAJ! Bližala sva se Friceljnovc- mu šanku. »Glej, tamle pa je naš vrhovni Ham-ham! Lipah!« Topli, majčkeno dvignjeni giasovi. le smo se rokovali. Stane èkrabur je postrani pogledal mojo beležnico in dejal: »Korel — če hočeš kaj zvedeti od intendanta IV. ope- >rativne cone, se motiš; bom raje jaz kolegialnejši. Veš, ko je danes križuril s svojim av- tom po Savinjski, so kmetje že od daleč vpili: Lipah, kra- ve nazaj!« V gromkem kroho- tu smo postali vsi prijatelji. Lipah (Jože Humer), Braškar (Stane Skrabar) in Zora Saksi- da — obveščevalka. Spomnil sem se, da nisem »Korel« in sem Stanetu to na- mignil. »Kaj se boš jezil. V naši brigadi je zdravnik vse fante imel za Körle, dekleta pa za France.« Stari Fricelj za šankom je pritresel od nekod odličnega cvička — »nimam ga ravno odveč, a za takšne fante, ga bo še!« je pomežiknil. Zora pa je komandirala: »Turško! Ampak najmanj za kahlico jo mora biti!« UREDNIK TREH LISTOV »Nekam mlad si mi videti, Korel!« je dejal Skrabar. »Se- veda, danes je vam, novinar- jem, lahko. A veš, da sehr v tistih časih bil urednik, sta- vec, meter in novinar kar treh listov. Pod bukvo sem ustvar- jal s strojem na kolenih in sta- vil in tiskal. Ne verjameš. Iz- dajal sem Štajerskega kurirja, Partizanski Toti list in revijo Nova beseda. (Stane Skrabar je danes direktor CP Primor- ski tisk). Takrat pa je bil vod- ja propagandnega odseka IV. operativne cone. Obrnil sem se k Zori. Njene temne oči so v luči reflektor- jev imele svojstven sijaj. »Kakšno epizodo iz tistih dni?« Srebala je kavo in molčala. PEST KRHLJEV Pa me je rešil Stane. »Zora je naš ambasador. Skoraj ga ni Tomšičevca, ki bi prišel v Ljubljano in ne hi poiskal Zo- re.« Začutil sem, da je Zori nerodno. »Vidiš,« je nadalje- val Stane. »Njej je nerodno, čaprav ima zlato srce!« Pomol- čal je, čez čas pa je nadalje val.« Bilo je v Velunjskem grabnu. Prebijali smo se iz Plešivca na Šentvid. Bil sem ranjen. Zora pa je ravnokar iz bližnje hiše prinesla pest krh- Ijev. le se je pripravljala, da jih začne žvečiti, ko me zagle- da, pristopi in mi jih stisne v medlo pest. — Na! Ti si izgu- bil toliko krvi!« — PREVEČ ADMINISTRATIVNO ... Lipah pa je ves čas molčal, kot da se je sprehajal z misli- mi v dneh, ko je Gornji grad bil prestolnica malega »otoka svobode«. »Ali večkrat zahajaš v Sa- vinjsko!« sem ga prekinil. »Večkrat! Veš, zdi se mi, da s temi ljudmi, ki so toliko žrt- vovali, bili pripravljeni dati zadnjo prgišče hrane in bili toliko gostoljubni, postopajo čestokrat preveč admi:-ii.' tra- tivno. l^arsikdo še da ul.i ics nima urejenega življenja ! Friceljnovega cvr'n je zmanjkalo. Bila je ¿c ncJelja. Razšli smo se v julio, i:i je prinašalo naplavine bogpih, najbogatejših spomina^-, : te- rih vrednost nc prcmin In ko sem odhajal, sem vedel, da sem našel tisto mesto . . . kjeri izvira zlato in sc razliva sre-i hio ... J. Klančnik \ št. 37 — 18. septembra 1964 CELJSKI TEDNIKI Stran 5 GLEDALIŠČE MORA BITI PRED OBČINSTVOM IZ RAZGOVORA Z UPRAVNIKOM SLG BRUNOM HARTMANOM LETOŠNJI OKVIRNI REPERTOAR CEUSKEGA GLEDALIŠČA OBSE- GA V CELOTI 10 DEL. NOVOST NOVE SEZONE BO V TEM DA BO OD- PADEL NEDELJSKI POPOLDANSKI ABONMA, NAMESTO TEGA PA BO- DO UVEDLI VEČERNI ABONMA PO ENOTNI CENI 100 DINARJEV. »Kakor prejšnja leta,« je dejal upravnik Bruno Hartman, »smo se tudi letos odločili za okvirni, repertoar, in to predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker je spričo maloštevilnosti ansambla trden repertoar težko izvajati, in dru- gič, da pač lahko tej okoliščini prila- gajamo posamezna dela. Ta način je navsezadnje v veljavi v vseh sloven- skih gledališčih. Kar zadeva sam re- pertoar, menim, da mora biti raznoro- den in ne zgolj panorama vase zaprtih .del; mora biti izpovedno hotenje, bo- disi po idejni plati bodisi po umetni- ški realizaciji. S poenostavitvami, češ da je nujno igrati cenena komercialna dela, se ni mogoče strinjati. Prav tako ni mogoče našega gledališča reperto- arno enačiti z ekskluzivnimi gledali- šči po svetu. Naš namen je, da bi igra- li vredna dela, ki bi sodobnemu času in prostoru nekako sozvanjala; da bi bilo gledališče vedno pred občin- stvom, nikakor pa ne, da bi capljalo za njim. Gre predvsem za odzive, ki so pač v različnih ambientih različni. (Medtem ko je recimo Dragega lažniv- ca celjsiko občinstvo solidno sprejelo, je v Šentjurju popolnoma pogorel.) Žal pa letos nimamo nobene nove slo- venske drame. Razlogi za to so raz- lični in jih moremo iskati predvsem v naši splošni situaciji. Prizadevamo si sicer negovati domačo dramsko tvor- nost, toda vprašanje je, če smo pri tem dolžni zapostavljati tudi kvalite- to. Eden izmed vzrokov pa je naposled v tem, da naše gledališče ne more avtorjem njihovih stvaritev honorirati kot druga gledališča.« Da bi bil letošnji repertoar čimbolj zanimiv, sega v dokaj različne nacio- nalne okvire. Tako bo SLG po daljšem času zopet uprizorilo Cankarja — Kralja na Betajnovi, ki bo posvečen proslavi 20-letnice osvoboditve (s tem delom je namreč slovenska družbena problematika do leta 1945 izčrpana.) Iz svetovne klasične literature bomo v letošnji sezoni lahko videli Shakespe- arov Vihar, delo, ki dobro ustreza ne- katerim problemom sodobnega sveta in ki ga bodo skušali odtegniti stari romantični interpretaciji. Iz velike li- terature bo tudi dramatizacija Zločina in kazni F. M. Dostojevskega, ki naj bi skušala odgovoriti na problem člo- veške odločitve, premagovanje strahu in njegovega uresničevanja v zločinu. Analiza bo vsekakor zanimiva za da- našnji čas, ker ne bo zgolj posnetek Dostojevskega. Iz srbske literature je gledališče uvrstilo v repertoar Velimi- ra Lukiča Veliko življenje kralja Os- valda, to je tragikomično farso, ki je veljala za najboljšo predstavo na fe- stivalu malih odrov in ki govori o ne- skladnosti med formo in vsebino feno- mena oblasti v sodobnem svetu. Od tujih avtorjev so v letošnjem reperto- arju zastopani še Willis Hall z igro Sedem jih je bilo, ki obravnava etič- ne transformacije sodobnega sveta. Nadalje bosta v celovečerni predstavi zastopana nemški avtor Martin Wal- ser z Ovinkom in Španec Jose Ramon Sender s Fotografijo — dve krajši de- li, ki nekonvencionalno obravnavata sodobni zakon. Okvirni repertoar vključuje naposled kriminalno igro Marie Octobre avtorjev Roberta, Du- viviera in Jeansona, ki odkriva uboj v francoskem odporniškem gibanju po petnajstih letih. Komični del reperto- arja pa bo posvečen poljskim avtor- jem s satiričnim večerom Smeh ni greh, spopolnila pa ga bo komedija o zamenjanih moralnih profilih Moji trije angeli Sama in Belle Spewacki ter komedija Normana Krasna Nedelj- ska ljubezen, sicer bulvarka, toda ne brez določene soli. Za mladino bo v letošnji sezoni gledališče uprizorilo eno samo predstavo, ki pa bo obse- gala dvoje del —Andersenova Cesar- jeva nova oblačila in Nakamure Šin- kičija Pojočo skrinjico. Priprave na novo gledališko sezono so v polnem teku. Gledališče je letos angažiralo 4 nove igralce — Branka Grubarja, Štefana Volfa, Draga Kaste- lica in Minu Kjutrovo. Kljub temu pa je še vedno nekaj težav: pogodbe ni- sta obnovila Tone Šolar in Stanko Po- tisk, ki služi vojaški rok. Vtem ko od- haja Breznik v JLA, sta dve igralki na porodniškem dopustu, s čimer se je moški del ansambla povečal za 2, žen- ski pa za 1. Če naj bi gledališče imelo v perspektivi 20 igralcev, bo treba za to vsekakor nuditi možnosti in ustva- riti pogoje! V zvezi z novo gledfiliško sezono je gotovo spodbudna odločitev o ukinit- vi nedeljskega popoldanskega abon- maja in uvedbi večernega abonmaja po enotni ceni 100 dinarjev. Gledali- šče se je zato odločilo, da bi res vsa- komur omogočilo ogled predstav. Hkrati je to tudi poskus, da bi pri- tegnili čimveč obiskovalcev, kajti zla- sti abonma delovnih organizacij se ni obnesel Hribar NEKAJ JE NAROBE šolska reforma je nedvomno pri- spevala k temeljitim spremembam v osnovni šoli. Osipanje učencev je manjše in marsikje se že približu- jejo rezultatom, ki jih predvideva osnutek perspektivnega razvoja šolst- va v SRS, da bo najmanj 80 »/6 u- čencev doseglo osmi razred. Na šm^rskih šolah so v preteklem šol- skem letu dosegli že 77,6 %. Ce upo- števajo še tiste, ki so napredovali z negativnimi ocenami, pa celo 85 "/o. Čudno pa je vendar to, da je med posameznimi popolnimi osnovnimi šolami, kjer so približno enaki de- lovni pogoji, nenavadno velika raz- lika. Na eni so n. pr. pozitivno o- cenili samo 65, »/o učencev, na dru- gi pa 87,7 »/o. Razlika je torej 22,5 'M. To Џ zaskrbljujoče. Kje torej rav- najo pravilno? Ali pušča druga šo- la brez zadostne presoje učence v višje razrede samo da dvigne odsto- tek učnega uspeha ali na prvi šoli nimajo posluha za otroka? Na eni šoli namreč znaša odstotek učencev, ki so napredovali z negativno oceno komaj 2,3 »/o, na drugi pa kar 17,8 "/o. Težko je najti odgovor, vendar pa vse kaže, da' je tu nekaj narobe. Morda bi lahko dobili odgovor, hi spremljali učence v prihodnjih le- tih, pri sprejemnih izpitih za šole druge stopnje, kjer bi njihovi uspe- hi ali neuspehi dali odgovor. Toda tudi to ni enostavno. Težko pa je doumeti takšne razlike, saj vzrok ne more biti v učencih samih, ki so si prav gotovo na vseh šolah v pov- prečju dokaj enaki. Na šmarskem ugotavljajo, da je najslabši uspeh pri pouku sloven- skega jezika, matematike in tujih je- zikov. Nedvomno pa Se je splošna izobrazbena raven učencev dvignila in so zlasti medsebojni odnosi učen- cev in učiteljev boljši ter znanje upo- rabno življensko. Ugotavljajo pa, da bodo morali čnnprej izenačevati de- , lovne pogoje na šolah, usposabljati učitelje za pouk na višji stopnji, ifs- neje sodelovati s starši in јЛ Vpe- ljevati v neposredno vzgojno sodelo- vanje ter čimprej odpraviti vcčizmcn- ski pouk. Na torkovi seji bo o tem spregovorila še šmarška občinska skupščina. -ski ZDESETKANI V GORNJEM GRADU >Bilo nas je 172. Pravcata kulturniška arniada. Kamor smo prišli, smo vžfiali. Borci so pravili: »Najbrž gremo jutri v akcijo!« mi pa smo komaj čakali, da so zapustili dvorano, kajti odvrženi čiki so bili za nas pravo bog-atstvo ....<; »Za spomin nas pritisni« je dejal Radovan Gobec. »Tu, v domu Partizana je bil naš kulturni hram.« »Škoda, da stavba tako propada!« je pokritizirala vodja kulturni- kovVera Ilreščak-Bcblerjeva. »Vprašuješ, zakaj sem se odločila za Ka- juhov večer? Bila sem med redkimi preživelimi iz kulturne ekipe XFV. divizije in sklenila sem, da predstavim Karli ja tako kot sem ga doživ- ljala.« »Se še spominjaš, kako si nas pošteno ozmerjala, ko smo se ga v Mozirju nažehtali!« »Seveda. Kaj bi pa bilo, če bi vas Nemci takole v žakelj polovili. Saj ste na odru počepali od vinskega navdušenja,« je odvrnila smeje. »Kulturniki smo bili posebna branža. Vsi so nas imeli radi in vsem smo bili v napoto,« je pribil vodja propagandnega odseka Stane Škrabar. »Na,« se je spomnil Joža Tržan. »Komandant Milenko pa je nare- dil najboljšo knpčijo, kar jih pomnim.* 13 godbenikov nas je bilo v Kozjanskem odredu, pa je Milenko hotel imeti svojo godbo in nas je odkupil za 15 mitraljezov. ,ttiÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊlKtÉi^Êt>»aa.ti»t»L.. MENJAVA IZKUŠENJ OBISK z VARAŽDINSKEGA »NARODNOG SVEUČILIŠTA« Poleg obširnega programa s pod- ročja izobraževanja, ki si ga je za- stavila celjska Delavska univerza, ustanova v precejšnji meri skrbi tudi za izobraževanje lastnih kad- rov. Tako so se v poletnih mesecih vodje nekaterih oddelkov pri celj- ski Delavski univerzi udeležili se- minarja, ki ga za tovrstne kadre or- ganizira hrvaška zveza ljudskih uni- verz. Na tem seminarju, ki je bil v Poreču, so Celjani tudi navezali sti- ke s predstavniki drugih podobnih ustanov in rezultat teh stikov je bil obisk vodij varaždinskega »Narod- nega sveučilišta« v preteklih dneh v Celju. Srečanje z varaždinskimi gosti je bilo predvsem namenjeno izmenjavi izkušenj, pridobljenih pri doseda- njem delu. V razgovoru so ugotovi- li da so nekateri problemi, s kate- ri mi_ se srečujejo dan za dnem, obe- ma enaki, da pa obstajajo tudi ne- katere razlike v njunem,delu. Tako velja omeniti, da celjska" delavska univerza v veliki meri skrbi tudi za strokovno izobraževanje, medtem ko varaždinsko »Narodno sveučili- šte« strokovnemu izobraževanju ne posveča toliko pozornosti. Za razli- ko od celjske delavske univerze, ka- tere delovno področje so v precej- šnji meri delovne organizacije, pa varaždinska ustanova posveča naj- več pozornosti kmečkim proizvajal- cem. Le z vsestransko vzgojo kmeč- kih proizvajalcev lahko — po nji- hovem mnenju — pričakujemo več- je uspehe v kmetijstvu. Mimo tega obstajajo tudi razlike v pogledu financiranja obeh tista- nov, kjer imajo Varaždinčani oseb- ne dohodke uslužbencev povsem krite iz raznih skladov, pri kritju stroškov za posamezne .akcije — predavanja, seminarji itd. — pa iščejo pomoč pri ustreznih forumih. Potem ko so si gostje v ponede- ljek ogledali še Celje in muzej re- volucije, Velenje iii Šempeter, so zvečer prisostvovali še svečani seji upravnega odbora celjske Delavske univerze. , -jt V VELENJU: filmsko gledališče Pretekli ponedeljek so v kultur- nem domu v Velenju odprli filmsko gledališče. Pred leti je tovrstno gle- dališče za kratek čas zaživelo v Ce- lju (pod okriljem delavske univer- ze), vendar pa ni bilo dovolj razu- mevanja in zanimanja zanj. Velenjčanom in okoličanom bo z novim gledališčem dana možnost, da bodo prisostvovali bogatemu iz- boru kvalitetnih premierskih filmov vseh zvrsti. Predstave bodo vsak po- nedeljek ob 20. uri. Po možnosti se bodo teh predstav udeležili tudi protagonisti slovenskega filma, predvsem pa filmski kritiki, ki bo- do publiki posredovali svoja mišlje- nja in vtise o predvajanem filmu. Uvodna premiera je bila Štigličev film »Ne joči Peter«, ki je na letoš- njem puljskem festivalu zasedel tre- tje mesto. Polna dvorana kulturne- ga doma daje slutiti, da bo tudi v Velenju slednjič prebita tudi ta vztrajna zapornica med prebival^ stvom in doslej znano praznino ob večini kulturnih prireditev. Otvorit- vene predstave filmskega gledališča se je udeležil predsednik republi- škega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Babic, tajnik republi- škeea sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Robida ter znan film- ski publicist Branko Somen. J. Klančnik USPEHI CELJSKE DELAVSKE UNIVERZE v ponedeljek je bila v prostorih Delav- ske univerze v Celju svečana seja Uprav- nega odbora te izobraževalne ustanove. Seja je bila posvečena pregledu rezulta- tov, doseženih v času zadnjih dveh let. U- pravni odbor je ugotovil, da je bilo delqi Delavske univerze izredno plodno, zlasti še v zadnji delovni sezoni in da so organizirali vrsto zanimivih izobraževalnih oblik. V tem času so tudi rešili nekatere probleme, ki so nekaj časa ovirali uspešno delo ustanove. Predvsem velja omeniti problem prostorov, ki je sedaj zadovoljivo rešen. Upravni odbor, ki mu je tudi potekla mandatna doba je bil na tej seji razrešen, sicer ni rešil vseh problemov, ki so se pri delu pojavili. Reševal jih bo svet ustano- ve, ki bo izvoljen v naslednjem mesecu. Za uspehe, dosežene pri delu, je Upravni odbor izrekel pohvalo celotnemu kolektivu Delav- ske univerze. -jt S polic študijske knjižnice Pámpana E.: A Tcxtb(K)k of Malaria Era- dication. London, New York, Toronto 1963. S. 24908. Aver A. J.: Problem saznanja. Beograd 1963. S. 24890. _ Frisch K. von: Sredi življenja. Ljubljana 1963. S. 2415. , Humanizam i socijalizam. Zagreb 1963. S. 24907. Moorc G. E.; Principi etike. Beograd 19'зЗ. S. 24891. Sovák M.: Vaspitni problemi levoruko^ti. Beograd 1962. S. 19244/52. Stručno obrazovanje kadrova u privredi. Beograd 1963. S. 21254 15. Kosovac N. Dž.: Obeštećenje jugoslovcnskih ""tava nacizma. Beograd 1964. S. 22992 69. ..Mooser C. A.: Metodi anketiranja u isira- ^^Тг?']' '^'""■^'^'^'"''^ pojava. Booprad l%2. S. W^ ALBIN PODJAVORŠEK Šolska psihologija Za učnovzgojno prakso, ki zaje- ma V učnovzgojni proces čedalje večjo množico mladih ljudi in v uč- nih programih reševanje novih in novih učnovzgojnih problemov, je psihologovo sodelovanje že zaradi tega nujno, ker je učiteljeva izo- brazba in dejavnost usmerjena v oblikovanje mladega človeka v šoli, v učnovzgojno delo in pri tem ni vseeno, kakšen je njegov pristop in njegov odnos do mladega človeka, ki mu ga je družba zaupala v vzga- janje in izobraževanje. Morarno si priznati, da spričo modernizacije in industrializacije življenja pridobiva sodobna šola tudi pri nas ne samo na kvantiteti, marveč se nujno spre- minja tudi kvaliteta šole. Vsak pre- hod pa je težak in se pojavljajo ob njem neke posebnosti, ki često mor- da niso videti preveč pozitivne. Dan- danes npr. tudi pri nas na vsakem koraku tožimo, da mladina nič ne dela, da nima pravega odnosa do učenja, da nič ne zna ipd., razbur- jamo se nad včasih neresnim ali ne- ienim obnašanjem mladih ljudi, nad njihovimi nepravilnimi medsebojni- mi odnosi itd. Pri tem pa opozar- jamo na nemoč doma in poudarja- mo vlogo šole, ki naj v spremenje- nih okoliščinah življenja pomaga mlademu človeku na njegovi nadalj- nji poti za uspešno vključitev v dru- žbeno življenje. Učitelja kot duhov- nega oblikovalca mladega človeka spremlja najodgovornejša naloga in njegove vloge v naši družbi zaradi tega ne smemo v nobenem primeru podcenjevati. Je pa res, da so po- goji učiteljevega dela mnogo težji kot so bili v dobi, ko se je šolalo malo otrok in mladine in je bila nepismenost v Jugoslaviji 80-odstot- na ali še večja, motenj (avtomobi- lizem, televizija, radio, film, šund literatura ipd.) pa skorajda ni bilo, vsaj ne v takšni meri kot danes. V teh kakovostno spremenjenih pogo- jih mora nuditi izdatno pomoč uči- telju šolski- psiholog. Da bi uspešno ostvarili zahteve, ki so postavljene pred naše šole, predvideva Splošni zakon o šolstvu iz 1. 1958 tudi službo šolskega psi- hologa. Dasi je priporočljiva takšna služba za vse šole. je za enkrat nuj- no, da bi jo uvedli vsaj za osnovno šolo, ki je pridobila v našem šol- skem sistemu še "osebno važno vlo- go, posebno v dobi reformiranja našega učnovzgojnega dela. Za to bi lahko navedli vrsto razlogov, npr. šolanje velikega števila puber- tetnikov v višjih razredih osnovne šole, zaposlenost obeh roditeljev, novi pogoji življenja v industriali- ziranih središčih, modernizacija živ- ljenja itd.' Glede na to, da reformi- rana osnovna šola poudarja pred- vsem vzgojno vlogo učiteljevo, si za- mišljamo sodelovanje psihologa z učiteljevim šolskim delom predvsem z naslednjih vidikov: L Delo 7. učenci. — Ob vpisu v 1. razred osnovne šole bi moral biti vsak otrok zaradi prognoze njegove- ga nadaljnjega razvoja tudi psiho- loško obravnavan. V psihološkem inštitutu v Ljubljani so ob financi- ranju Kidričevega sklada priprav- ljali z vsemi znanstvenimi metoda rrti nad dve leti grupni test za ugo- tavljanje zrelosti za vstop otrok v šolo. Tega testa se bodo lahko po- služevali pri šolskem delu učitelji že v bližnji bodočnosti. Vendar bi bila mnogo pomebnejša nepo^edna psihologova pomoč razredniku, ker bi psiholog z mnogimi strokovnimi instrumenti izdatneje pomagal uči- telju pri prvem spoznavanju učen- cev. A tudi v nadaljnjih razredih je takšno sodelovanje potrebno. Vrsta učencev, n. pr. podpovprečni- socialno ogroženi, družbeno nepri- lagojeni ipd. ,potrebujejo dodatno pomoč; izslediti takšne učence, ugo- toviti njih psihično stanje in naka- zati metode vzgojnih postopkov je važna naloga šolskega psihologa. Posebno vprašanje po naših razre- dih so tudi nadpovprečni učenci. Dandanes jc breme reševanja mno- gih takšnih težkih vprašanj na ra- menih učiteljstva. Šolsko psiholo- gijo čakajo tu v perspektivi mnoge pomembne naloge. 2. Koordinacija in sodelovanje z učitelj stvom. — Deloma je -nave- dena naloga nakazana že v prejš- njem odstavku. Šolski zakon pred- videva tudi spremljanje otrokovega razvoja in potrebno vodenje doku- mentacije o razvoju in delu učen- cev. Mnogo smo v tem smislu raz- pravljali o t. im. dosjeju, ki za vsa- kega učenca vsebuje takšno doku- mentacijo. Psiholog sodeluje nada- lje z učitelji/pri sestavljanju različ- jnih testov, npr. pri testih znanja, j'a šolsko in poklicno usmerjanje u- ^čcncev zahteva sodelovanje posebno |z razredniki 7. in 8. razreda osnov- |ne šole, in s tistimi strokovnimi pre- Idavatelji, ki kakor koli lahko vpli- ivajo pri učencih na izbiro i)oklica. 'S smotrom čim boljšega spoznava- Inja učencev, njih osebnosti, dela, motivacije pri delu itd. prireja psi- holog za učno osebje posvetovanja, predavanja itd. 3. Sodelovanje z roditelji. — Gre za sodelovanje z roditelji šolskih novincev, problematičnih otrok, pre- malo ali preveč nadarjenih, tistih, ki jim je potreben dodatni pouk, osebnostno motenih itd. 4. Sodelovanje psihologa pri šol- skem delu. — Že narava psihologo- vega dela v šoli je takšna, da mora sodelovati pri vseh šolskih akcijah s šolskimi organi, npr. s šolsikim svetom, z učiteljskim zborom in tu- di v posameznih komisijah. Trenutno so naše šole s šolskimi psihologi še zelo slabo zasedene ali jih praktično skoraj nimamo. Per- spektive v slovenskem, a prav tako tudi v celjskem rnerilu zaenkrat ni- so zadovoljive, prav rfič rožnate. Po- trebno pa bo že v bližnji bodočnosti Ф zagotoviti ustrezno materialno bazo za organizacijo službe šolske, psihologije po šolah, # razširiti .službo vsaj v večje (matične) šole ali v večje kraje ozi- roma v večja središča, % poskrbeti za štipendiranje bo- dočih šolskih psihologov z zagoto- vitvijo čim ug(xlnej.ših materialnih pogojev. Stran 6 CELJSKI TEDNIK Št. 37 — 18. septembra 1964 DOM CELJSKIH UPOKOJENCEV NEIZPOLNJENE SANJE Pred dvemi leti je dnevni tisk obravnaval potrebo gradnje Doma upokojencev v Celju kot neodložljivo nujnost, danes pa je zadeva še vedno v slepi нИс1: ni dokončno določena lokacija, ni načrtov In podobno. Zadeva pa je nujna in se mora premakniti z mrtve točke, kajti v Celju in njegovi ožji okolici živi 6000 upokojencev. Že od leta 1956. plačuje komunalni zavod za socialno zavarovanje 4 odstotke od po- kojnin kot prispevek v občinski sklad celj- ske občine. To v osmih letih znaša okrog 300 milijondov dinarjev. Torej ne bi smelo biti finančnih zadržkov, kajti sredstva za gradnjo so. Republiški svet za socialno varstvo je že razpravljal o vprašanju oskrbe in nastanit- ve ostarelih in obnemoglih ljudi ter sklenil ustanovitev domov za upokojence zaenkrat vsaj v Ljubljani, Celju in Mariboru. V Ce- lju je že zaživela komisija, ki je izdelala podrobne načrte za finansiranje in notra- njo ureditev doma — potem pa je vse za- spalo. Javno pozivamo celjsko skupščino, da v zadovoljstvo upokojencev uredi to vpraša- nje. . Ivan Prekoršek S SEJE QBCINSKE SKUPŠČINE BREŽICE MDAIJEVAII BOBO Z GRADNJAMI Na zadnji seji občinske skupščine Brežice so največ razpravljali o pro- blemih arondacij&, zemljišč, vzreje plemenskih krav in gradnje. Doslej so že arondirali zemljišča v 300 pri- merih, kar pa je vzbudilo hudo "kri- in predsedstvo skupščine je v mar- sikaterem primeru moralo blažiti odnose med kmetijskim gospodar- stvom in zasebniki. Sklenili so, da bodo nadaljevali z izgradnjo bolnišnice, šole na Ve- liki Dolini in čateških toplic. Vsp skrb pa bodo posvečali turizmu in gostinstvu; uredili pa bodo tudi av- tomatsko telefonsko centralo v Bre- žicah ter zgradili prepotrebno trž- nico. D. V. vlQM v TRGOm JOTOir ' v noči od torka na sredo je zbudil prebivalce Tomšičevega trga žvenket razbitega stekla. Ko so pogledali skozi okna, so opazili, da sta povzročila ro- pot dva neznanca, ki sta razbila šipo na izložbi trgovine »Fotolii:«. Nepridi- prava sta hotela pobrati iz izložbe raz- stavljene fotoaparate. Toda ljudje, ki so začeli gledati sko- zi okna so ju preplašili, tako da izlož- be nista utegnila izprazniti, ker sta morala zbežati. V naglici sta pobrala aparat, ki jima je,bil najbližji — foto- kamero »Qvarc«. Nato sta se vsedla na kolesi in se odpeljala. Takrat se je znašel na mestu vloma tudi že mi- ličnik, ki pa nepridipravov ni mogel ujeti, ker je bil peš in sta zato lahko pobegnila. Do sedaj še niso ugotovili, kdo sta bila vlomilca. -jz. DVA SKORAJDA PODOBNA PRIMERA Celje. Stadion Borisa Kidri- ča. Fantastičen uspeh Stamej- čičeve. Sportniki in vodstvo kluba so čutili potrebo, da do- godek proslavijo. In res: v restavraciji Kladivar so sedli za mizo, privlekli vsak iz svo- jega žepa svoja sredstva in prijetno zalili tako pomemben dogodek. In v Velenju. Kotalkališče. Lep uspeh mladih kotalkarjev Velenja na republiškem prven- stvu. Vodstvo je mlade kotal- karje počastilo in seve tudi sebe (kar je razumljivo). Ra- čun, ki pa »žal« nima v spe- cifikaciji le »gostinske usluge« kaže 62 tisoč dinarjev in 8 steklenic šampanjca, 4 Bakar- ske vodice, druga (finančno) manjvredna vina itd.... NESRAMEN OBJESTNEŽ ARETIRjAN- DRÜGEGA IŠCEjJO Pred nedavnim, točneje 6. septembra, je. v gozdu ob vasi Malo Mraševo Jože Martin- čič nabiral gobe. Med nabiranjem ste se mu približala BORI BRAJDIC in RADO JURKOVIĆ. Jože ju je pozdravil in nada- ljeval z delom. Med tem sta se mu Brajdić in Jurkovič brez besed približala, ko se je Martinčič začudeno ozrl, ga je Juković močno udaril v obraz, da se le-ta zrušil na tla. Na tleh ležečega sta nato začela oba pretepati in brcati. Med pretepanjem sta inu izpraznila žepe, odvzela nož in denar- nico. Ko sta ugotovila, da v denarnici ni več kot 45 dinarjev, sta mu jo med ponov- nim, pretepom vrnila ter se umaknila med grmovje. Cez čas, ko si je Martinčič neko- liko opomogel je vstal in stekel proti do- mu. Na poti sta ga zopet dohitela in znova pretepla. Jurkovič je celo iz žepa potegnil vojaško pištolo in z njo zapretil Martinči- ču, da ga bo ustrelil, če bo komur koli kaj o prettpu povedal. Pustila sta ga ležati na tleh, mu odvzela gobe ter se izgubila v ¿oz- du. Istega dne, nekaj ur pozneje, sta se zno- va pojavila v vasi Kalce-Naklo pri posest- niku Alojzu Nečemerju, ki je bil.ravno pri počitku. Ker so bila vrata odprta, sta vsto- pila v hišo, ter zahtevala od gospodarja hrano in pijačo. Nečemer jima hrane kljub grožnjam ni dal ter zahteval naj odideta. Ko sta uvidela, da ne bosta ničesar od nje- ga dobila sta odšla. Cez čas pa je gospodar zaslišal iz kuhinje nenavaden ropot. Ko je šel pogledat, je zagledal Brajdiča in Jurko- vica kako mu premetujeta predale. Jurko- vič je potegnil iz žepa pištolo, jo uperil v Nečemerja in zahteval hrano. Nečemer je med tem skozi okno zagledal soseda in za- čel klicati na pomoč. To je Brajdiča in Jur- kovića vznemirilo, zato sta pobegnila. Na sosednjem dvorišču sta zagledala Alojza Pe- telina. Tudi od njega sta zahtevala hrane. Ta pa se ju ni ustrašil temveč začel kriča- ti. Jurkovič je zagledal na pragu Petelin Marijo, s pištolo v roki je od nje zahteval hrane. Ker je tudi žena začela vpiti in kli- cati na pomoč, sta se umaknila na dvorišče Franca Turka, kjer ju je zadržal razjarjen pes. Jurkovič ga je hotel ustreliti, vendar mu je to preprečil J. Turk. Temu je nato Jurkovič ponudil v prodajo pištolo, ko je to odklonil, pa še moško ročno uro za dva tisoč dinarjev. Ko je J. Turk vzel iz denar- nice petsto dinarjev, mu je Jurkovič izstrgal denar iz rok ter ga nato močno udaril v obraz. Turkovo vpitje je slišal sin, ki je pri- tekel iz hiše. Jurkovič in Brajdić sta nato pobegnila. %i O storitvah so bili nemudoma obveščeni organi LM v Kostanjevici. Njihova patrola je že istega dne izsledila Borisa Brajdiča ter ga aretirala. Rado Jurkovič pa je uspel pobegniti, vendar so mu že na sledi. ZA HUDO POŠKODBO POLDRUGO LETO ZAPORA Pred senatom okrožnega sodišča v Celju, ki ga je vodil sodnik Tanko, je bila pretekli teden sodna obrav- nava zoper Siilejmana Nuhanoviča, ki je 2. maja letos ob pol štirih zjir-. tra j med prepirom z enajst centi- metrov dolgim bodalpm zabodel v glavo Josipa Perkovića. Usodnega dne zvečer je Nuhano- vič v družbi z znanci pil v bifeju garbške samopostrežne restavracije. Družba je postala glasna po ugoto- vitvi, da je nekdo ukradel uro Stevi Krhaču. Med kreganjem so zapvi- stili lokal in nadaljevali pred vho- dom. Med prepiranjem se je družbi pridružil Josip Perkovič z vpraša- njem: zakaj se kregajo. Barišić, ki je stal najbližje Perkovićti, je le- tega grobo odrinil, češ, kaj se vti- kuje. Perkovića je to užalilo, hotel je napasti Barišiča, vendar ju je Bartolič razdvojil. Kmalu zatem sta se začela prepirati Perkovič in Nu- hanović. Med prepirom je, po izja- vi obtoženega Nuhanoviča, Perkovič navalil nanj z dvignjeno desnico. Da bi prestregel udarec je Nuha- novič z levico ubranil udarec, z de- snico pa pograbil za bodalo in z njim udaril Perkovića v zadnji del glave. Zabodeni Perkovič je dobil nevarno poškodbo nekaterih mož- ganskih centrov, saj je delno izgu- bil spomin in težko govori., Obtoženi Nuhanovič je dejanje v celoti priznal, ter^ že med razpravo izjavil, da je pripravljen plačevati poškodovancu delno odškodnino. Kot olajševalno okoliščino je tri- članski senat upošteval obtoženčevo nekaznovanost in ga obsodil po na- čelu generalne prvencije na eno leto in šest mesecev zapora. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Avgusta Sedeja izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki "so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala družinama Pejovnik in Marolt, ki sta mu nu- dili prvo pomoč, zdravnikom inter- nega oddelka Celjske bolnice, kolek- tivu in članu Slovenskega ljudske- ga gledališča v Celju tov. S Krošlu, predstavniku družbenih in političnih organizacij tov. Tomažiču za njun poslovilni govor in'pevskemu zboru Društva upokojencev v Celju. Moja zahvala naj velja tudi vsem prijateljem in znancem, ki so mi pismeno ali ustmeno izrekli sožalje. Žalujoča žena Dragica, ^ hčerka Milojka in sin Dušan z družinama in ostalo sorodstvo Združenje študijskih centrov višjih in visoki'h šol v Celju obvešča vse izredne študente višje tehniške šole v Mariboru in tiste, ki se za izredni študij zanimajo, da bo vpisovanje 30. septembra 1964 ob 9. uri na sedžu združenja v Celju, Trg svobode 9. Center višje tehniške šole v Mariboru, ki deluje v okviru zdru- ženja, bo v študijiskem letu 1964-65 organiziral Za izredne študente v popoldanskem času posebna predavanja iz posameznih predmetov. Za v.sa nadaljnja pojasnila in informacije se obračajte direktno na tajinrštvo,višje tehniške šole v МагЉоги ali na upravo združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju, Trg svobod^ 9 (te- lefon 39-^11). ■ Podjetje »Avto Celje«, Celje j razpisuje '] 2 štipendiji na višji tehnični šoli v Mariboru j 3 štipendije na srednji tehnični šoli v Celju ] 1 štipendijo na ekonomski šoli ' V . . ¡ 2 štipendiji na višji ekonomsko komercialni šoli \ Prošnje sprejcana splošni sektor podjetja najdalje dò 25. sep< tembra 1964. Prednost imajo kandidati zaposleni pri podjetju. j RAZPIS Osnovna šola Griže razpisuje mesto TÄJNIKA-(CE) ki bi bil honorarno zaposlen na šoli 4 ure. Pogoji: administrativna ali sorodna šola z znanjem istrojepisja. Osebni prejemki po pravdlniku šole. Razpis velja do zasedbe mesta. Pozor, nimaš prednosti v preteklih osmih dneh so« uslužbenci LM v celjskem okraju zabeležili 38! prometnih, nesreč! Najpogostejši vzrok nesreč so bili: neupoštevanje prednosti, vinjenost, nepravil- no prehitevanje in nepravilno zavijanje na cestnih odcepih in križiščih. Pri nesrečah je ЦПо udeleženo 17 osebnih avtomobilov, 16 motornih koles, 9 mopedov, 8 koles, 6 to- vornjakov, 5 pešcev, 3 vprežna vozila, 2 traktorja in en avtobus. ^ NEIZKUŠEN MOPEDIST PODRL PEŠCA 8. septembra je i v jutranjih urah'v Krškem neizkušen mopedist JOŽE ŽIBRET iz Zado- vjnkc, z mopedom zavozil v pešca FORICA MUNIHA in ga zbil po cestišču. Pešec je pri nesreči dobil tcž|e poškodbe na glavi, desni roki in ključnici. Mopcdist je vozil brez potrdila o znanju ccstno-prometnih predpisov. HMELJEVKA ZBILA KOLESARKO v Arji vasi je nepravilno naložena hme- Ijevka med vožnjo padla s traktorske priko- lice na glavo PANIKI LUKANC. Kolesarka je po udarcu padla pod zadnja kolesa ter pri tem dobila pretres možganov in večje poškodbe na levi nogi. Kolesarko so prepe- ljali v celjsko bolnišnico. PO TRČENJU V - ZID Pretekli teden je voznica osebnega avto- mobila Li 138-15, MARTA JELNIKAR ob prehitevanju osebnega avtomobila, ki je za- vijal v levo — trčila vanj. Po trčenju je Jclrtikarjcva zavozila v zid trgovine »Sa- vinjski magazin Žalec«. Pri trčenju je so- potnika vrglo iz avtomobila, vendar ni bil poškodovan, voznica pa je dobila poškodbe na glavi in desni nogi. Ponesrečenko so pre- peljali v celjsko bolnišnico. Materialne ško- de na vozilih je približno 700.000 din. Z AVTOMOBILOM V OBCESTNI KAMEN Na cesti I. reda pri Varnskcm se Je ne- davno pripetila težka prometna nesreča, ko ic voznik osebnega avtomobila JAKOB VI- KART iz neznanega razloga zavozil v ob- cestni kamen na levi strani cestišča, ga po- drl in obstal pod cesto. Ob. nesreči so bili težje poškodovani voinik ter sopotnika. Vsi trije so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. LE Z NAŠO POMOČJO... Ta tcdcij je občinska sanitarna inšpekcija v Celju začela z izvajanjem splošne obvez- ne deratizacije, ki bo trajala vse do konea meseca. Akcija zavzema, predvsem strnjeni del mesta in Štore.- Razumljivo pa je, da bo akcija strokovnih ekip uspela le, če bodo prebivalci predhodno skrbno očistili vsa dvo- rišča, kleti in podstrešja, skladišča in dr- varnice ter druge prostore. Prav tako pa so vsi prebivalci dolžni omogočiti vstop v prostore, ki zapadejo deratizaciji. Pri tem pa je važno upoštevati vsa navodjla, da ne bi prišlo do kakšnih zastruplianj zaradi malomarnosti — vsekakor je dobro, če ve- mo, da se sleherno oviranje strokovnega osebja pri izvaianju te nujne akcije kaznu- je 2 denarno kaznijo do 10 tisoč dinarjev. 90 let požrtvovalnega dela Letos poteka devetdeset let, kar je bilo v šentjuri- ju pri Celju ustanovljeno prostovoljno gasilsko društ- vo. Od ustanovitve društva leta 1874 do prve svetovne vojne je društvo lepo пг^ predovalo. v obdobju okupacije je sicer nadaljevalo z svojim delom, večina člapov pa je bila povezana z narodno o- svobodilnim gibanjem. Pet vidnih članov društva je da- lo za svobodo tudi svoja življenja. Bili so postrelje- ni kot talci. Njih imena so vklesana na spominski ploš- či, ki je vzidana na proče- lju gasilnega doma. Z osvob(Mitvijo leta 1945 se prične za gasilno društvo Šontjurij pri Celju doba no- vega pospešenega dela in razvoja. Društvo je adapti- ralo gasilni dom, nabavilo nove motorke, sodoben in vsestransko uporaben gasil- ski avto ter razne druge tehnične pripomočke. Sode- lovali so pri neštetih poža- rih in drugih katastr-ofah, kjer so. ohranili ogromno ljudskega premoženja. Ral- zen tega so nenehno skrbeli za izobraževanja ifi šolanje gasilskega kadra in aktivno sodelovali na področju kul- turno-prosvetne dejavnosti, ter vzgoji članov v dobre in napredne pripadnike naše socialistične dražbe. Poma- gali so pri ustanavljanju ga- silskih draštev v dragih krajih njihove občine in se udeležili vseh družbeno- političnih akcij na njiho- vem območju. Z vsemi te- mi odlikami je gasilsko dru- štvo v šentjuriju pri Celju postalo v pravem smislu središče dela in življenja gasilstva v njihovi komuni. J. M. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE ' - V preteklem tednu se je rodilo 13 deklic in 20 dečkov. POROČILI SO SE: Marjan Zorič, rudar in Angela Druk, oba iz Celja. Jurij Alojz Mušič, eksportni trgo- vec in Liesbcih, Minna, Avguste Boy, usluž- benka, oba i/. Hamburga. Matija Ljubeč, gradbeni tehtiik iz Maribora in Ana Jelen, uslužbenka iz Vranskega. Viktor Štiberc, knjigovodja in Amalija Grabovec, šivilja, oba iz Maribora. Rafael Ajdnik, elektro inženir in Helena Primer, uslužbenka olia iz Celja. Jožef Bavdaž, grafik iz Ljubljane in Ana Podbre/.nik, trgovska pomoćnica iz Laškega. UMRLI SO: Janko Vrbnč, trgovski poslovodja iz Pe- trovo (51). Franc Kandušar, upokojenec iz Celja (88). Bojan Masera, otrok iz Spodnjih Sečovelj. Ivana Podkrajšek, obč. podpiranka iz Polzele (69). Marija Koren, gospodinja iz Šempetra (67). Anton Jančič, zidar iz Bo- tričnice (44). Anton Ukmar, inkasant iz Vranskega (45). Jožef Otorepec, upokojenec iz Pristave (78). Antonija Brečko, posestni- ca iz Gorice pri Slivnici (66). Frančiška Mo- ser, upokojenka iz Šmarja (57). Katarina Vrbole, gospodinja iz Izlak (61). Uršula Rančigaj, upokojenka z Celja (57). Albin Jazbec, čevljar iz Radeč (50). Marija Pik, upokojenka iz Celja (78). Franc Novak, so- boslikar iz Celja (25). Frančiška Tostovrš- nik, prevžitkarica iz Primoža pri Ljubnem (72). Marija Mrak, gospodinja iz Bezgovice (53). LASKO V preteklem tednu ni bilo primera rojstev. POROČILI so SE: Anton Ulaga, mesar iz Laškega ia Vida Deželak, kuharica iz Laškega. UMRLI SO: Frano Kàndolf, posestnik iz Marijine vasi (60). Anton Kunšek, poljedelec iz Poiane iz Marijine vasi (55). Rozalija Petan, gospo- dinja iz Poiane (81). Marija Klinar, roj. Pušnik, gospodinja iz Laškega (66). ŠENTJUR PRI CELJU v prHeklem tednu se je rodil en deček in ena deklica. POROČILI so SE: Franc Fidler, poljedelec iz Nove vasi in Ana Gračncr, poljedelka iz Kranjčice. Peter Krašovec, finomehanik iz Zagaja pri Po- nikvi in Alojzija Rečnik, uslužbenka iz Za- gaja. Jožef, Doberšek, delavec iz Bukovja in Emilija Robič, uslužbenka iz Nove vasi. UMRLI SO: Terezija Ro/anc, kmetovalka iz Goričice (75). Martin Zasavski, kmetovalec iz Javor- ja (42). ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 19. do 26. septembra Janez CERNEI, veterinar Celje, Kopitarjeva 11, blok 3-11, tel. 22-32 št. 37 — 18. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK^ Stran 7 ob/a ve IN OGLASI.: VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive In organizaelje. 2. SVOJCI POKOPANIH V GRAZU ČLANI ZB NOV! 1. novembra 1-dnevno avto- busno potovanje v Graz na spominsko sve- čanost padlim žrtvam. Prijave do vključno 30. septembra 1964. 3. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 4. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 5. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 6. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA —■ dvodnevni avtobusni izlet. 7. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet, 8. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 9. PO GORENJSKI PREKO VRŠICA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 10. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleU. Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • OBVESTILA Na GLASBENI ŠOLI V CELJU je začel redni pouk. Prosta mesta so še za sledeče instrumente: čelo (2), kontrabas (1), flavta (1), pozav- na (2) in solopetje (2). Pripravnica glasbene šole bo začela z red- nim poukom 29. septembra. Sprejemamo še prijave za otroke iz I. ki II. razreda osnov- ne šole do 20. 9. PRIPRAVNICA glasbene šole v Celju, zač- ne-z rednim poukom v torek, 29. septembra. Pouk bo ob torkih in petkih ob 9. uri ozi- roma ob 17. uri. Glasbena šola še sprejema prijave do 25. septembra. V poštev pridejo otroci iz 2. in 3. razreda osnovne šole. CESTNO KOMyNALNO PODJETJE ŽALEC obvešča koristnike ceste IV. reda Sempeter- Šešče, da bo cesta od 18. 9. 1964 do preklica zaprta za ves promet zaradi obnovitvenih del. »N A V I P« Izvozno preduzeče Beograd- Zemun, Skladišče Celje, razpisuje razpro- dajo Lagarskih rabljenih sodov velikosti od 1.200 do 6.000 litrov. Licitacija bo dne 22. septembra 1964, ob 9. uri pri Skladišču Celje, Vrunčeva uHca 39. Vse informacije dobite ravno tam, oziroma po telefonu 26-97. PRODAM zelo lepo spnlnlco, kavč, tri fotele in otro- ški postelii. Kolar Vili Otok 11. Trgovsko podjetje »AGROPROMET« - Celje, Bežigrajska 13 telefon 31-52 in 31-53 obvešča cenjene potrošnike, da bo, kot vsako leto doslej, tudi letos, v času od 14. septem- bra do 10. oktobra organiziralo prodajo kme- tijskih pridelkov, predvsem krompirja, za ozimnico. v navedenem času bodo potrošnikom na voljo neomejene količine prvovrstnega jedil- nega krompirja sorte »cvetnik« in »bintje« po ceni din 36 za kg, krompir sorte »mer- kur« pa bo naprodaj po din 28 za kg. Poleg običajnih prodajnih mest v skladi- šču ob Bežigrajski cesti št. 13, v prodajalni »Zelenjava«, in na Ljubljanski cesti štev. 33 pri Rakun, v Cankarjevi ul. št. 1, na celjski tržnici, bodo po potrebi ustanovljena še po- sebna prodajna mesta in bodo potrošniki o njih pravočasno obveščeni potom Radia Celje. Delovni čas na vseh prodajnih mestih bo od 7. do 12. in od 15. do 18. ure. Za potrošnike izven mesta Celja bo krom- pir na razpolago v skladišeu Šempeter ob Savinji ter v poslovalnicah: »Povrtnina« v Žalcu, »Marelica« Prebold, »Višnja« Dobrna, »Malina« Rog. Slatina in »Jagoda« v Laškem, ter v skladišču Velenje. Potrošnikom, ki nimajo svoje embalaže da »Agropromet« na razpolago tudi primerne Juta vreče po din 100 za komad. Ostalo blago, kot sveže zelje, papriko za vlaganje, čebulo, lahko nabavite od 14. 9. do 10. 10. v skladišču podjetja, po grosističnlh cenah. Podjetje nudi neomejene količine grozdja za predelavo, po 70 do 80 din za 1 kg. Na željo potrošnikov, jim bo podjetje preskrbelo tudi jabolka za ozimnico, vendar opozarja, da »bo letos dovolj prvovrstnega Južnega sadja po ugodnih cenah. Se priporoča »Agropromet« Celje • RAZNO . Iščemo pomočnico, ki bi hodila varovat tri- letno punčko. Brglez, Trubarjeva 8-Otok. Izgubil sem moško zlato uro. Poštenega naj- ditelja naprošam, da jo odda proti nagra- di Antonu Presniku, Celje, Zidanškova/ 6. Samski, zaposlen moški (26) s svojo hišo in nekaj -zemlje v Savinjski dolini, želi spoznati dekle, od 18-28 let, ki bi imeia veselje do gospodinjstva. Ponudbe na up- ravo lista pod šifro »DOM«. S 1. oktobrom oddam garažo v Liscah. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Garaža«. Oddam sobo in nudim delno hrano, za do- poldansko varstvo otroka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Lisce«. Žensko, ki bi na domu v ogrevanem stano- (Vanju varovala 9 mesecev starega fantka od 7.—15.00. ure iščem nujno. Lahko tudi 14 dal v mesecu. Naslov v upravi lista. RAZPIS ABONMAJA SLG CEUE razpisuje abonma za sezono 1964-65. Stare abonente vabimo, da si ' rezervirajo svoje sedeže od 20. do 28. septembra dnevno od 8. do 10. in od 18. do 20. ure, novi abonenti pa se bodo lahko vpisali od 29. sept, do 1. oktobra. Cene ostanejo nespremenjene. Abonenti Imajo 10 odstotkov popusta, razen tega pa še prednost pri gostovanjih tujih gledališč, če si nabavijo vstopnice dan pred gosto- vanjem. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. Abonmaji so naslednji: PRE.MIERSKI (na petkov dan), SOBOTA, TOREK, UPOKO- JENCI (50 odstotkov popusta), DELOVNE ORGANIZACIJE, NEDELJA ZVEČER (po e- notni izredno znižani ceni), ŠOLSKI ABO.N- M.\JI (50 odstotkov popusta). Posebej opozarjamo na nov nedejski ve- černi abonma, ki bo imel sedeže po 100 di- narjev in to posebnost, da si bodo lahko abonenti ali priložnostni obiskovalci izbira- li poljubne sedeže. Abonenti bodo videli sedem del. V ok- virnem repertoarnem načrtu so naslednja dela: Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. Shake- speare: Vihar. Dostojevski: Zločin in kazen. Velimir Lukič: Dolgo življenje kralja Osval- da. Smeh je greh, satirični večer poljskih avtorjev. Sem in Bella Spewack: Moji trije angeli. Norman Krasna: Nedeljska ljubezen. Willis Hall: Sedem jih je bilo. Martin Wal- ser: Ovinek. Jose Ramon Sender: Fotogra- fija. Robert, Din/ivier in Jeanson: Marie- Octobre. — Za mladino bosta uprizorjeni pravljici: Andersen: Cesarjeva nova oblačila. — Nakamura Sinkiči: Pojoča skrinjica. Vstopnice si lahko rezervirate tudi po te- lefonu 29-60 ali 29-64. Uprava SLG Celje •KUPIM Motorno kolo DKW novejšega Upa kupim takoj. Ervin, Dergajner, Lokovica 29.. Do- brna. Ji Večjo vseljivo sobo, lahko tudi podstrešno, v Celju ali bližnji okolici kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vseljiva«^ IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. OBČINSKA ZDRUŽENJA IN KRAJEV- NE ORGANIZACIJE ZB NOB — organizira- mo 1-dnevno avtobusno potovanje v GRAZ — 1. novembra za člane ZB in svojce padlih žr- tev. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1964, podrobne informacije prejmete v naši poslovalnici. 2. RIM-NE.APELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni Izleti z avtobusi; 5. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dncv- nl izleti z avtobusi za kolektive; 6. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi za kolektive; 7. I'0 ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi za kolektive; 8. PO DOLENJSKI — 2-dnevni izleti z av- tobusi za kolektive. 9. KOROŠKA — eno ali večdnevni izleti z avtobusi; IZLETNIK VAM NUDI: — orgeiiiztH-ijo Izh'tov In prevozov stro- kovnih ekskur/.ij z uiodernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvu; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih. rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turisti'ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imnmo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 prj Avtobusu' postaji. ' Telefon 28-41, poštni predal Лг. Se pripr.ročaMo x« cenjen« uaročila. »TI »TVTc rwi T» , ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA . CEUE, Ljubljanska cesta 17 ŠOLA ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL razpisuje vpis v šolo za poklicne voznike motornih vozil. I. POKLICNA ŠOLA I. Splošni pogoji: a) uspešno dovršena osnovna šola ali va- jeniška šola b) zdravniški in psihotehniškl pregled c) starost 18 let .2. Posebni pogoji: V šolo poklicnih voznikov motornih vozil se lahko vpišejo kandidati, ki poleg sploš- nih, izpolnjujejo enega od posebnih pogo- jev. a) Delavec v prometni stroki — 'pomočnik šoferja z enoletno prakso — traktorist — avtobusni sprevodnik — voznik gradbenih strojev (buldožerjev, žerjavov itd). b) Voznik amater »B« kategorije z dvo- letno prakso c) Avtomehanik * d) Aviomehanik s triletno prakso. Šola traja 1.200 učnih ur. II. T E C A J .1 1. Splošni pogoji: a) uspešno dovršena snovna ali vajenska šola b) zdravniški in psihotehniškl pregled c) starost 21 let / 2. Posebni pogoji: V tečai za voznika motornih vozil se lah- ko vpišejo kandidati, ki poleg splošnih iz- polnjujejo enega od posebnih pogojev. a) Voznik »C« kategorije — vojaški šofer, ki ima eno leto prakse po odsluženju kad- rovskega roka ter da je sodeloval pri ser- visnih popravilih in vzdrževanju vozil. b) Avtomehanik z dvoletno prakso v stro- ki. ■ Tečaj traja 500 učnih ur, stroški tečaja približno 38.800 din. Kandidati, ki ne izpolnjujejo pogoje pod I, H. la morajo opraviti izpit za osmi raz- red osnovne šole ali pripravljalni razred, ki ga organizira šola. V pripravljalni razred se sprejemajo samo kandidati, ki jim manjka učna snov za 7. in 8. razred osnovne šole. Psihotehnični pregled organizira šola. Po uspešno opravljeni šoli (tečaju) dobijo slušatelji spričevalo za poklic voznika mo- tornih vozil. Prijava naj vsebuje: 1. Lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 50 din. 2. Zadnje šolsko spričevalo 3. Zdravniško spriččvalp ', 4. Rojstni list 5. PotrdUo podjetja o soglasnosti za šo- lanje. Prijave sprejema tajništvo Šolskega centra Borisa Kidriča osebno ali pismeno do 30. 9. 1964. • PRODAM Kombinirani italijanski. otroški voziček zlož- ljiv prodam. Celje, Mariborska c. 158. Hišo z gospodarskim poslopjem m garažo, gozd in nekaj zemlje, prodam zelo ugod- no, ali zamenjam. Naslov vu pravi lista. Še nerabljeno stiskalnico 100 1 proda: Pilih Jakob, Celje, Trnovi je 2ÚX Ogrodje za 2 štedilnika, 1 kuhalnik na 3 plošče, 1 žensko kolo — vse dobro ohra- njeno; prodam. Vprašati: Ribarjeva 2/1 -levo. Moped 1958 prodam ?a 45.000 din. Plevnik Stefan, Celje, Cankarjeva 13. Ogled v ne- deljo doDoidnc. Moped Т-12'^prodam. Inkret Maks, Store Pečovje 40. 2 inozemska globoka otroška, vozička (eden na visokih kolesih) prodam. Naslov v upravi lista. Kompletno spalnico z novimi žimnatimi vložki prodam. Naslov v upravi lista. Pohištvo za samsko sobo, kavč, komodo in omaro prodam. Cadež, Titov trg 7. Moped T-!2 in enosede/.ni moped, oba dobro ohranjena prodam. Informacijo pri: Gabcr- 'šek, »TOPER« Celje. Vseljivo polovico hiše z lokalom v centru mesta proclam. Naslov v upravi lista. >>OPF,L- Karavan« 1954 generalno-popravljen prodam. Peklar Konrad, Zg. Duplek pri Mariboru. Velik filodciidrum (vrsta cvetoča monstera)" primeren za reprezentančne prostore pro- dam. . Naslov v upravi lista. ZAVOD ZA UPRAVLJANJE NEPRIMICNIN V CEUU RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za oddajo gostinskega lokala v Celju, Maistrova 2, najbolj.šemu ponudniku, ki obsega: gostinski prostor v izmeri 20 pn- proti plačilvi najemnine mesečno najmanj 60Q din za. m-. — pomožne prostore (garderoba, priročna kuhinja itd.) v izmeri 16 cm^, proti plačilu mesečne najemnine najmanj 300 din za m-. — klet v iz- meri 55 m-, proti plačilu mesečne najemnine najmanj 400 dm za m^. — LICITACIJA bo dne 24. 9. 1964 ob 8 na kraju samem. ZVEZA NARAVNIH ZDRAVILIŠČ SRS V CELJU, telefon 25-57, p. p. 23 razpisuje delovno mesto organizacijskega tajnika z visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in nekaj prakse. Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite do 30. sept. 1964. • STANOVANJA Mlajša uslužbenka potrebuje sobo. Ponutli>c na upravi lista pod šifro »NUJNO«. Stanovanje in hrano dobi dekle ali dijaki- nja. Naslov v upravi lista. Sobo išče uslužbenka. Na.slov v upravi lista. Enosobno stanovanje v Celju ali okolici iš- čem. Nudim enoletno najemnino. .Naslov v upravi lista. , Iščem opremljeno sobo v Celju ali Žalcu. Ponudbe na upravo lista, pod šifro »So- liden«. Maribor-Celje! Zamenjam komfortno stano- vanje v središču Maribora za enako v Ce- lju. Naslov v upra^i^.Jjiiiia.^ .¡^ ФSLUŽBE Soler B in C kategorije išče službo. Nasljv v upravi lista. Gospodinjsko pomočnico. iščemo za LjublJLi- no k štiričlanski družini. Pogoji odlični. Vprašajte: Leskovšek, Celje, Slovensko ljudsko gledališče.- Podjetje »Franjo Dolžan« v Celju sprejme za stalno: 1 kleparja, 1 priučenega aii kva- lificiranega vodovodnega instalaterja. Ta- koj! Plača po dogovoru! Gospodinjsko pomočnico tudi upokojenko sprejme — Gostilna Lavrič, Teharjij. Trgovsko pomočnico sprejme: »Alpina« Ce- lje. Soba na razpolago. Štiričlanska družina sprejme gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. 21ajpah, Celje, Sercerjeva 4. Gospodinjsko pomočnico k 3 članski druži- ni iščem nujno. Naslov v upravi lista. BALETiNA ŠOLA SONJE .GORJANČEVE bo pričela Z rednim poukom 1. septembra 1964 ob 17. uri v pri- tličju I. Osnovne šole v Celju. Priporočljivo za harmonično izo- blikovanje telesa! O PREKLIC . Antonija Točaj, Celje, Kovinarska ulica 6, obžalujem in prekliciijeiii neosnovane go- vorice, ki sem jih izrekla v trgovini »Ja- bolka« na Mariborski cesti, o tovarišlci Eli- zabeti 1'ogeišek in se ji zahvaljujem, da Je odstopila od tožbe. Ф K.INO ■ KINO, »SVOBODA« ŠF.MPETER v Od 19. do 20. septembra 1964 — »Jupitrova ljubica« — ameriški barvni CSC film 22. septembra 1964 — »Zlati Cadillac« — ameriški film 24. septembra — .Winaetou« — dom. nem. koop. film v barvah in SCP KINO »PARTIZAN« SEVNICA , iJn; 19. in -20. septembra 1964 — »Aprilska ljubezen« — amertški lilm 23. septembra 1964 — »Zvezde opoldne« — Irancoiii.! t\im ' VAŽNO OBVESTILO! Komunalna banka Celje objavlja tretje veliko NAGRADNO ŽREBANJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 50. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES / 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI 1 INFRA PEC / 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo rložili im vezali mesek 50.0(^0 dimarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.ÖOO dinarjev vsajj za 3 mesece, bodo upoštevam pti nagradnem žrebanju in lahko prejmejo eno izimed najvedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežiciih. Žrebanje bo v mesecu oktobru 1964. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njiho- ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naloženi KOMUNALNA BANKA СЖЈЕ Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 37 — 18. septembra 1964 Ali forma naših atletov peša ? Zadnje dni prejšnjega tedna, od petka do nedelje je bila v Buka- rešti 23. atletska Balkaniada. Jugo- slovanska moška ekipa si deli dru- go do tretje mesto z enakim števi- lom točk kot Bolgari, medtem ko jih imajo Romuni največ. To je za našo atletsko ekipo 'neuspeh, saj smo od nje pričakovali mnogo več. K temu neuspehu so mnogo pripomo- gli tudi celjski atleti, ki niso do- segli sebi vrednih rezultatov. Naj- Dolj je razočaral Važič, ki mu od dveh disciplin ni uspelo niti enkrat osvojiti prvega mesta. V teku na 800 metrov je bil sedmi (1.53,5), kar od našega olimpijca sploh nismo pričakovali. Bolje se je držal v teku na 1.500 metrov, kjer je bil tretji (3.49,5). Kljub slabi" uvrstitvi pa Va- žič ni mogel storiti več, čeprav se je poznalo, da je to želel. Večteden- ski premor zaradi poškodbe naj nogi se mu še krepko pozna. Tako je bil Važič kljub slabi uvrstitvi junak, pa čeprav žalosten. Njegove telesne nemoči tudi dobra volja ni mogla premagati. Z velikim zanimanjm smo tudi pri- čakovali nastop novopečenega olim- pijca Vivoda, ki pa je na tekmo- vanju tudi zatajil in si s tem morda zaprl pot v Tokio. 200 cm je za olim- pijca prav gotovo premalo. Zaletelj je startal na 100 metrov, vendar se mu ni posrečilo priti niti v finale, v predtekmovanju je dosegel čas 10,9. Vsi smo pričakovali, da se bo posrečilo Kolniku zasesti prvo me- sto v deseteroboju. Toda zaradi sla- bega teka na 1.5Ò0 metrov se je mo- ral s 7267 točkami zadovoljiti z dru- gim mestom. Tudi drugi jugoslovan- ski predstavnik v tej disciplini je bil Celjan. Vravnik je bil četrti zbral pa je 6869 točk. Bolje od teh se je držal Cervan, ki je zasedel prvo mesto v teku na deset kilo- metrov s časom 29.31,6, ter bil v teku na 5 km (14.30,2) tretji. Sled- nji rezultat je tudi za červana slab in bi sp v tej disciplini lahko vpisal v balkanske prvake. Omenimo naj še to, da je Cervan v teku na 10 km dosegel nov balkanski rekord; Dru- gi tekač v teku na 5 km je bil žun- tar. ki je bil sedmi z rezultatom 14.55,0 in tudi on bi lahko tekel veliko bolje. Lešek je nastopil v sko- ku ob palici, kjer je s ^kokom 470 centimetrov zasedel tretje mesto. S tem rezultatom smo po njegovj bo- lezni lahko čisto zadovoljni in nam daje upanje, da bo do Olimpiade v Tokiu zopet v popolni formi in spo- soben vrhunskih rezultatov. v ženski konkurenci je Jugoslavi- ja zasedla drugo mesto, prve pa so bile kot pri moških Romunke. Od naših tekmovalk se je dobro držala Stamejčičeva, ki je zmagala v teku na ■ 80 m z ovirami s skromnim re- zultatom 11,0. Slab rezultat je tre; ba pripisati močnemu vetru, ki je' tekmovalkam tokrat pihal v prsa. Poleg te zmage je bila Stamejčičeva prva še v petcroboju, kjer je dose- gla nov jugoslovanski in balkanski rekord. Zbrala je 4750 točk. Lube- jeva je malo razočarala. V teku na 100 metrov je bila druga (11,9), v daljino je skočila le 588 cm, s čemer je bila tretja, v teku na 80 m z ovi- rami pa je dosegla čas 12,1. Poleg teh dveh je od Celjank nastopila še Urbančičeva, ki je bila v metu kopja peta, z dobrim rezultatom 49,14. Na splošno z nastopom celjskih atletov na 23. balkanskih atletskih igrah ne moremo biti zadovoljni^ posebno pa še ne z našimi olimpij- ci. Pri tem moramo seveda izvzeti Stamejčičevo in Leska, ki sta do- stojno zastopala naše barve. F. Kramer ZAHVALA TOVARIŠU BOŽICU Uredništvu je pri vsem tem edino žal, da je spričo posledic na stran- poteh te polemike izgubilo dolgo- letnega, treznega in nepristranske- ga usmerjevalca športne rubrike. To tembolj, ker smo imeli v tovari- šu Božiču redko simbiozo ugledne- ga športnega delavca in izkušenega časnikarja. Za dolgoletno sodelova- nje in pomoč se tovarišu Božiču v imenu uredništva »Celjskega tedni- ka« in prepričan sem, tudi dobrega dela bralcev, globoko zahvaljujem. J, Krašovec , CELJANE SO NAPETNAJSTILI 0:15 Tokrat pa celjskim nogometašem res ni šlo. Optimistične napovedi najvnetejši navijačev Kladivarja pred tekmo v Osijeku so se v nedeljo zvečer razblinile v nič, ko smo izve- deli za rezultat drugega Kladivarje- vega gostovanja na tujem terenu. Slaba obramba Celjanov je naletela na izredno razpoložene osiješke na- padalce, ki jim je tokrat šlo vse od rok. Kljub visokemu porazu pa še ni treba obupavati, saj je prvenstvo šele dobro steklo in bo še precej tdtk na razpolago. Dobro bi bilo ne- kaj teh točk dobiti tudi na tujem. Vendar to nedeljo kaže, da za to še ne bo prilike, saj si Olimpija na svojem igrišču prav gotovo ne bo dovolila, da bi ji Kladivar zmešal račune v borbi za prvo mesto. Celje v republiški ligi nadaljuje s serijo porazov in se vztrajno po- mika proti repu lestvice. Maribor- ski železničarji so bili preteklo nc- xleljo premočen nasprotnik, za Ce- ljane, ki svoje moštvo še niso kon- solidirali. Tudi za moštvo Celja nam še vedno ostane le upanje na boljše čase. Olimp, ki je svoje tekmovanje v conski ligi dobro začel je v nečjeljo prav tako odpovedal, dobil v svojo mrežo šest golov, nato pa četrt игб pred koncem zaključil brcanje, ker je bilo število izključenih v njiho- vem moštvu večje kot pa to dovolju- jejo pravila. Tako torej. Celjski no- gometniki so preteklo nedeljo na vseh treh travnikih kar petnajstkrat pobrali žogo iz svoje mreže, ne da bi vsaj enkrat zadeli v črno. Kaj takega pa se že dolgo ni zgodilo in upajmo, da se jim ne bo več. VELENJSKI KOTALKARJI TRI PRVA MESTA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Velenjski Icotalkarji so na nedavnem dr- žavnem prvenstvu na kotalkališču na Salati v Zagrebu dokazali, da njihovo preseneče- nje na republiškem prvenstvu ni bil enkra- ten pojav. Najboljši dokaz o čudovitem star- tu je mladi Blatnik, ki je na prvenstvu pre- jel priznanje kot najbolj perspektiven kotal- kar. Tri prva mesta kot na republiškem pr- venstvu, kaj lepšega so si lahko obetali od od šestih tekmovalcev, ki .so se na republiš- kem -prvenstvu plasirali za nastop na dr- žavnem. Ponovno srečamo Koreniča kot dr- žavnega prvaka pionirjev, Blatnika, ki je kljub napovedim za Štruklja dosegel prvo mesto pri članih in edinstven uspeh para Fišer-Blal- nik in Dcrmol-Korenič. Trditev o tem, da bo Blatnik resen kandidat za poseg v med- narodno areno, torej ni iz trte zvita, tem- več kaže da imamo v Blatniku enkraten talent za tovrstno športno veščino. Uspeh mladih kotalkarjev iz Velenja pa prikazuje v najlepši luči vodstvo kluba, ki je v tako kratkem času znalo iz množice mla- dih ljubiteljev štirih kolcščk poiskati ta- lente ter jih tako usmerjati, da so v dveh letih po startu dosegle najvišje možne us- pehe. J. Klančnik PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MARJAN UCAKAR DOGOVORJENA STALIŠČA O RAZVOJU IN FINANCIRANJU ŠPORTA # OBSEŽNI NACRTI ZA SKLADNlO-ŠI RAZVOJ TELESNE KULTURE é LOČENO FINANCIRANJE MNOŽIČNEGA IN KVALITETNEGA ŠPORTA # NEZDRAVE POJAVE JE TREB \ ODLOČNO ODSTRANITI # ZAKASNELO SPOROČILO IN POJASNILO JAVNOSTI V ponedeljek dopoldne je pred- sednik občinske skupščine tovariš Marjan Učakar ob navzočnosti pred- sednika občinske zveze za telesno kulturo in organizacijskega sekre- tarja ObK ZKS seznanil celjske no- vinarje z nekaterimi problemi na področju športa. Najprej je seznanil javnost s sta- lišči, ki so se že lani izkristalizirala v sodelovanju okrajnih in občinskih forumov, za skladnejši razvoj te- lesne kulture. Namen je bil povečati množičnost telesne kulture, poleg te pa tudi razvoj kvalitetnega športa. Ker smo o načrtih, ki naj pripo- morejo k razširitvi množičnega športa pisali že večkrat, posebej pa še ob obrazložitvi sedemletnega na- črta, bi omenili le to, da gre za igrišča, rekreacijske centre, za vzgo- jo vaditeljska in trenerskega kad- ra itd. Lani se je pravtako zasnovala ideja o sanaciji razmer v nogomet- nih klubih. Ideja je bila uresničena z ustanovitvijo koordinacijskega iz- vršnega odbora za vse tri nogomet- ne klube. V sprejetih stališčih je bil tudi sklep, da je treba podpreti tisto zvrst, ki bi se utegnila tudi v kvali- tetnem smislu povzpeli čim višje. Ti pogoji so nastali predvsem za AD Klatlivar in za NK Kladivar, ki v setlanjih razmerah potrebujeta več sredstev, kot sta jih mogla do- biti iz proračunskih sredstev. Ker pa je bil sprejet tudi sklep, da je treba novemu slovenskemu prvaku zagotoviti sredstva, toda ne na ra- čun ostalih športnih panog in pri- zadevanj, je bilo treba najti način, kako taka sredstva zbrati. Način je bil izbran in osvojen. Takle je: — NK in AD »Kladivar« iz pro- računa ne dobita ničesar. S tem se poveča fond za financiranje ostalih društev. — NK in jAD »Kladivar« bosta od- stopila reklamni prostor okoli ig- ri.šč za ekonomsko reklamo, doho- dek od tega pa bo delila občinska zveza med obe društvi. (Društvi bi bili obvezani vsaj enkrat letno pri- rediti taka srečanja, ki bi jih pre- našala jugoslovanska televizija in s tem povečala vrednost teh reklam). Pri reklamiranju bodo sodelovala podjetja vsega okraja. Poleg številnih drugih informacij za daljnjeročnejšo uporabo časni- karjem je tovariš Učakar povedal tudi to, da razni izpadi in okostenele klubaške tendence jasno začrtanim načelom in stališčem za razvoj špor- ta v Celju močno škodujejo. Neka- tere take ljudi bodo morali šport- niki na bližnjih občnih zborih izlo- čiti iz vodstev, ker so postali že škodljivi. Tovariš Učakar je obžaloval, da je javnost prepozno obveščena o ieh stališčih in sklepih, ker bi tako mnoge domneve in negodovanja ne imela osnove. -ec 1^0 STRELCEV V GORNJEM GRADU v okviru proslav dvajsete obletnice osvo- boditve Zgornje Savinjske doline je bilo v nedeljo v Gornjem gradu tudi strelsko tek- niovanje, na katerem se je zbralo okoli 150 strelcev. Rezultati najboljših so bili: EKIPE MOŠKE: 1. Branko Ivanuša 490, 2. Tempo 434, 3. Kamnik 429 itd. ŽENSKE: 1. Branko Ivanuša 308, 2. Rečica L:ii,ko 241. 3. LIP Slov. Konjice 167 itd. POS,\\Ü./\lKI: 1.Pilller 128, 2. Jäger 124, 3. J. Trian 121 (vsi Branko Ivanu.ša), 4. Zu- pane (2alec) itd. CELJE : ŠENTVID 34:3 Tako visoke zmage v drugem ko- lu republiške rokometne lige si Ce- ljani pred tekmo s Šentvidom niti v sanjali niso mogli predstßvljati ■- kljub temu, da so zmago pričakova- li. Pri vsem tem pa je zanimivo, da so gostje v prvi minuti vodili z ,1:0, nato jim je pa šlo vse narobe — z drugimi besedami, bili so slabi. Le s težavo so prebijali dobro or- 'ganizirano celjsko obrambo in se težko upirali protinapadom. Kljub temu pa so znali športno prenesti poraz, saj bi celjski rokometaši z malo več sreče lahko dosegli še več golov. Tako je ŽRK Celje po dru- gem kolu na prvem mestu v repub- liški rokometni ligi in upati je, da bodo tudi v nadaljnjih tekmah so- delovali v borbi za najvišja mesta v slovenskem rokometu. Kaže, da sp v zadnjem času uspeli sestaviti izenačeno ekipo, ki ima svoj sistem igre in ve kaj hoče. Strelci golov na nedeljski tekmi: J. Goršič 7, Koren 6, T. Goršič 5, Markovič 4, Krelj, Snedič in Telič po 3, Povalej 2 ter Hribcrnilt 1. VELENJCANÎ SO DOBRO ZACELI v drugem kolu v/.hodnc conske nogomet- ne lige so med predstavniki celjskega okra- ja najyisjo zmago dosegli 'logomelaši vele- njskega Rudarja v Ptuju /. Dravo .S:0. Ostali so dosegli naslednje- rezultate: Kt)nji<.e:Gia-, tičar 5:1, Maribor B:Papirničar 7:0 ter Ko- vinar:01imp 6:0. V tekmovanju mladinske republiške lige so mladinci Celja izgubili z mariborskim Železničarjem z 2:0, mladinci Kladivarja pa so v Novi Gorici dosegli neodločen rezul- tat 1:1. To nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje v obeh skupinah okrajnega nogometnega prvenstva. Doseženi so bili naslednji rezul- tati: I. razred: Žalec:Vojnik 6:1, Šmartno: Senovo 4:0, ostale tekme so bile preložene. II, ra/.ivd: št-iiiuriZivče 2:5, SturciVčlenje 5:0, Goiovlje:Vransko 2:1, Rogatec: Polzela ô:3. O ceni nog in ceni polemike Pravzaprav čutim osebno zadovolj- stvo ob dejstvu, da se izliod naše no- gometne polemike povsem ujema z dvomom v njeno praktično vrednost, izraženim v enem obeh mojih spornih prispevkov. Sekretariat okrajnega ko- miteja ZMS, ki je bržkone iz tehtnih razlogov želel javno razpravo, se bo pač moral sprijazniti z ugotovitvijo, da so se njegove pozitivne pobude iz- rodile. Splošna reakcija je namreč po- kazala, da o nogometa nc gre razprav- ljati kritično, zato je nesmiselnost, ki bi jo utegnila porajati podobna priza- devanja, осИпџ. Spričo takšnih okoliščin, priznam, me tudi odgovor tov. Franja Lubeja na oba moja prispevka, objavljen v zad- nji številki našega lista, ne preseneča. To, kar je presenetljivo, je morda kvečjemu slabo razumevanje polemi- ke. Predvsem se ni mogote ubraniti občutka, da je tov. Lubej s svojim od- govorom zgrešil smisel tistega, čemur odgovarja ter da v bistvu ni dosti pri- speval, da bi bile stvari jasnejše. Ker mi je pri tem podtaknil določena dej- stva in mi hkrati očital »tendenzioz- nost«, »dezinformacije« in »žalitve«, mu vsekakor dolgujem odgovor. Tov. Lubej pravi: »Osebno tov. Hri- barja na Glaziji nikdar nisem, videl, niti mi je znano, da bi se on kdaj- koli bil obrnil za informacije na ko-, garkoli od društvene uprave.« Pogoj za to, da bi nekdo lahko pisal o nogometu, ni v tem, če se pokaže na Glaziji ali ne. Ce pa bi se bil v skrajnem primeru že pokazal, bi bil lahko videl igro, ne pa tudi tisto, kar mislim! Ce mekdo polemizira ali sku- ša prispevati svoj delež k neki disku- siji, prav tako ne potrebuje podatkov, ki bi mu jih posredovala društvena uprava, pač pa lahko o problemih po- ve to, kar se mu zdi prav (in ga tisti, ki stvari bolje poznajo, dopolnijo ali popravijo, v čemer je nazadnje bistva polemike). Toda za to bistvo v tem konkretnem primeru ni prav nič važ- no, kako in kdaj je bil recirno formi- ran izvršni odbor nogometnih društev. In ko tov. Lubej s tem v zvezi govori o uspehu ND Kladivar, se sprašujem, čemu? Ali je skušal kdo ta uspeh okrniti? Mar nisem zelo razumljivo izrazil mnenje, da ne gre za to, da bi nekemu nogometnemu društvu odre- kali milijone, ki so^potrebni za sode- lovanje v drugi ligi? Narobe, vsi ve-' mo, da so sredstva potrebna. Toda Č0 kljub temu vidim v profesionalizmu tipičen zapadni pojav ter ,se mi forsi- ranje vrhunskega športa in zapostav-. Ijanje množične telesne vzgoje zdi v popolnem nasprotju z našo socialistič- no družbeno etiko, zakaj bi si pred tem dejstvom morali zapirati oči? (Go- vorim, kot v spornem članku, s stali- šča zveznih nogometnih razmer!) In vprašanje tov. Lubeja: »Kakšna je tu logika?« Takšna, da kvalitetni in vr- hunski športniki rasejo iz množično- sti} Celjska gimnazija na primer je bila nekoč (če je še danes, ne vem) tista ustanova, ki je dala AD Kladivar vrsto odličnih atletov, med njimi celo Lorgerja. In kakšne so bile njene ma- terialne možnosti za razvoj telesne kulture? Kakšne so te možnosti danes? Ponavljam: 96,6 din na dijaka! (Od kod podatek, bom ponovno povedal kasneje). Povsem se strinjam z ugoto- vitvijo tov. Lubeja, ko pravi: »Kako bi denimo izgledalo, če hi na igralca ND Kladivar po principu piščeve uravnilovke dali na leto 96,6 din in ga poslali igrat v Split?« Bilo bi, vsa- komur jasno, nesmiselno. Toda kdo je sploh uporabljal kakšno uravnilovko? rPimerjave, če jih človek ne jemlje iz zraka, so menda dopustne? Nespora- zum pa je v tem, da tov. Lubej moje- ga članka Po čem so noge najbrž ni dovoli*dobro prebral, pa je meni pod- taknil gornji podatek (kakor tudi vso- to 2,750.000- din na igralca), ki sem ga citiral iz prispevka prof. Metoda Kle- menca Športni javnosti v premislek (30. štev. CT. Zase osebno sem pre- pričan, da je podatke dobil iz vero- dostojnih virov.) ^ Tudi kar zadeva prestopanje igral- cev, pri celotni zadevi ni bistvene- ga pomena. V nobenem izmed obeh člankov namreč ni bila s številko ome- njena cena nog cejjskih nogometašev m zatorej ni mogla biti nikjer »vsebo- vana žalitev igralcev in (celo! op. D. H.) članov športnega kolektiva«; pač pa je šlo za ugotovitve, ki so v jugoslovanskem merilu znane. Ker o zaposlenosti ali nezaposlenosti igral- cev prav tako nikjer nisem dvomil, ne čutim najmaiijše potrebe, da bi kar- koli preverjal. Potemtakem sem upra- vičen zastaviti vprašanje: kdo koga obrekuje ici kaj je sploh obrekovanje? Morda svobodno izražanje mnenj? Ce bi bil tov. Luiicj razumel polemiko kot obliko demokratičnosti tiska, v kate- ri je vsakomur dana možnost in pra- vica, da javno kritično presoja (ker ne- kritične polemike ni!), verjetno v svo- jem odgovoru ne bi bil uporabljal iz- raze, ki ß predmetom obravnave ni- majo nič skupnega! Tendencioznosl, dezinformacije, žalitve in tako dalje so oznake, j)rikladne in uporabne, ka- dar imajo dovolj trdno osnovo, na ka- tero jih obesimo, v konkretnem pri- meru te osnove ni! Ce sta imela oba moja članka »pri- zvok primitivizma«, o tem prepuščam sodbo listini, ki so ju brali. Kar pa za- deva nasvet, »naj v bodoče pisec bolj preverja stvari, naj odpre vrata tudi na Glaziji, pri AD Kladivar, na Občin- ski in Okrajni skupščini i/d.«, tega namena nikakor nimam, pač pa za- gotavljam tov. Lubeju, da so bile to moje zadnje besede o nogometu! DRAGO HRIBAR Sport na kratko v nadaljevanju okrajne košai-kar- ške lige sta bili doslej odigrani tek- mi Partizan Celje : Obrtnik 50:55 ter Prebold : Partizan Celje 69 24. Šoštanjska Elektra je v predzad- njem kolu izgubila proti Domžalam v tekmovanja republiške košarkar- ske lige 6?:81. Odbojkarji Partizana so pretekli teden izgubili najprej dvoboj za po- kal z ekipo MTT iz Maribora s 5:1, nato pa v prvenstvenem srečanju vzhodne lige z B ekipo ravenskega Fužinarja s 5:2. Na zadnjem sestanku UO Parti- zana Celje so sklenili, da bo pre- nehala z delom rokometna sekcija. TEKMOVANJE GASILK OKRA IA CELJE V BREŽICAH Za okrajno tekmovanje žena-gasilk se le prijavilo iz Celjskega okraja sedem ženskih gasilskih desetin, prispelo jih je pet. tek- movale pa so le štiri, ker je bila desetina iz Velenja nekompletna. Od skupno 800 do- segljivih točk sO s 666 točkami dosegle prvo mesto gasilke iz Kozjega, sledile pa so jim desetine iz Štor, Skopie in Šmartnega ob Paki. Zmagale so gasilke iz Kozjega, ki niso najmlajše gasilke celjskega okraja, temveč vse republike ali morda celo države, saj so povečini mlaiše mladinke, skoraj še pionir- ke. Upajmo, da bodo vzgledu iz Kozjega sledile žene in dekleta tudi v drugih krajih in du se bodo i\idi one zavedale, da je re- ševanje in čuvanje imovine in življenj pred (^¿lijiiii in diligimi katastrofami častna dolž- ,nost ne samo gasilcev in gasilk, temveč vseh zavednih državljanov. V petem turnirju \republiškega odbojkarskega prvenstva za ženske pretekli teden^ v Celju, so igralke Partizana Celje dosegle ""zmagi-proti ekipama Kamnika in Jesenic, izgu- bile pa proti Ljubljani. PREGLEDI IN IZPITI ŠOLANIH i'SOV Ljubitelji športnih in službenih psov ter prijatelji in lastniki čistopasemskih psov imajo priložnost, da v nedeljo, 20. septembra med 8. in 13. uro pripeljejo na klubsko vež- bališče na redni letni pregled svoje zveste živalske prijatelje. Dostop na vežbalLšče je iz mestcga parka do biv.še gozdne restavra- cije, zatem pa v levò v hrib še deset minut po markirani poti. Izpiti šolanih psov bodo 26. septembra od 14. ure dalje za Ol In 27. septembra od 8. ure (Saljc za O 2 in O 3 na travniku v Lev- cu, blizu Joltpvega дШад,.1е.Јј|Ц^^. . _ _^ RADIO Ć E LJ E v tednu od 21. do vključno 27. septembra ho celjska kronika vsak delavnik na spo- retlu celjskega radia na srednjem valu 202 metra ob 17. uri, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, ter zabavna glasba in re- klame ob 17.45, Razen tega se bodo zvrstile se naslednje oddaje: Ponedeljek, 21. septembra: 17.15 — poje Nal King Cole, 17.25 športni pregled; Torek, 22. septembra: 17.15 — mladinska oddaja; Sreda, 23. septembra:^ 17.15 — veliki ples- ni orkester; Četrtek, 24. septembra: 17.15 — P. I. Čaj- kovski: Fantazija, 17.25 radijska univerza: Petek, 25. septembra: 17.15 — trio Eda Goršiča s pevci; Sobota, 26. septembra: 17.15 — za prijeten konec tedna; Nedelja, 27. septembra: 12.00 — pogovor s posluš.iici, 12.10 obvestila, 12.15 nasi po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 .-.lo- venske popevke, 12.45 Zvonko Periič-Zavi-st. št. 37 — 18. .septembra 1964 CELJSKI TEDNIK! Stran 9 2 ..OMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN - SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA - B. W. CROOKS ÍPLAGI ATI 7 groznih mož Bistroumni detektiv je ves čas čutil na sebi prodoren pogled Nedelje. Na dnu srca mu je pričel glodati dvom: kaj če Predsednik sumi!? Stresel sc je kot šiba na vodi: Nedelja je pre- kinil Sredo, ko je ta pravkar riizlagal svojo teo- rijo, s katero je skušal dokazati, da je hladno orožje pravzaprav še vedno najboljše, ker ne jovzroča trušča kakor na primer dinamitna >omba ali top. »četrtek!« je rekel predsednik in nepremično gledal bistroumnega detektiva. »Četrtek, zdi se mi, da sem vas že nekje videl!« Bistroumni detektiv je zbral ves svoj pogum in navidez hladnokrvno odvrnil: »Nemogoče, prcdscdndk, saj im.am vendar na čelu brazgo- tino, manjkata mi dva zoba in eno oko!« »To je res, da ...« je odvrnil predsednik za- mišljeno. Čez čas pa: »Za danes Sejo zaključu- jem ...« »Saj se vendar nismo še do kraja zmenili...« je skušal ugovarjati Ponedeljek. »Rekel sem, da je seje za danes konec!« je zagrmel predsednik. »Podrobnosti naj določita atentator in — že veste kdo ...« »Protestiram, predsednik. Temeljna točka na- še zveze govori, da moramo o vseh pomembnih zarotah razpravljati na skupnih sejah...« »Tajnik!« je rekel predsednik mirno. »Kaj ko bi odnesli svojo glavo domov, jo vrgli v lonec in jo skuhali kot repo. Nemara bi ne bila slaba.« »Res ne morem razumeti...« »Kajpak, to se vam večkrat pripeti, da ne morete razumeti! Ali bi radi, da bi vas slišal ovaduh, kaj!« Pogledal je na uro. »Zaradi vas bom zamudil še sejo dobrodel- nega društva!« »Ovaduh! ?« Toda predsednik ni odgovoril. Zbrundal je nekaj v brado in naglo odšel. Pet mož je zmedeno zijalo za njim. Po vsej priliki se jim ni niti sanjalo, koga je Nedelja mislil z ovaduhom. Sanao bistroumni detektiv je slutil in mraz mu je postalo, čeprav je bilo v sobi zakurjeno. Možje so se razšli. Profesor iz Wormsa ie od- šel pred bistroumnim detektivom. Lezel jc po- časi, kakor bi se bal, da se mu kosti ne sesujejo v prah. Ko je detektiv stopil iz hotela, se je odpravil vzdolž loicesterskega nabrežja. Naletaval je vlažen sneg in ker jc mislil, da bo čez čas nehalo snežiti, je stopil pod napušč pred neko brivnico. Toda sneg je naletaval ved- no bolj nagosto. Tedajci pa je onemel. Na drugi strani ulice je na pločniku stal bctežni profesor in gledal vanj. Kaj počne to staro okostje v ta- kem vremenu na ulici! Kaj, če ga zasleduje! Ob tej misli se je bistroumni detektiv nasmeh- nil. Takemu protinastemu truplu bom pač ušel! Naglo je stopil A^zdolž pločnika, zavil skozi nekaj stranskih ulic, skozi nekaj vež in nekaj podzemskih prehodov za pešce in se ustavil v majhni zakotni gostilnici ter naročil obed. Ko je sedel ob kozarcu vina in cigari, je razmšiljal; zakaj neki je Nedelja tako na vsem lepem pre- kinil sejo in zakaj je sumil vanj — če je seveda sploh sumil, saj za to ni imel drugega dokaza kot svojo slabo vest. Ko je odhajal iz gostilnice mimo'točilne mize v prvi sobi, mu je noga zastala: ob oknu pri majhni mizi je sedel profesor iz Wormsa in srkal mleko. Bistroumni detektiv je stal nekaj časa trd kot palica, ki se je obnjo opiral; potem je v slepi naglici planiKmimo profesorja, treščil v vrata, jih za sabo zaloputnil in planil na cesto. Ali ga mrlič zasleduje!? Predolgo sem se za- sedel, pa me je s .svojimi trhlimi nogami dohitel. Sicer pa, ali je Nedelja tak bedak, da pošilja za mano bromea? Nekaj časa je skoro tekel, potem pa z dol- gimi koraki ubiral pot proti Covent Gardnu. Vedno bolj jc snežilo. Ko je zavil na Fleet Street, je stopil v čajnico, da se pokrepča. Sedel je za mizo in odpri usta, da bi poklical natakarja, a mu je glas obtičal v grlu: skozi vrata je £ri- krevsal — ves zasopel — profesor iz Wormsa, se s težavo skobacal za mizo in s hripavim glasom naročil skodelico mleka. Bistroumni detektiv- jc pozabil zapreti usta. Starec, ki leze kot polž, ga je dohitel, njega, ki je drvel kot veter! Vsa bistroumnost ga je pu- stila na cedilu. Vstal je naglo kolikor je le mo- gel, zgrabil klobuk in раИсо in zdrvel skozi vra- ta. Tekel je kakšnih sto metrov in na križišča ujel omnibus proti Banki. Ko je Izlezel na streho, še ni sedel pol minute, ko je zaslišal za sabo tež- ko nadušljivo hropenje. Z grozo se je obrnil: videl je klobuk, ki se je pomikal vedno više, potem mrtvaško bledi obraz, ramena in končno vso postavo profesorja iz Wormsa. Previdno si je F>oiskal sedež in se zavil do brade v volneni šal. Roke so se mu nebogljeno tresle in zdelo se je, da mu vsak gib povzroča bolečine. Bistroumni detektiv je planil pokonci in se z blaznim pogledom ozrl po zimskem nebu. »Pri vseh hudičih!« je skoro zavpil. »Saj je moral teči, če je hotel ujeti omnibus! Ali pa je izumil sredstvo, spričo katerega prostor in čas ne po- menita nič!« ä Toliko da ni skočil kar s strehe na ulico. Naglo se je zrinil po stopnicah in skočil na tla. Stekel jo v enega majhnih dvorišč ob cesti. Če ga plesnivi starec res zasleduje, mu bo v tem labirintu majhnih ulic in zapuščenih, praznih dvorišč hitro zmešal sled. Ko je bil zavil že okoli dvajsetih oglov in tako opisal nepojmljivo kompliciran mnogokot- nik, se je ustavil in prisluhnil. Nobenega glasu. Potem je nadaljeval svojo zavito pot, šel čez dolg pločnik, ki so ga bili že očistili snega, zavil v ozko zagato in spet obstal. Zdajci je zaslišal nebogljeno štorkljanje tiste preklete pokveke! Kmalu nato se je pri vhodu v zagato pojavila postava starega profesorja. Ko se je približal bistroumnemu detektivu na nekaj korakov, je ta trdno stisnil palico. »Naj bo, kar bo! Razbi- jem mu piškovo betico!« je sklenil sam pri sebi. Srce mu je divje razbijalo. Ko pa je starec pri- krevsal do njega, je šel mimo, kakor da ga sploh ni videl. To je bilo detektivu preveč. Zar- jul je: »Primi me, če me moreš!« divje zamahnil I s palico po zraku in jo udri na vrat na nos iz zagate. Na oglu se je ozrl: stari profesor se je bil obrnil in tekel za njim kot veter. Detektiva je prevzel paničen strah. Tekel je kot nor in se čez pol ure brez sape ustavil pred zakolno beznico. Bil je do kraja izmučen. Bilo mu je že malone vseeno, če ga profesor ujame ali ne. Vstopil je in si naročil kozarec žganja. Čez mi- nuto ali dve je vstopil tudi profesor. »Čeprav sem treniran tekač, sir,« je rekel profesor iz Wormsa, ko si je oddahnil, »bi bil skoraj izpustil dušo.« »Dovolite, sir, karkoli .ste že,« je odvrnil bi- stroumni detektiv in srce mu je razbijalo kot kovaško kladivo. »Povejte mi, kako more biti človek, ki je paralitik, hkrati treniran tekač! Naj me vrag, če je to mogoče razumeti!« »Za tistega, ki ve, je lo čisto preprosto, sir,« je odvi"nil wormski profesor. »O tem, mislim, skoro ni dvoma,« je rekel detektiv. »Ker pa se nikoli nisem ukvarjal s fi- lozofijo in ker mi prav zdajle ni čisto nič do ugibanja...« »... vas bom rešil mučne negotovosti in vam kar naravnost povedal, da nisem nihče drug kot Crosby vaš vdani pomočnik in da sem toliko anarhist kakor vi, sir«. Ker je bil bistroumni detektiv priseben člo- vek in vajen sklepanja ni niti zazijal niti ni ob- sul Crosbya s kopico vprašanj, ampak ni rekel drugega kot: »Aha«. Njegovi možgani, vajeni še vse drugačnih ugank, so kar mimogrede ra- zumeli, da se je tudi Crosby vtihotapil v Osred- nji odbor in da je po Londonu tekal za njim pač zato, da bi mu to povedal. »Ne smeva izgubiti niti trenutka!« je rekel Crosby. »Čez pol ure odpelje vlak proti Dovru. Preprečiti morava markizu, da bi se odpeljal v Pariz in pognal v zrak ruskega carja in pred- sednika francoske republike.« Na postaji nista prav čisto nič oklevala am- pak sta v množici nekaj tisoč ljudi nemudoma poiskala markiza, ki se je pravkar vzpenjal v spalni vagon. Z njim ni bil nihče drug kot dok- tor Buli. »Takoj se morava znebiti najanih mask in odpotovati z njima!« je šepnil ìiistróumni de- tektiv svojemu pomočniku. »Dovolite, sir,« je ta odvrnil. »Toda, kolikor vem, ste si vi v resnici iztaknili oko, si prerezali čelo in si zasuknili nos ...« »Crosby, Crosby,« je žalostno odvrnil bistro- umni detektiv. »Kako okorne možgane vendar imate! Prvič bi lahko vedeli, da sem shranil svoje oko v tobačnico, drugič pa pozabljate, d^ je pisatelj te zgodbe, kar naju zadeva, vsemo- gočen. Takoj mu bova rekla, da je ugoden raz- plet odvisen od njegove uvidevnosti. Če hoče ohraniti ruskega carja in predsednika francoske republike pri življenju, mi mora takoj obriti brado, mi vrniti moja dva zoba in spraviti moj nos v normalen položaj.« Tako sta Crosby in njegov pomočnik, takšna, kakršna so ju poznali na Scotland Yardu, čez pol ure sedela v spalnem vagonu poleg kupe j a, kjer sta bila markiz De Saint-Eustache in dok- tor Buli. »Kaj sedaj?« je vprašal Crosby, ko je vl^k potegnil in si je detektiv prižgal cigaro, da bi natanko preštudiral položaj. »Sedaj,« je čez čas odvrnil detektiv, »bova počakala, da se bosta tička spravila spat. Saj menda niste pozabili lisic?« »Nikakor ne, sir, samo odločiti se nisem mo- gel, ali naj vzamem piarne ali navadne lisice.« »Kaj ste storili?« »Vzel sem mačka v žaklju, zelenega volka in kuščarke.« »Crosby, vi ste bedak! Kaj vam bo vse to!?« »Če povem po pravici, sir, se pii zdi, da ne vem...«/ M. ZOŠČENKO: KAPA Koliko je človeštvo napre- dovalo v zadnjih mirnodob- skih letih, mi je šele sedlaj jasno. Oglejte si katerokoli stran našega življenja — nt kaj reči — povsod čudoviti napredek... Jaz, kot bivši prometni uradnik, torej nekakšen pred- stavnik prometa, gledam in vidim, kaj vse smo dosegli na tem področju. Vlaki brzijo sem in tja. Strohnele pragove zamenjuje- mo. Ser'naforji so popravlje- ni. Piščalke pravilno piska j o. Torej, danes je potovanje na- ravnost čudovito... A nekoč? Recimo leta 1918: potujemo, a naenkrat - stop! In že strojevodja vpije: »Hej! goriva. Če želite dalje, pojdi- te v gozd po drva!« Sprva so potniki sakramen- tirali, potem so se sporekli med seboj, končno so pa le odšli v gozd po drva. Čeprav so bila drva suro- va, je vlak piskajoč in cvileč cijazil naprej. Spominjam se dogodka iz leta 1920. Vozili smo se proti vzhodu. Nenadoma pa je vlak obstal sredi proge. Počasi je zapeljal nazaj in znova ob- stal ... Potniki so se vznemi- rili; bo spet treba sekati drva ali je morda razbojniški na- pad? Pa je stvar rešil kurjač. »Tako je. Strojevodji je ve- ter, odnesel kapo. Sel jo je iskat. Čez dobre pol ure je strojevodja skrhano prišel iz gozda. »Ne najdem kape. Hu- diča, le kam jo je odneslo?« Znova je vlak zapeljal za 500 metrov nazaj. Sedaj so se tudi potniki podali na isl:a- nje. Po dvajsetih minutah je neki raziskovalec vzkliknil s Kolumbovim glasom: »Tu je bratje!« In res. Strojevodja si je po- veznil kapo do oči in jo pri- trdil z vrvico, zatem pa začel nalagati v peč, da bi ogrel ohlajeno lokomotivo. Še pol ure je poteklo in srečno smo nadaljevali pot. No, to sem hotel povedati. Poprej je kraljevala popolna zmeda v prometu. Danes? Da, danes! Ne kapo, če bi poimka odnesel veter bi stali največ minuto! čas je namreč denar. In vlaki le ne morejo kar tako stati... MOJI PISKRI Gornji grad, ieta 1944 — nekje sredi oktobra. Kuturna skupina IV. operativne cone je imela dela preko glave. Re- žiserka Vera Hreščak-Bebler- jeva je ravnokar pilila zbor- no izreko recitatorjev za zborno recitacijo Župančiče- ve pesmi »Mladini«. Skupina.je verno povzela izreko in gromko ter zanosno je odmeval Župančičev verz: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci...« Takrat pa je v zadimljeno dvorano pritekla vsa zasopla Joškova mama in jokaje kri- čala: »Piskre mi pa le pusti- te! Moje piskre!« Bila je prepričana, da par- tizani odhajajo in da so poza- bili na njene piskre, ki jim jih je posodila za kuho. PALAČINKE IN KULTURA Filačeva Nata je imela kul- turnike zelo rada. Posebej ji je bila pri srcu Vera Hreščak- Bcblerjeva. In neko jutro, ko si je Vera zaželela palačink, jih ji je pridno napekla cel kup. Čas pa je neusmiljeno tekel in le slasten vonj pala- čink je Vero zadržal, čeprav bi se že zdavnaj morala javiti na delo. Pa so prišle te A'csti na uho politkomisarju .iožetu Borštnarju in jc poklical Ve- ro na raport: »Kako pa si ti zamišljaš Ve- ra; palačinke.in kultura, kaj? »Oboje,« je dejala Vera in dobila ukor. Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran Ш CELJSKI TEDNIK Št. 37 — 18. septembra 1964 HUDIČ- PA TAKA VESELICA Ozka, kot glista zvijajoča se ces- ta se je v prahu in oreJiovi senci raztegovala med rebri, v katere so bile prislonjene hišice in zabodeni koli, in se izgubljala v ščebetanjti škorcev in smehu otrok. Modra Frankinja in Portugalka sta z razgaljenimi, od sonca in sladkorja nabreklimi plodovi trepe- tali v žlahtnosti. Krepak, starejši možakar Jože Rakuše, ki je od eninštiridesetega pa do petinštiridesetega prepartiza- nil Dolenjsko čez Gorjance do Kar- lovca pa nazaj, počez in poprek, je trdo postavil brento na tla, si po- tisnil klobuk na tilnik in rekel: »ZAČEL SE JE MITING!« Nekoliko mlajši Janez Božič, ki se mu je dvinštiridesetega pridru- žil, si je zavihtel brento na hrbet in skozi zobe izstisnil: »HUDIČ — PA TAKA VESELI- CA! Raje tri dni streljam glinaste golobe, kot pa samo od daleč vo- ham potno brento!« »Na vsakem koncu po en bren- tar«, je zavpil Konrad Kozole, upravnik kostanjeviške vinske kle- ti. Grobi prsti žena so začeti šariti po nedrih modre Frankinje. Se- del sem v travi in jedel, jedel. Na- to sem se spomnil, da mi je ured- nik zabičal, da rabi »bomba« po- snetek. Ta misel \me je prešinila samo za hip. Za eno luknjico sem popustil pas v hlačah in se preda- jal sladkosti Portugalke. V tem hi- pu zapustiti dražestno Portugalko bi bilo bogokletstvo. Res, da sem v svojem življenju (naj mi ho od- puščeno!) naredil »še in še« velikih in čisto majčkenih grehov, da mi ta edina odpoved ne bi prinesla zveličanja, toda služba je služba. Iztegnil sem levo nogo in si ma- lo oddahnil. Z enim očesom sem uzrl spodaj v dolini dekle oblečeno v rdeč pulover; gnalo je krave na pašo. Poezija. S Pranjem sva pre- dirkala desetine kilometrov, da bi zadostila enemu samemu stavku, ki je bil vretekli teden polkrepko na- tisnjen na naslovni strani časopi- sa: V prihodnji številki: NOV MOŠT VRE! Tako sedaj smo pa tam! Ne maram jeseni. V jeseni postane človek sentimentalen ob nenehnem umiranju. V jeseni vse zori, vse, od grozdja do — žena. Oprostite, stegnil sem drugo nogo. Spodaj v dolini je dekle začelo z otroškim glasom prepevati. Spodaj pod mano se je med mod- ro Frankinjo razlegel smeh. Nato je Janez vstal, si oprtal brento ter se z njo uprl v hrib. »Kaj onegaš, kot, da bi se odprav- ljal k babi! Daj zagrabi!« mu^ je nekdo zavpil. »To ni iovska puška, pa še tista te včasih zanaša!« Ubo- gi Janez.. Pred dnevi so lovci in ri- biči pripravili v Kostanjevici raz- stavo in tekmovanje. Ja-iez je baj^ že zgodaj zjutraj odšel čakat srnja- ka, ribiči pa so pridno namakali trnke. Za tako prireditev je treba »delikates«. Janez se je vrnil brez srnjaka, neki hudomušneš pa je po- vedal, da so ribiči morali naskri- vaj potegniti mrežo; nekdo je šel celo (baje!) v Novo mesto po ribe. »Kje je reporter, da bi slikal? Po- tegnite ga izpod trsa, da ne bo do- bil — driske!« Moj bog! me je pre- šinilo. Zagledal sem Janeza, kako je oral v hrib. Visoko nad znojem, ki mu je curljal z obraza,^ je poska- kovala brenta. Na vrhu si je za hip oddahnil. Slekel je srajco, jo ožel in brundajoč zopet oblekel. Brez vriska. Tudi klopotca nisem slišal. In se znova svustil... Ženska, sa skubile razgaljena ^ nedra Modre Frankinje. Oznojeni hrbti, podlože- ni z brento so se upirali v hrib. Dvakrat, desetkrat, dvajsetkrat... Pozneje pred kletjo v kostanje- viškemu gradu je Jože z vilami na- lagal grozdje iz kadi v škafe. Mlin je enakomerno miei modro Franki- njo. Kanrad mi je razkazoval sode iii govoril, ta Je prazen, ta je pra- zen, Ш je poln, aha. »Groz.dje pustimo štiri dni kar v kadi, da dobi mošt barvo.« Na zdravje! Nekdo mi je pripovedoval (falot!), da meljejo grozdje dekle- ta z bosimi nogami in spodrecani- mi krili. Na zdravje! Tukaj (v kleti pa slišim enakomerno brnenje mli- na. Adijo, poezija in gole noge. Adi- jo reportaža na prvi strani! Na zdrauaavje!« »Potem mošt šolamo.« Na zdrav- je! Mi šolamo, vi šolate, oni šolajo. V gostilni sem verjetno zadnjič za- to dobil »visoko, fakultetsko-šolan Cviček. Izpljunil sem ga inteligent- no!« »Da ne bi mogli prodajati pod tem imenom raznih mešanic, bomo že prihodnje leto ves pridelek vste- kleničili«, je dejal Konrad. Brne- nje mlina je utihnilo, šli smo po- gledat. Dno v kadi je popustilo. Modra Frankinja se je kot kri raz- livala po tleh. »Začel se je miting,« je dejal Jo- že. »Lojze ustavi stroja, je zavpil Janez. »Treba bo pregrabiti. Hudič . — pa taka veselica!« Kje sem že ostal? Aha. Šolanje z bosimi nogami. Da, potem šola- mo, šolamo modro Frankinjo, ho- čem reči Cviček, Frankinjo, Cviček, oprostite za trenutek... Pripis uredništva: reportaže ni končal Janez Sever: je v bolniški. PROBLEMI NA RELACIJI 5 KM ENERGETSKA REVOLUCIJA V SLEPI ULICI? ŠALEŠKA DOLINA KOT EDINST- VEN SLOVENSKI LIGNITNI RE- ZERVOAR PRIDOBIVA V ZAD- NJEM ČASU VSE VEC NA SVOJEM POMENU. BAZEN KLASIČNE ENER- GIJE (PREKO 600 MILIJONOV TON) PRERAŠČA -NA RELACIJI 5 KILO- METROV V ENERGETSKI GIGANT, KI BO NAPAJAL VECINO SLO- VENSKE INDUSTRIJE KOT NEIZ- ČRPEN »KRVODAJALEC«. DVA PREMOGOVNIKA S SKUP- NO PROIZVODNJO NAD 6 MILIJO- NOV TON LIGNITA, DVE TERMO- ELEKTRARNI Z AGREGATI MOČI 321 MEGAVATOV, ENERGO-KE- MICNI KOMBINAT S POL MILI- JARDE KUBIČNIH METROV- DA- LJINSKEGA PLINA TER SINTEZ- NIM PLINOM KOT OSNOVO ZA KEMIČNO INDUSTRIJO — TO BO KONČNA PODOBA ŠALEŠKEGA SLOVENSKEGA ENERGETSKEGA BAZENA. TOREJ BO NA RAZDALJI PETIH KILOMETROV TEKLA PROIZVOD- NJA OD PRIDOBIVANJE SUROVI- NE DO PLEMENITENJA ALI PRE- TVARJANJA V ELEKTRIČNO ENERGIJO, DALJINSKI PLIN TER OSTALIH PROIZVODOV: KATRAN, FENOLI, SUROVI BENCIN TER AMONIACNE VODICE IN ŽVEPLO. CIM CENEJŠA ENERGIJA Danes imamo v Šaleški dolini za pridobivanje energije tri podjetja: rudnik lignita, termoelektrarna Šoštanj in energcnkemični kombi- nat, ki je zrasel kot otrok teh dveh in se je šele z avgustom le- tošnjega leta osamosvojil. Vsa tri podjetja veže skupni inte- res, ki se odfaža v skupnem ime- novalcu: čim cenejša energija. Ven- dar pa ta interes doslej ni našel skupnega delitvenega interesa in vnaša že pri začetkih gradnje raz- hajanje. Medtem ko. je poslovno part- nerstvo, ki je porodilo energo-ke- mični kombinat, steklo v razume- vanju, je integracijski poizkus na osnovi dobro pripravljenih analiz obtičal sredi poti. Predelovalci lig- nita v električno energijo (TE Šoš- tanj) so se na delavskein svetu iz rekli proti integraciji. RENTABILNOST? Kje so vzroki? Brzcis nam to najlaže pojasni rentabilnost sedanjih, predvsem pa novih energetskih objektov v Šaleški dolini. Z izgradnjo novega premogovnika bi rud- nik lignita Velenje pri proizvodnji 6 mili- jonov izkazoval v letu 1970 okrog 1,8 mili- jarde poslovne izgube, ki bi se manjšala vse do 1980. leta, ko bi izkazoval 15 milijo- nov neto skladov. V izgradnjo novega jaška bi moral kolektiv vložiti okrog 26 milijard sredstev, poleg tega pa je ta investicija ve- zana na izgradnjo preko 2000 stanovanj (to je število današnjega mesta Velenja), kar skupaj s komunalnimi prispevki pomeni do- datnih 14 milijard. In šele v letu 1985 bi ustvarjal okrog 400 milijonov neto skladov. Popolnoma drugačna pa je podoba pri predelovalcih lignita. __ Izgradnja termoelektrarne B v Šaleški do- lini terja "nad 17 milijard investicij in okrog 200 novih stanovanj, kar v skupnem znesku pomeni okrog 19 milijard. Toda sedanjih 87 milijonov neto skladov, ki jih ustvarja TE-A, bi že' v letu 1969-70 zraslo na 286 mi- lijonov. Še ugodnejši pa jq prikaz rentabilnosti energokemičnega kombinata. S startom v je- seni 1966, to je pošiljanjem daljinskega pli- na po razvodu v vsa industrijska središča Slovenije, bo energo-kemični kombinat iz- kazoval že okrog 1972. leta 1,34 milijard neto skladov, medtem ko bo druga faza prede- lave, proizvodnja sinteznega plina dajala v tem času 1,5 milijard neto skladov. KDO NAJ NOSI BREME? že prvi pogled nam kaže, da v bistvu gre za osnovni razkorak med proizvajalci surovin in prede- lovalci surovin v finalne izdelke. Gre za proces, kjer v različnih fazah osnovna surovina pridobiva na svo- ji vrednosti; predvsem pa največ pridobi podjetje ali proizvajalci za boljšo stopnjo družbenega standar- da kot akumulacijo lastnih sred- stev za nadaljnji razvoj. Pri tej delitvi izpade proizvaja- lec surovin (kolektiv rudnika lignita Velenje) nosilec vseh bremen in se v pogojih, da ne dobi odloga za pla- čilo anuitet, stavlja z izgradnjo ño- vega rudnika z ì,8 milijardno po- slovno izgubo v nemogoč položaj. Predelovalca . surovine (lignita) pa samo zbirata presežno vrednost oplemenitenega lignita. Integracija teh treh podjetij z vsemi novo izgrajenimi zmogljivo- stmi pa bi že 1974. leta dajala skup- no okrog 2,4 milijarde neto skladov ali 1985. leta 3,5 milijarde. ENA ALI TRI INVESTICIJSKE GRUPE? To pa so le končni prikazi. Smiselnost in- tegracije moramo poiskati že v sami izgrad- iiji. Nov rudnik, nova termoelektrarna, in nova plinarna — vsi ti veliki objekti terjajo v današnjem stanju tri močne investicijske grupe, prav tako pa stanovanjska izgradnja za potrebno delovno silo (rudnik 2000 de- lavcev, energo-kemični kombinat okrog 700 in termoelektrarna 200) terja dodatno obre- menitev teh treh investicijskih skupin. Integracija teh treh podjetij bi v notra- nji delitvi vodila k dvem vejam: proizvodna skupina in investicijska skupina. Energo- kemični kombinat ima trenutno odlično in- vesticijsko skupino, ki bi z manjšo razširit- vijo lahko reševala \'prašanje gradnje vseh treh objektov, proizvodna skupina pa bi bila najboljši porok, da se ne bi moglo več porajati stanje kot je bilo v letošnjem letu dvakrat: in sicer: spomladi se je rudnik lignita s prevelikimi zalogami premoga na deponiji znašel v neugodnem položaju — to bi lahko reševala termoelektrarna s pove- čano deponijo. Žal ni do tega prišlo. Rud- nik se je rešil z razupievanjem večjih pod- jetij s Hrvaške. Trenutno pa primanjkuje lignita termoelektrarni, medtem ko je rud- nik lignita pogodbeno vezan na dobavç tis- tim odjemalcem, ki so mu spomladi pri- skočili na pomoč. Rešitev je sedaj v admi- nistrativnem posegu zvezne gospodarske zbornice, kar pa ne zmanjšuje obsega in po- mena škode, ki je nastala. INTEGRACIJA - IZHOD IZ SLEPE ULICE! -Integracija v Šaleški dolini je utemeljena z vseh gospodarskih vi- . dikov, predvsem pa s stališča, da lahko prav v osnovni proizvodnji — to je v rudarstvu ustvarijo takš- ne pogoje, ki bodo dovolj vabljivi in ne bo več tako resne krize za de- lovno silo, kot trenutno je. Integracijska prizadevanja so z odločitvijo delavskega sveta termo- elektrarne Šoštanj zašle v slepo u- lico; porodile pa so posledice, ki bi znale pri tej najpomembnejši inve- sticiji v Sloveniji, pri tem bistve- nem revolucionarnem preobratu na področju energetske preskrbe slo- venske industrije, zapeljati na »ra- kovo pot«. Rudnik lignita Velenje kot samostojno podjetje ne prevza- ma bremena izgradnje novega rud- nika nase — prav ta pa je z novi- mi tremi milijoni tonami lignita os- nova za veleplinarno, za novo ter- moelektrarno in kasneje tudi za ke- • mično industrijo. J. Klančnik FAZANI IN ZAJCI ZA LOVSKI TURIZEM Lovska družina Kapele pri Bre- žicah je letos postavila 6 krmišč za fazane in v svoja lovišča pripeljala 210 fazanov. Posamezni fazani niso hoteli hrane in vode iz krmišč, tem- več so se prehranili sami in se po- mešali z ostalimi fazani, čeprav so bili sprva preveč domači. Tudi po- ginulih niso našli. S 1. oktobrom se začne odstrel fazanov in poleg zaj- cev so določili za odstrel za itali- janske lovce-turiste 84 fazanov. Ta- ko bodo tudi fazani poleg zajcev služili lovskemu turizmu. D. V. MADEMOiSEI.tE io CT E Ut 6 Vojaško vežbališče Beverloo je ležalo tik holandske meje. Razen tega je morala ugotoviti 'vrsto in moč oborožitve velikih belgijskih trd- njav in poljskih utrdb. Koliko topov premorejo stolpi in utrdbe trdnjave Liège? Moč topov in njihov domet. Kakšna je regulacija belgijskih rek in kanalov? Kaj bodo storili Belgijci v pri- meru vojne? Kakšne so železniške zveze? V hotelu »Anglaise« v Bruslju je kmalu po svojem prihodu v Belgijo sedela Annemarie Les- ser v številni družbi belgijskih oficirjev, ki so proslavljali neki svoj praznik. Prijavljena je bila seveda pud izmišljenim francoskim imenom, imela je francoski potni list, prišla pa je bila iz Pariza. Tisti hip, ko je prišel mimo nje René Austin, mlad belgijski poročnik, se ji je po nesreči raz- bil kozarec. Mlada lepotica je rahlo kriknila. Nihče bi v njej ne mogel spoznati dekletca, ki je v Vogezih spremljalo manevre francoske ar- made. Urezala se je v prst. Kapljica krvi je kanila na prt. René Austin, poročnik kraljeve vojske, je bil seveda odlično vzgojen kavalir. Takoj je stopil k mladi dami in jo spremil iz jedilnice. Priskrbel je nekaj vate in obvezo, čez nekaj ča- sa sta oba sedela v udobnih naslanjačih hotel- ske avle. »Črepinje prinašajo srečo!« je rekel René. »Upajmo,« se je nasmehnila Annemarie Les- ser. Črepinje prinašajo srečo in seznanjajo ljudi. Mladi poročnik je kmalu zvedel, da ima čast govoriti z damo, ki se ukvarja s slikarstvom in namerava ostati v Belgiji do poletja, ker bi si rada temeljito ogledala mojstrovine po bruselj- skih muz.ejih. Mladi oficir ji je zaupal, da slikar- stvo tudi njega zelo zanbna. Tako sta se, razum- ljivo, naslednjega dne sešla v »Musee Wiertz«, čez nekaj dni pa že v »Bois de la Chambre«. Kmalu sta postala prisrčna prijatelja in René ni zamudil nobene prilike za sestanke z mlado le- potico. Annemarie je bila zavedna Francozinja, ki je sovražila Nemce. Njen pokojni oče je bil fran- coski oficir, zato so jo vojaške zadeve zelo za- nimale. Kakšna je belgijska armada? Je tudi tako odlično oborožena kot njihova, francoska? »Oho, oprostite, mademoisselle.« René je bil malce užaljen, ker je v njenem glasu čutil nekaj podcenjevanja. Povedal je, kaj ima Belgija, da Belgija ni kar tako. Ko je nekoč sedem dni ni bilo na spregled, je bil René zelo potrt. Povsod jo je iskal, a je nikjer ni mogel najti. Končno pa je spet prišla. Potovala je in slikala. Pokazala mu je nekaj lepih risb: grm z mačicami, grič v cvetju, čoln na kanalu... Številne slike, ki jih René ni ni- koli videl, so odpotovale v Berlin. Konj na paši, gozd, vaški pejsaž, mlin na veter. Gospod Mat- thesius očitno ni kazal niti polovico zanimanja za njeno umetnost, kar ji ga je izkazoval René. Drobni Nemec je namreč meni nič tebi nič od- luščil plast oljnih barv: pod njo so bile risbe, ki so ga mnogo bolj zanimale. René Austin se je do ušes zaljubil v Anne- marie. Ko je nekoč rekla, da bi rada temeljito spoz.nala Belgijo, je nemudoma zaprosil za do- pust, si izposodil avto in z največjimi upi od- potoval z mlado Parižanko. Vozila sta se vzdolž in povprek velikega vežbališča Beverloo. Anne- marie, liči francoskega oficirja, je seveda ne- nehno spraševala. Poročnik je temeljito poznal vojaške skrivnosti svoje dežele. Od trdnjave do trdnjave si je Annemarie nabirala drago- ceno gradivo. Austinovi prijatelji so ji, kamor koli sta prišla, tudi sami razlagali vse podrob- nosti, ki so jo zanimale. Šestega dne, ko sta vozila vzdolž holandske meje, se jima je pokvaril motor. Medtem ko je René popravljal avto, je Annemarie iztrgala iz svojega notesa listič in vprašala svojega spre- mljevalca koliko bencina sta porabila. Ko je hotela Annemarie listič spet spraviti, ji ga je nenaden sunek vetra iztrgal iz rok. Galantni René ni pomišljal, ampak je takoj ste- kel za njim. »Ne, pustite ga!« je zaklicala Annemarie za njim, toda poročnik je menda ni več slišal. Tudi Annemarie je stekla za lističem. Mogoče bo lah- ko prehitela poročnika. St. 37 — 18. septembra 1564 CELJSKI TEDNIK Stran II IZKORIŠČANJE stanovanjske stiske Pred Časom smo na Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju sprejeli sporočilo, da se invalid Albin Brečko nahaja težko bolan v stanovanju, v katerega se je preselil po za- ključeni rehabilitaciji. Odpra- vili smo se v Zidanškovo uli- co, da bi ga prepeljali v bol- nišnico. Toda pji družini Kranjc na številki 3, kjer bi po naših podatkih moral sta^ novati, so nam odločno zani- kali — trikrat v enem dnevu — da tovariš Brečko pri njih stanuje, čeprav smo povedali njegovo ime, ga točno opisa- li in pojasnili, da ga moramo nujno prepeljati v bolni-^ CO. Po dolgem brezuspešnem iskanju smo končno srečali nekoga, ki je zanesljivo vedel, da stanuje tovariš Brečko pri Kranjčevih. Ko smo se spet vriili na Zidanškovo 3, Kranj- čevi še vedno niso hoteli ni- česar vedeti o tem, da je to- variš Brečko njihov podna- jemnik; šele takrat, ko so spoznali osebo, ki nas je spre- mljala, so se »spomnili« in nas povabili, naj vstopimo. Tovariša Brečka smo našli v mračni, tesni, vlažni in u- mazani sobi, ki je za sedem podnajemnikov, kolikor jih v nji stanuje, docela neprimer- na. Vsak od podnajemnikov plačuje 3000 dinarjev najem- nine! Postopanja Kranjčevih' ne morem imenovati drugače kot nečloveški odnos do bol- nega človeka, kar pa zadeva najemnine, se mi zdi, da so tolikšne najemnine izkorišča- nje na račun stanovanjske stiske. 3000 dinarjev najemnina zcl sobo, v kateri živi sedem lju- di, pa se mi zdi izrabljanje stanovanjske stiske in izkori- ščanje delovnega človeka. Jonak Radoslav poslanec Socialno-zdravstve- nega zbora Zvezne skupščine mmk PLAT KOIAME Veikrat beremo v časopisju o nepravilno- stih/ki jih zagrešijo nataltarji, slcoraj nilcoli pa o netalctnem odnosu neltaterili gostov do strežnega osebja v gostinsltih obratih. Tako ste imeli že večkrat na rešetu tudi »Kolodvor- sko restavracijo«; ker sem v tem lolialu v službi kot natakarica, mi dovolite, da to pot spregovorim nekaj besed o drugi plati na tej kolajni. K temu me Je vzpodbudil članek »Za 45 (in več) dinarjev jeze«, ki ste ga pred časom ob- javili v Celjskem tedniku. Članek me sicer ni neposredno prizadel, pa tudi o njegovi upra- vičenosti nimam namena govoriti. Spomnila sem se le na tole: Če je imel avtor jeze za 45 (in nekaj več) dinarjev, tedaj mu to jezo zavidam, saj jo moramo mi natakarji prepo- gosto meriti v tisočakih. Zakaj? Zato, ker so na svetu najrazličnejši ljudje in ker se pogosto pripeti, da je natakar tisti, ki mora hoćeš nočeš plačati zapitek človeku, ki ga še nikoli prej ni videl. ' Tako sem 20. junija letos stregla na vrtu neki tovarišlci: kosilo 750 dinarjev, poleg tega pa pet sendvičev in štiri zavitke, ki jih je vzela s sabo. Račun je znašal 1400 dinarjev. Omenjena tovarišica je potegnila iz denarnice 2000 dinarjev; naštela sem ji na mizo 30O di- narjev in odšla k točilni mizi po drobiž, ker mi ga je zmanjkalo. Ko sem se vinila, ni bilo za mizo nikogar več. Z nepošteno tovarišlco nista odroniala samo tista dva njena tisočaka, ampak še mojih tristo dinarjev. Se priporo- čam! Ce bo moje pismo po naključju brala, se ji prisrčno zahvaljujem, ker mi je omo- gočila, da sem ji izkazala tolikšno gostoljubje. Veselilo me bo, če ji bom lahko še kdaj stregla. ' , . Kmalu potem me je na podoben način osre- čilo kar celo omizje: moški, dve ženski in otrok. Naročili so dvakrat po dva decilitra viha, steklenico piva in kokto. Ko sem pijačo postavila na mizo, me je moški opozoril, da vino ni natočeno do cementacijc. Vrnila sem se s kozarci, natočenimi čez cementacijo. Ko so popili, so naročili še enkrat. Potem sem jim predložila račun, moški pa me je nadrl, da sem nesramna, češ, najprej sleparim, po- tem pa izsiljujem plačilo; pili da bodo že. Ko sem se čez nekaj časa vrnila, ljubeznivih gostov ni bilo več. Tako se jim je najbrž mudilo, da so v naglici pozabili plačati. Takšni in podobni primeri, ki jih ni malo, jemljejo natakarju voljo. Pri naših razmero- ma majhnih plačah te lahko nekaj takšnih gostov mesečno kar občutno finančno olajša. .Matakar je delavec kot vsak drug. Njegovo delo je zelo naporno in včasih mu seveda tudi zmanjka dobre volje in pozornosti, ki bi jo bil dolžan izkazovati gostom. Kolar Jerica, Šentjur, Rifnik 6 V samopostrežno »RIO« ? NE, HVALA, NIKOLI VEČ! v soboto, 15. avgusta, sem prišla z možem, hčerko in očetom v Celje na obisk. Mimo- grede sem stopila v samopostrežno trgovino »Rio«. Ko sem izbrala, kar sem potrebovala, plačala pri blagajni in hotela oditi, me je ustavila tovarišica v modrem plašču, meni nič tebi nič potegnila iz torbice mojo mrežo in me obdolžila, da sem jo pravkar ukradla. Kljub mojim zagotovilom, da sem mrežo že pred več meseci kupila, me je odvedla v po- seben prostor v skladišču. Tovarišica (ki mi ni hotela povedati svojega imena!) je čez ne- kaj časa le ugotovila, da moja mreža ni bila niti ukradena niti kupljena v njihovi trgo- vini. Vrnila mi je mrežo in ker sem bila po vsej. pravici ogorčena, še pripomnila, naj ni- kar preveo ne govorim in se mi površno opravičila. V samopostrežno »Rio« seveda nikoli več ne bom prišla kupovat, ostalim potrošnikom pa svetujem, naj hodijo tja kupovat samo z nahrbtniki in košarami, ker teh v samopo- strežni nimajo in vas torej ne bodo mogli obdolžiti tatvine in se vam potem, ko bodo ugotovili pomoto, tudi ne bo treba na tak netakten in žaljiv način opravičiti. Šentvid pri Grobelnem Ivanka Drofcnik OTROCI MORAJO DOBRO POZNA- TI PROMETNE PREDPISE! _ Letošnje poletje so se pripetile na območju občine Vransko kar štiri prometne nesreče z otroci, od tega tri smrtne. Vranska šola je sicer posvetila veliko pozornosti promet- ni vzgoji učencev, saj jo je vse leto' poučeval prometni miličnik. Pri pro- metni vzgoji otrok pa bi morali so- delovati tudi starši. Ni namreč do- volj, če starši samo opozarjajo svo- je otroke, naj bodo na cesti previd- ni. Starši bi jim marveč morali ved- no znova tolmačiti prometne pred- pise in aktivno sodelovati pri pro- metni vzgoji otrok. Tako bi lahko 'preprečili marsikatero nepotrebno žrtev ki jih za vse življenje priza- dene! Mirko čujnik Vransko Cemu takšno ravnanje ? že dvajseto leto stanujem v pod- strešni sobi v Vrunčevi ulici št. 37. Do takrat, ko je prejšnji lastnik pro- dal hišo — a se ni preselil — je bilo vse v redu. Tudi leto dni po prodaji hiše sem imel še mir. Potem pa me je pričel nekdanji lastnik na najrazličnejše načine pre- ganjati. Zaprl mi je vodo in strani- šče, odklopil mi je električni tok, ni hotel sprejeti denarja za stanovanje in mi sredi zime zaprl drvarnico, štirikrat je morala posredovati sta- novanjska skupnost. Na sodišču je — izven sodbe — tudi podpisal, da me ne bo oviral, kadar bom jemal iz drvarnice kurjavo. Zato sem se od- rekel ključu od kletnega prostora. Toda s preganjanjem ni odnehal: Lani, na primer, mi je vrgel iz klet- nega prostora deske, s katerimi sem imel predelan prostor za kurjavo. Tako sem bil vso zimo brez prosto- ra, kamor bi lahko shranil premog. Nekoč mi je celo rekel, da bi na mojem mestu zadrgnil vrv okoli vratu. Pri novem lastniku, je dodal, bom »že frčal«. Letos v začetku julija se je vselil novi lastnik, ki ne postopa nič bolje. Zaprl mi je vodo in stranišče, noče sprejeti stanarine, noče mi izročiti ključev od kletnega prostora in mi grozi. Ko si je nekoč ogledal mojo sobo in podstrešni prostor, ki ga uporabljam za shrambo in kamor je mogoče priti samo skozi mojo sobo, mi je nasilno vzel ključ od vrat. Poleg tpga mi zapira vrata predsobe s posebnim ključem. Ka- dar prihajam domov, moram v^sakg- krat zvoniti in čakati, da mi odkle- ne, kar stori vedno z nejevoljo in godrnanjem. Z zvonenjem seveda »kalim nočni mir«! Rad bi vedel, ali je mogoče pod- najemniku zagotoviti njegove pravi- ce in če najemnik lahko res nekaz- novano počne prav vse, kar se mu zljubi?! Karel Mlakar Vrunčeva ulica 37 »ZASLUZENA POHVALA« žal ne bo izšla, ker ni podpi- sana s polnim imenom pisca, marveč samo z »Mladina Po- nikve«, kar je po mnenju ured- ništva dosti premalo. Že več- krat smo opozorili naše dopisni- ke, da anonimnih dopi- sov ne bomo objavlja- 1 i. Torej še enkrat: pisma mo- rajo biti podpisana, poleg tega pa morate pripisati točen na- slov! PISMO IZ SINAJA Nahajava se v Sinaju, na straži miru pod zastavo OZN. Tukaj, daleč od domovine, zelo pogrešava »Celj- ski tednik«, ki sva ga vedno rada prebirala. Sicer si dopisujeva z mno- gimi prijatelji in znanci in tako v tej sinajski puščavi le nisva docela pozabljena. Sleherna domača vrstica nama je tu zelo dragocena. Vse sorodnike, prijatelje, sodelav- ce iz kolektiva LI »Bohor« v Mesti- nju ter vse bralce »Celjskega ted- nika« prisrčno pozdravljata Lotrič Ivan in Krumpak Franček Selitev zaradi principa? Pred meseci smo zaradi neznosnih stanovanjskih razmer omogočili to- varišici Polutnik Jožefi in njenemu možu, da sta se preselila v stano- vanjsko hišo v Zagati 2. Prej sta namreč stanovala v preurejeni dr- varnici v Linhartovi ulici. Tovariši- ca (članica ZB) boleha na TBC in so življenjski pogoji v katerih je prej živela njeno stanje poslabšali. Stanovanje je sporazumno zamenja- la ob vednosti hišnih svetov in to- varišice Terezije Rojnik, ki je sta- novala v omenjenem stanovanju. Ker je zgradba v Zagati 2., last splošnega ljudskega premoženja in jo upravlja Zavod za nepremičnine, smo o tej selitvi obvestili tudi za- vod. To je bilo približno pred dvema mesecema, šestnajstega julija je zavod sporočil, da se ne strinja z zamenjavo ter zahteva takojšnjo iz- selitev stranke. Izvršitev prisilne izselitve je zavod zaradi slabega vre- mena preložil za deset dni Med tem časom je hišni svet omenjene stav- be poskušal zadevo urediti, saj je smatral, da je bilo z zamenjavo iz- vršeno družbeno koristno delo, ker smo bolnemu članu ZB omogočili znosnejše življenjske pogoje. (Sta- novalka iz stavbe v Zagati 2 se je preselila drugam in tako omogočila, da je dobila stanovanje druga drii- \ Zina). i Ob tem nerazumevanju in nepo- trebnih zapetljajih pa nas čudi na- čin in postopek Zavoda za nepre- mičnine ter izjava direktorja Za- krajška, tov. Tomažiču iz stanovanj- ske skupnosti, češ, da bodo to stran- ko iz principa izselili iz stanovanja ter s tem pokazali, kdo v resnici upravlja s stanovanji, hišni svet ali zavod za nepremičnine. Omenjeni stavek nas preseneča, saj smatramo *da tovariš Zakrajšek ni izbral naj- umestnejšega, najbolj človeškega in socialistični družbi ustreznega po- stopka; njegova izjava pa daje ču- titi neodgovornost do spoštovanja in uveljavljanja sklepov samouprav- nih organov. Jože Pravica predsednik hišnega sveta Zagata 2 VSI LJUDJE MSMO POŠTEM Vsak dan pridno hodi na delo v velenjski rudnik, kjer je F. O. zaposlen že celih se- dem let. Tovariši ga spoštujejo, ker je pri- den in tovariški. Na delo v velenjski rudnik se vozi vsak dan z avtobusom, ki vozi na progi Florjan-Velenje. Toda kaj se mu je pripetilo pred dnevi med vožnjo, tega pra- vi, zlepa ne bo pozabil. Med vožnio mu je na avtobusu iz žepa padla denarnica. Da je F. O. izgubil denarnico je to ugotovil šele doma, ko je iz nje hotel izvleči neke doku- mente. Toda denarnice v žepu ni bilo več. V upanju, da bo naslednjega dne v avtobu- su denarnco iiašel, ali pa da mu jo bo kdo od tovarišev vrnil, se je hudo zmotil. De- narnice tudi naslednjega dne ni našel ker je denarnica našla žep pri človeku, ki se prav gotovo dobro zaveda, da vsi ljudje nismo pošteni. v denarnici denarja sicer ni bilo, pač pa so bili v njej vsi dokumenti. Toda človek, ki jc denarnico našel, se res ne zaveda, da je treba izgubljene stvari človeku vrniti! Cemu mu bodo dokumenti, ki jih ne potre- buje? Ali si bo F. O. moral sedaj preskrbe- ti nove dokumente? F. Jurač,. , NEKAJ JE ZAVOŽENEGA... V 35. številki Celjskega tednika je izšel članek pod naslovom: »Ce- lje: Kruh! Malomarnost ali kaj?«, v katerem pisec omenja, da proiz- vajalca kruha nič ne prizadene dir- ka potrošnikov za kruhom. Nadalje omenja razgovor, s pomočnikom di- rektorja, medtem ko sem se pogo- varjal jaz kot slučajni namestnik poslovodje pekarskega obrata v Sta- netovi ulici. V tem obratu sem mešalec in sem le po potrebi tega dne nadomeščal oba odsotna tovariša (poslovodjo in njegovega pomočnika) in si zara- di neodložljivega dela (mešanje te- sta) nisem utegnil privoščiti dalj- šega razgovora. Strinjam pa se s piscem, da pre- skrba s kruhom v Celju ni in ni urejena. Politika za rešitev vpraša- nja oskrbe s kruhom je v Celju dol- goletna bolezen, ki se je navidezno rešila z novogradnjo pekarne v Ga- berjah, a je ostala akutna. Pri tem je najbistvenejše to, da smo z novogradnjo v Gaberjah z novo pečjo na tekoči trak pripeljali zadevo v nekaj letih do interven- cije, to je do podiranja te nove peči. Tudi sam bi želel, da enkrat v va- šem časopisu skušate te probleme osvetliti, kajti prav tu se skriva marsikaj napačnega, kar je reševa- nje oskrbe Celja s kruhom vodilo na čudno pot. Konrad Kunstek pekovski mojster Plečnikova ul. 1 MALOMARNOST PA TAKA Blizu Novakove hiše v Loki pri Zidanem mostu — po domače »V grabnu« — stoji drog za električno napeljavo, ki je že dalj časa močno nagnjen. Kaj se lahko pripeti, če se drog podere?! Kaj če kdo ponoči stopi na odtrgano žico? »Elektro Krško« oziroma izpostava Sevnica ve za ta drog, a ga ne utegne popraviti. Jesen se bliža in z njo vetrovi, ki utegnejo drog podreti. Kdo bo tedaj odgovoren za morebit- no nesrečo? S. Skočir 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGA.ŠKE SLATINE SLOVITI GOSTJE- ŽIVA REKLAMA v Rogaško Slatino so prihajale tudi mnoge znamenite osebnosti svojega časa, ki so še bolj razširile sloves zdravilišča. Sloviti gost, ki mu je pokrajina in kisla voda uga- jala, je predstavljal najboljšo rek- lamo. Rogaška Slatinai je bila po- jem mirnega, tihega zbirališča in zatočišča. Med prvimi jo je povzdignil hr- vatski ban Peter Zrin j ski, ki je obi- skoval vrelce, ko se zanje še ni pri- čela »zlata mrzlica«. Zrinjski je o- kreval in glas o »čudodelnemu stu- dencu je preplavil takratne avstrij- ske dežele. Poleg dr. Pavla de Sor- baita je k slovesu rogaške rudnin- ske vode v začetku obilo prispeval še slavni dr. Himer. Rodovina gro- fov Attemsov je svoje ime neposred- no povezala z bogastvom in slove- som kislih vrelcev. Okoli 1810. leta je- prispel v Rogaško Slatino nad- vojvoda Ivan, brat takratnega av- strijskega cesarja Franca I., ki je potem še večkrat tam bival. Iz nje- govega dnevnika zvemo, da so tak- rat lahko dnevno napolnili približ- no 3000 steklenic, že naslednje leto jc prišel na zdravljenje Louis Bo- naparte, brat slavnega Napoleona in nekdanji nizozemski kralj, kar je spet biia dobra reklama. Neko noč je preživel v Rogaški Slatini tudi cesar Franc Jožef I. Dosti pozneje še neznani »le comte d'Avala«, ki pa ni bil nihče drug kot Aleksander I. Karadjordjevič. Za- nimivo je, da sta oba vladarja na- slikana na istem platnu, čeprav je med obema obiskoma minilo več kot četrt stoletja. Blizu vrtnarije je »Stritarjev dom««, kjer je slovenski pesnik in pisatelj Josip Stritar preživel po- slednje dni. V začetku stoletja se je ob vrelcih rad zadrževal še madžar- ski književnik Kaiman Mikszath, ki je dostikrat ustvarjal pod košatim hrastom, katerega še danes imenu- jejo »Mikszath-hrast«. Sem je zaha- jal še slavist dr. Fran Miklošič ter avstrijski poet Franz Grillparzer. Rogaška Slatina je domovina dr. Franceta Kidriča, našega priznanega literarnega zgodovinarja, ter tova- riša Borisa Kidriča, herojske oseb- nosti naše revolucije. Rogaška Slatina je privabljala vedno nove ljudi od vsepovsod. Pri- hajali so tudi gostje iz dežel onkraj velike luže. Okupacija je za kratko obdobje zavrla življenje v Zdravi- lišču. Danes pa so vrata spet široko odprta vsem, ki želijo slediti bese- dam: »Kdor torej hoče ozdraveti, naj pohiti k slatinskim vodam!« To je že 1686 zapisal dr. Jacobus Ignatius Sciter, menda varaždinski zdravnik. In vedno več jih je, ki temu sle- dijo. Rogaška Slatina je dobila tudi že goste iz Afrike. Lansko leto sta se dolgo mudila v Zdravilišču malij- ska državnika: podpredsednik re- publike Jacubo Maiga ter minister za plan in gospodarstvo Tidiani Ke- ita. Rogaška kisla voda si je utrla pot na črni kontinent. Ljudje pri- hajajo in odhajajo, vedno jih je več in vsak ponese sloves Rogaške Slatine v svet. Kdo bi mogel našteti vseh, ki so s svojim obiskom postali najboljši propagandisti za rogaško rudriinsko vodo? Nešteto jih je. Domačini in tujci, ki prihajajo od vseh vetrov. Sožitje med ljudstvi podira meje, ki jih Rogaška Slatina s svojo tristo- letno tradicijo že davno prerašča. Tempel in »Hiša s kapelo«, kjer je bila le leta 1826 podruiniea 1Тпгпе Franc Baumbach iz СбЦл» stran 12 CBLJSKl TEDNIK St. 37 — 18. septembra 1964 POSKOČNA MADŽARSKA! TAK EPITETON Bi ZASLUZILA NAŠA SEVEROVZHODNA SOSEDA, KI JE BREZ DVOMA JEZIKOVNA IN ET- NIČNA POSEBNOST V EVROPI. ZGODOVINSKI IZVOR IN JEZI- KOVNA OSAMLJENOST STA PRAV GOTOVO DALA MADŽAROM DO- VOLJ ZNAČILNOSTI. ČE PA K TE- MU PRIŠTEJEMO SE GEOGRAF- SKE POSEBNOSTI IN VPLIV GO- SPODARSKEGA RAZVOJA, SE SPLET ZNAČILNOSTI SE POVE- ČA MADŽARSKA JE NAVKLJUB NA- GLEMU CIVILIZACIJSKEMU PRO- CESU OHRANILA VELIKO SVOJE ETNIČNE IZVIRNOSTI, TAKO V GLASBI, NARODNIH PLESIH, O- BIČAJIH, PA CELO V KNJIŽEV- NOSTI (PREDVSEM POEZIJI) IN LIKOVNI UMETNOSTI. NA NAŠI SUKI ZGORAJ VIDI- MO DEKLETA V SVATOVSKI PO- VORKI. TO NI NEKA IZBRANA FOLKLORNA SKUPINA, KI BI GOJILA STARE OBIČAJE, JE PRI- ZOR S SVADBE, NA KAKRŠNE NALETIMO POVSOD PO MADŽAR- SKEM, CELO V PREDMESTJIH. NIC ČUDNEGA NI, DA SO PO MADŽARSKI FOLKLORNI MOTI- VIKI VEDNO ZELO RADI SEGALI UMETNIKI DRUGIH NARODOV, V NOVEJŠEM ČASU PA Z MNOGO MANJ USPEHA RAZNE FILMSKE HIŠE. ČE JE ŠLO ZA TEMPERA- MENT, JE BILA MADŽARSKA ZE- LO PRIVLAČNA, ŽAL PA SE MA- LOKOMU POSREČI NAREDITI VSAJ BLEDO KOPIJO, TO BI BIL KRATEK IN POVR- ŠEN ZAPIS O DEŽELI, KI JO JE TE DNI OBISKAL S SVOJIM SPREMSTVOM PREDSEDNIK RE- PUBLIKE TOVARIŠ TITO. MRAČNE ŠTEVILKE V prvi svetovni vojni je izgubilo življenje čez 8 mi- lijonov ljudi, pravijo pa, da je samo bombardiranje v bitki pri Ypresu veljalo 70 milijonov angleških funtov. V nekaj prvih lednih te bit- ke so izstrelili 480 ton muni- cije. —o— Prva svetovna vojna je stala 26 milijard dolarjev, svet pa troši letno za oboro- ževanje 41 milijonov funtov. Zaloge nuklearnega lorožja znašajo 20 ton TNT (trinitro- tulola) na vsakega prebival- ca na zemlji! V bitki pri Messini, ki je trajala 24 dni (od 21. maja do 14. junija 19Í7), so izstre- lili 3,5 milijonov puškinih nalM>jev. Hidrogenska bom- ba pa bi v 24 sekundah opu- stošila ves ta kraj! DANSKI INŽENIRJI NA LOVU ZA ZAKLAD O M Neka danska znanstvena ekspedicija se pripravlja na lov za skritim gusarskim za- kladom, ki ga cenijo na 100 milijonov danskih kron. Zna- nost in dejstva imajo pri tem prav tolikšno vlogo kot pustolovščina. Dejstvo oa je, da zaklad na otoku Oak, 70 kilometrov od Halifaxa v Kanadi, velja 100 milijonov kron. Skrivnost otoka Oak so dostikrat raziskovali. Leta 1720 so prebivalci kopnega opazili, da se na otoku do- gaja nekaj nenavadnega. Dva ribiča sta odplula tja, ven- dar se nista nikoli več vrni- la. Leta 1795 so na otok od- pluli trije drvarji, odkrili v tleh neko usedlino in pričeli, kopati. V globini treh met- rov so naleteli na tanek sloj hrastovih desk, ki je bil v globini devetih metrov še de- belejši. Prenehali so kopati dalje, odšli in se čez sedem let spet vrnili. Ko so kopali dalje, so pod zadnjim slojem hrastovih desk naleteli na sloj kokosovih stebel, tri me- tre globlje pa na ploščat ka- men, na katerem je pisa!o: »40 stopal globoko sta zako- pana 2 milijona firn tov.« V globini 30 metrov so ko- pači zadeli ob streho nekak- šne hiše. Bilo je pozno po- poldne, zato so si do nasled- niega jutra hoteli odpočili. Toda ko so se vrnili, je bila jama polna vode in njihov trud je propadel. Kasnejše raziskave so pokazale, da je bil od mesta, kjer naj bi bil zaklad, speljan do obale rov, skozi katerega je ob plimi prihajala voda in »branila« zaklad. Leta 1849 so skušali skriv- nost razvozlati z vrtanjem in so dokazali,,da zaklad dejan- sko obstoji. Pri tem so po- tegnili na dan zlato verigo, ugotovili pa so tudi, da je v večji globini še en rov in 3 metre visoka komora. Odslej so vsi poskusi, da bi prišli do zaklada, pronad- li. Zaklad je izkopavala celo neka družba, ki je dobila do- voljenje od lastnika otoka, nekega kanadskega trgovca. Koncesija je iztekla, lani ju- lija pa se je za podvig odlo- čila skupina danskihinženir- jev. Danci so prepričani v us- peh. Z elektronskimi napra- vami bodo ugotovili lokacijo zaklada, potem pa na mesto spustili posebno napravo iz armiranega betona, ki bo v globini preprečevala vdor vo- de v rov. O vsem drugem in- ženirji molčijo. K NAJVIŠJIM CIUEM ALl-lESS V SKANDINAVSKIH DEŽELAH Po svetu je pač topless močno razburil duhove. No, precej manj pa je bilo tega razburjanja v skandinavskih deželah, zlasti na Danskem in Švedskem. Popotniku, ki potuje po teh deželah, najbolj »padejo v oči« — mimo raznih zname- nitosti, ki jih je vse polno — tudi razne revije, bolj ali manj slikovno opremljene, kakršne srno pri nas okarak- terizirali z enotnim izrazom pornografija. Težko je reči. Če te revije res spadajo v to- vrstno literaturo. Vsekakor se pa močno razlikujejo od pornografskih revij, kakršne izdajajo razna tajna društva in orgariizacije v ostalih za- padnih deželah. Večina skandinavskih revij o katerih sedaj govori- mo lahko postreže bralcu s fotografijami golih — bolj ali manj — deklet, ki naj bi predstavljale tip takšnega le- potnega ideala. V vsem tem prav gotovo ni pornografije, saj je korîCno tudi nemogoče okarakterizirati žensko telo kot pornografsko. Te revije so v severnih de- želah nekaj vsakdanjega. Ljudje jih sprejemajo brez slehernega zadržka: prodaja- jo jih v kioskih skupaj z o- stalimi časopisi. To je nena- vadno le za popotnika, ki tak- šnih časopisov ni 'vajen in mu oči — povsem razumi j i vo — najprej obtiče pač na teh slikah. Neredko vidiš ne- kaj nad deset let starega fan- tiča, ki si v spremstvu mami- ce ogleduje te revije. -jt iz albuma svetovnega popotnika NA ŽIVEM TANKU v južni Indiji sem dobil končno dovoljenje, da lahko obiščem velik živalski rezervat Mudumalaj. Do- voljenje samo mi ni delalo skrbi, skrbelo me je le, kakšno prevozno sredstvo bo ustrezno za vstop v pra- gozdove. Večji del leta se obiskovalci poslužujejo za- prtih »džipov«, ker tigri ne napadajo zaprtijt vozil- Toda v mesecu maju, ko so v teh krajih velike selitve slonov, ni bilo mogoče triti misliti na džip. Velike črede teh debelokožcev se spuščajo preko bližnjih planin v zelene doline, podirajoč pred sabo vse, na kar naletijo.. Povedali so mi, da noben voznik ne bi upal z mano v notranjost rezervata. Toda če bi jaz upal na slona in z njim prodreti v pragozd. ... Ker druge izbire ni bilo, sem se povzpel na »pragozdni tank«, skupno z gonjačem, ki mu pravijo »mahut« in dvema lovcema. Sedel sem na lesenem okviru, ki nam je služil kot sed- lo ter se hitro privadil na enakomerno guganje in kimanje debelokožčeve glave. Zdelo se mi je, da sem v galerijski loži s prelepim razgledom. Pavi so se spuščali po vejah okrog nas, gazele z belimi trakovi so z dolgimi skoki izginjale med drevjem. Krdela divjih svinj, lisic in divjih bi- volov so se vrstila kot po voznem redu. Nenadoma smo v daljavi zaslišali lomostenje. Slon se je zausta- vil, začel divje vrteti rilec in z nogami nestrpno bob- nati ob tla. »Kaj se dogaja?« sem vprašal. Namesto odgovora mi je »mahut« s prstom pokazal proti bližnjim hri- bom. V začetku nisem ničesar videl, razen tresočih drevesnih krošenj. Od daleč se je slišalo pokanje vej in dreves. Nato sem med krošnjami zagledal slone. Deset. Dvajset. Sto. Divjali so in lomili pred sabo drevje in trobili kot ogromen orkester pozavn. Medtem ko je velika čreda slonov divjala nedaleč od nas in podirala pred sabo vse, kar ji je bilo na poti, se je naš »mahut« mučil, da bi obdržal oblast nad našim »pragozdnim tankom«, ki je pobesnel jod želje po svobodi in se upiral, hoteč se pridružiti div- jemu krdelu. i Tibor Sekelj aponski GOSPODARSKI v v CUDEZ MNOGE VELIKE FIRME ZAPOSLUJEO DIPLO- MIRANE ŠTUDENTE. ENA IZMED VELIKIH TOKIJSKIH ČASOPISNIH HIŠ SPREJME VSA- KO LETO 500 NOVIH NOVINARJEV — ZAČET- NIKOV (PODOBNA HIŠA BI JIH V ANGLIJI SPREJELA KOMAJ 20). TOSTRAN SIROMAŠTVA Razen v bombažni industriji na Japon- skem ni več tistih nizkih prejemkov, ki so bili nekoč pravilo. Za večino delavcev bi mogli reči, da živijo »tostran siroma- štva«. So celo premožni v primerjavi z delavci Azije, Afrike iri Južne Amerike. Pri tem je treba dodati, da japonski de- lavci niso nič manj kvalificirani od delav- cev ZDA, Britanije ali Zahodne Nem- čije. Japonski tovarnarji zagotavljajo, da izplačujejo svojim delavcem premije in tako kompenzirajo nizke plače. Mnoge tovarne nudijo delavcem brezplačna sta- novanja in brezplačno zdravniško pomoč. Tovarniške menze in športna igrišča ne zaostajajo za tistimi v Angliji. Toda ni mi uspelo najti niti ene tovarne, ki bi svojim delavcem dajala pokojnino, vsakdo pa mora v pokoj, ko dopolni 55 let starosti. POSLOVNA LENOBA Ni skrivnost, da je tujim poslovnim ljudem težko poslovati z Japonci. Biro- kratičnost in poslovna lenoba mnogih u- glednih firm je takšna, da fascinira. Japon- ski biznismeni enostavno ne odgovarjajo na poslovna pisma, če ta niso od kakšne gigantske inozemske tvrdke. Tipičen raz- govor med japonskim in tujim poslovnim funkcionarjem bi bil takle: Japonec: želite morda skodelico pra- vega japonskega čaja? Tujec: Bilo bi mi zelo drago. Hvala lepa. (Odmor 5 minut.) Torej bi lahko iz- vedel odločitev vaše firme o tistem naro- čilu, o katerem smo razpravljali prejšnji teden? Japonec: Vsekakor, gospod. Tujec: Je vaš odgovor pozitiven ali ne- gativen? Japonec: Gospod, ali bi si hoteli po- gledati vrt krizantem naše tvrdke? Tujec (ko si je ogledal vrt): Torej, kar zadeva tisto naročilo, bi mi lahko zdaj odgovorili? Japonec: Je program vaše televizije ze- lo zanimiv? Tujec: Da, zanimiv. Toda kakšna je stvar s tistim naročilom? Japonec (po pol ure takšne besedne igre): Veste, vaše vprašanje je zelo kom- plicifano, ker je to kompliciran problem. O tem boste morali razpravljati z našim direktorjem, gospodom Suzukijem. (Od- ide. Mine pol ure. Potem se spet vrne.) Bi morda še skodelico pravega japonske- ga čaja? Tujec (na robu obupa): Gospod, kako dolgo bomo še čakali gospoda Suzukija? Japone: Oprostite, gospod, toda gospo- da Suzukija ne bo. Tujec: Zakaj ne? Japonec: Pred mesecem je odpotoval v New York in se bo vrnil šele ob koncu leta. Trgovanje z Japonci torej ni lahko. Toda ta isti Japonec, ki je bil v poslov- nem razgovoru tako zaprt, se pokaže kot sijajen gospodar. KONEC