Štev. 14. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 1. aprila 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena: doma na,sküpni naslov, če se do 31, marca plača cela naróč ina, 25 D, na posamezooga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na p sameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za novine štiri dolare s M. listom i kalendarom vréd. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvoje v M. Soboti. Oglasa sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20 %, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet recsi 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2'50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Imena sobočki vulic. V zadnjem časi je dobilo v našoj občini nikelko vulic nova iména. Povedati moramo, da se vsakša vékša občina pri imenüvanji svoji vulic i trgov pobüdi, da dobi iména, štera majo za tisti kraj kakši pomen. Či se imenüjejo vulice v kakšoj vekšoj očini edna z imenom „Ravna“, drüga »Prečna«, tretja „Blatna“ ali »Rožnota« i tak naprej se na prvi pogled opazi, da so se občinski odbornik takše občine nej preveč potrüditi, da bi dali svojemi kraji iména malo šéršega pomena. je pa to tüdi skoro spričevalo za višino znanja voditelov občine. Naša krajína i naše lüdstvo ma tüdi jako lepo i svetlo zgodovino. V stárom časi sa je zvala naša krajína vse ta gori do Dune — Panonija. Tü sta vladala našiva slavniva vojvoda Pribina i Kocel. V našoj kraj in i sta hodila svetiva brata Ciril i Metod, šterima je dao naš voj Kocel dvakrat po več domači dečkov naj je pelata seov i je včita potrebnoga znanja. Tüdi v kesnejšoj zgodovini mamo več slavni mož naše Krajine, tü sta na priliko oba našiva Küzmiča, tü je naš Ivanoci i tak naprej. Sobota je postala središče naše krajino, nema pa niti edne vulice i niti ednoga trga imenüvanoga z našimi lepimi i glavnimi zgodovinskimi imeni. Drügi kraji bi to že davno napravili. Središče naše krajino naj bi melo na sebi pečat našega kraja našega lüdstva i našo zgodovine. Priporočali bi, da se Sobota v tom pogledi tüdi nikelko zdigne iz navadni vsakdenešni ravni, prečni, prašnati, poplavni i blatni vulic«. Za bodočnost Sobote. b.) Obrtno nadaljevalna 5. šola Obrtniško je v Sloveniji jako razvito i. Strokovno dobro izvežbano, ka so posebno povzdignola Srednja obrtna šola v Ljubljani, štera jo edina té vrste v našoj držávi i pa Obrtno nadaljenalne šole po vsej vekši krajaj Slovenije. Sobočka Obrtno nadaljevalna šola bi se pravzaprav morala imenovati „obrtno in trgovsko nadaljevalna šola" ár prihaja v njo vnogo trgovski vajencov. Tü je bila že pred bojnov takša šola, štero je držáva bogato plačüvala. Po bojni lota 1921. se je ustanovila šola s slovenskim učnim jezi- kom i jo je plačüvala držáva do 1923. leta, od toga leta naprej se pa vzdržavle z mesečnimi prispevki učencov i drügimi podporami. V letošnjem šolskom leti so dali na priliko poleg šolane štera znaša 15 din. na mesec od vsakšega učenca, ešče sobočka občina 3OOO Din., Gremij trgovcov 1720 Din., Obrtna Zadruga 1500 Din., Kmečka posojilnica 5OO Din., Kreditna Zadruga 5OO Din., Gostilničarska Zadruga 5OO Din. Veliko županstvo i oblastne skupščina, kama je Vodstvo tüdi poslalo prošnje za podpore, so do zdaj ešče nikaj nej poslali. Zdajšnja Obrtna nadaljevalna šola v Soboti má moški i ženski oddelek i se vrši včenje v prostoraj osnovne šole po večeraj. Ženski oddelek se je ustanovo komaj 1. oktobra 1927. i ma skupno vodstvo z moškim oddelkom. Nahaja se v tistoj zidini kak moški oddelek samo s posebnim vhodom, tak dá ne pride z moškov mladinov vküp. Šola ma 8 vučitelski moči, od šteri je 5 moški z vodjom g. V. Špangerom i 3 ženske od šteri ma gospa Tilka Prelogova Vodstvo ženskoga oddelka. Vučencov je vsej 170, od tej 20 ženski. Po maternom jeziki so vsi Slovenci, po veri je pa med dečki 85 katoličanov, 62 evangeličanov i 3 Židovje, med deklicami 14 katoličank i 6 evangeličani. Po zvanji so pa zastopane vse stroke. Tak krojači, mesarji, gostilničarji, in stavbni, mehanične uradniške obrti, paki, čevlari i tak dale. Od deklic je 17 švolj, edna slaščičarska, edna trgovska i edna frizerska vajenke starši vučencov so povečini Siromaški slojov. Šola ma vsega pet oddelkov i to dva pripravlalna oddelka, I. i II. moški razred i ženski oddelek. Učenci so pridni, deklice bole kak dečki, nájveč težav je v tom, da nega zadosta penez. Tak šola nema skoro nikši učil, ne za dijaštvo i nej za Vučitelstvo. Dijaki si povečini vse pišejo. Ravno tak so Prostori v staroj osnovnoj šoli popunoma neprimerno. Tam gdè so sobe z važnimi stenami celi den napunjene z malov decov, se vrši zvečer ne da bi se moglo zadosta prenračiti včenje Obrtniška mladine. Tüdi vzdržavanje šole same je tak za mladino kak za stariše, občino i razne naše zavode, velko breme. Oblast i držáva ne davata nikše podpore. Tűdi to je edna silno Važna zadeva, za. štero se bomo morali vsi brigati, ar nam polagoma od gimnazije pa do vsej drügi ustanov, naložijo bremena za vzdržavanje na naša ramena. Paler i delavec. Začetek sprotoletja je za vso naravo nikam posebno veséli čas. Prvo toplejše sunce po dugoj, mrtvoj zimi i pogled na prve sprotolešnje rožice i zeleno trato, napuni človeka z nenavadnov radostjov. Nego ne veselijo se vsi v ednoj meri tej prvi sprotolešnji pozdavov okoli domače hiže. V našoj krajini nastopi v tom prvom sprotolešnjem sunci Čüdno živlenje. Paleri hodiju od vesnice do vesnice i Vnogi Vnogi si pogučavlejo samo od toga, kama bodo šli na delo í skem bodo šli Sprotolešnje sunce za njé ne sija več, zelene trate i prvi rožic ne glédajo več. Mladi dečki i deklice, šteri so komaj zapüstili domáčo šolo, se že pogajajo, da odidejo z domi na delo. Srce je boli, da se bodo morali ločiti od doma i starišov ali Odzvüna se delajo vesele. „Telko pa telko de nas šlo iz naše vesi, zakaj bi bili žalostni ? Skoro cela vés, staro pa mlado odide z domi, zakaj bi se žalostili? Tak se tolažijo pred drügimi, nego na skrivnom njim stečé ništerna vroča skuza po mladom lici gda zapüščajo hižo svoji starišov; i stariš doma ništerne noči ne prespi zavolo deteta štero je moralo oditi od njega. Paler. Paleri so pri nas navadno hladni lüdje, šteri znajo dobro računati, lepo gučati i nemajo pri delavcaj navadno nigdar zgübička. Ništerni so pošteni, držijo svojo reč, spoštüjejo pogodbo, štero So sklenoli s svojimi delavci i njim plačajo pogojeno plačo. Drügi pa radi dosta obečajo, pismene pogodbe nikše ne napravijo i delavcom od pogojenoga malo, ali pa nikaj ne izplačajo. V pogledi na zvanje, So poprek paleri tüdi ha višišoj stubi kak delavci. Paleri znajo dobro čteti i pisati, čtéjo rédno knjige i novine i razmijo z vékšega po več jezikov. Delavce znajo pri vsakšoj priliki dobro zarvnoti i redko zgübijo oblást nad njimi. Par palerov je v istini tüdi dobroga srca, majo preci znanja ščéjo delavcom dobro i je ne norijo. Vnogi od palerov se pa samo dela vučenoga, delavcom dosta guči i dosta obečavle, ne spuni pa nikaj. Zapravla delavske i svoje peneze i imanje, pije i dela sebi i svojemi lüdstvi sramoto. Delavec je poprek na slabšem. Tü mislimo poprek naše polske sezonske delavce. Največkrat znajo samo čteti pa pisati i to samo kaj kračišega i ležejšega. Novin ali knjig ne čtéjo dosta; da bi si kaj znanja pridobili, za to se malo brigajo. Korajžni so dostakrat samo te, gda njim malo vino stopi v žile ovak so pa boječi i dostakrat paler lehko dela ž njimi ka njemi je vola. Na deli radi delajo i dobro delajo i to dostakrat skoro od noči do noči brez zadostnoga počinka i zadostne hrane. Či vidijo, da se njim godi krivica, se tožijo eden drügomi, naprej se pa samo malo šteri vüpa pa zná pritožiti. Gde se išče i najde pravica i po šteroj poti, to znajo samo redki delavci. Šparavni so i trezni, ali v zadnjem časi se delavci tüdi té indašnje dobre lastnosti našega lüdstva ne držijo preveč. Tak se večkrat, s tistim gazdom, šteri toči vino, ráj pogodijo kak s takšim, Šteri, od svoji delavcov zahteva naj bodo trezni i šparavni. Vnogi se prve tjedne, dukeč ne dobijo prve plače jako dobro obnašajo. Lepo i skrbno delajo, zadovolni so z hranov i ne pijejo. Po prvoj plači se pa večkrat napijejo, delajo menje skrbno i z hranov so nej več zadovolni. Velke falate lepoga krüha meče dostakrat od sebe takši, pri šterom doma trpijo pomenkanje. Na delo ide vse. Deca skoro; stari 14, 15 let, i zreli moški i ženske z obilnov familijov doma. Včasi odide cela drüžina na delo. Vnogi, šteri doma nema zadosta krüha, ide, da si zaslüži živež, drügi, da zaslüži peneze, ništerni pa, da se ogne domačim, s šterimi je nej z dobra. V našoj krajini se teško prislüži živež i težko prislüži penez. Pogajanja i pogodbe. Navadno se gospodar vekšega imanja Pogodi z že poznanim palerom, da njemi pripela vékšo vnožino delavcov na njegovo imanje. Gospodar napravi pogodbo s palerom, določi kelko plača na den za ednoga delavca, kakše delo bodo opravlali i kak dugo, što plača pot i tak naprej. Paler si iz toga zračuna plačo za sebe, za gazde, nadale, kelko bodo znašali stroški za živež i delavcom za dnevno plačo. Pošteni paler poišče samo trezne i poštene gazde, s šterimi napravi pismene pogodbe i že naprej določi za kakše cene náj pogajajo delavce. Pošteni gazdi napravijo tüdi z delavci pismene pogodbe i takše pogodbe tüdi spoštüje. Delavec, šteri kaj razmi, pogodbo vsigdar najprle prečté i si da tü pa tam kaj razložiti i te komaj podpiše pogodbo. Edna pogodba ostane pri gazdi ali paleri, edno pa dobi delavec ali več delevcov vküp. Ništerni paler dene takšo pogodbo v réme i jo obesi tam, gde delavci stanüjejo, da vsigdar lehko vidijo, č se njim ne godi mogoče kakša krivica. Nepošteni gazda ali paler pa ne dela rad pismene pogodbe. Či pa napravi pismeno pogodbo, napravi večkrat takšo, da je delavec nemre razmiti, njemi niti ne da dobro prečteti nego ga samo truca naj jo podpiše. Delavec, Šteri večkrat slabo zna čteti i ga je sram či bi takšo pogodbo dugo čteo pred gazdom, ráj samo podpiše, pa to največkrát v Svojo škodo. Večkrat pa takši paleri delavci Samo z rečjov jako dosta obečajo i njemi na zadnje ešče pravijo naj nikomi ne povej, či njemi je telko obečao. Tak Se nespameten delavec veselo Pogodi s ciganskim palerom, obečane plače pa nigdar ne dobi. Poštenost i znanje. Med našimi paleri i delavci je dnes dvoje naj bole potrebno; to je poštenost i znanje. Naše delavce so dozdáj vsešérom radi meli. Skrbni so i delavni. Nemci so šteli meti za svojo državo jezero delavcov iz naše krajine samo zavolo toga, ar so je že poznati, da so delavni, prilični i skrbni. I gda so pri pogajanjaj v Belgradi naši zahtevali, da náj ido delavci iz cele države, so Nèmci včasi več nej bili tak zadovolni. Nego poštenoga iména delavnosti i skrbnosti nedo meli dugo naši delavci či nedo pazili na to. Dobro ime našim delavcom jemléjo ništerni malo vredni paleri pa tüdi malo vredni delavci. Zdaj je že več vékši imanj v našoj državi, gde delavcov iz naše krajine ne vzemejo več. Palerje i delavci so se tak slabo obnašali, da je gospodar pravo da delavcov iz tej krajov nešče nigdar več meti. Krivi tomi so tisti palerje, šteri mislijo, da je glavna njüva briga delavcom plačo jemati pa pijančüvati okoli, pa tüdi tisti delavci, šteri po nikelko tjednaj mislijo da morajo v nedelo vse tisto zapraviti, ka so si delavne dni spravili. Pameten delavec, dá ráj ništerne dinare za dobre knige i novine, i v nedelo čté namesto da bi šo vino pit. Vsakši namreč, šteri má kaj znanja i je pošteni, bo tüdi v slabi časaj lehko živo, nemaka pa lehko vsakši nemak znori. 2 NOVINE 1. aprila 1928. V naši šumaj se začénja čistiti. V vsej krajaj po naši šumaj, gde so začnoli prek reda proti zakoni vničavati vse, ka je nešternim gospodom prišlo pod roke, se je začnola Preiskava. Sekanje bi moralo pravzaprav vsešerom henjati, dokeč Preiskava ne dožene kelko se sme sekati i ka se je proti zakoni posekalo. Nego kak vidimo v kobiljanskoj šumi ešče izdak sekajo. Indri je delo vsešérom stavleno, ne razmimo pa, zakaj se tu ešče naprej seka. Mogoče za te gospode, šteri majo proti zakoni dopüščenje velke komplekse šum posekati, ta Preiskava ne vala? Prosimo vse naše lüdi, da ešče naprej pazijo na vse ka se dela i nam vse včasi povejo. Samo tak lehko rešilno naše šume i vse naše imánje či mo vsi na vse pazili. To je nájveč vredno. Dosta nam je pomagalo to, da so naši lüdje pazili i nam včasi povedali, ka se seka, kelko i kakši les. Zdaj je pa med ludmi malo mér gratao. To je nej dobro. Či nemo sami pazili, se zna zgoditi da bo Preiskava nikelko časa trajala, te de se pa pálig naprej sekalo. Zato dobro pazimo, gde se ešče seka i nam naj vsakši naednok naznani. Mi znamo, da se je ednok zgodilo v naši šumaj, da je prišao gospod od oblasti, šteri bi morao preiskati sekanje v naši šumaj, tisti pa, šteri je šume Sekao je delavce lepo v drügi kráj odpelao. Pa gda je tisti gospod od oblasti odišao iz šume, je ov delavce nazaj pripelao pa so naprej sekali. Pri nas je kaj takšega vse mogoče. Zato naj nam včasi vsakši povej či se ešče gde seka i kelko se seka. Naj bo malo lepše vreme te pa sami vse dobro preglédnemo. Nači si ne vemo pomagati. Zdaj se vsi izgovarjajo. Od velikoga župana mariborske oblasti je dobilo naše uredništvo pismo, da je pravzaprav šumski referent g. Urbas ne telko kriv, kelko ga mi krivimo. Na to povemo, da mi nikoga neščemo krivih. Mi bi náj ráj bili, da bi bili pri tom deli vsi nedužni, naše šume bi pa ostale cele. Znamo pa vsi, da so naše šume vničene, pa da pri tom deli nemrejo biti vsi nedužni. Zato se naj krivci poiščejo t sekanje šum vstávi. Toga več nemremo prositi, da náj tisti les znova raste, šteri je posekani, to pa je naša pravica, i dužnost, da zahtevamo, naj se sekanje Stavi, i gole parcele znova nasadijo kak to zakon veli. Mi se vüpamo v oblast, i nas jako veseli, da je g. veliki župan napravo ostro preiskavo v naši šumáj. Žao nam je samo, da se je to. že prvle nej zgodilo, i da so lüdje, šteri majo oblast i skrb nad našimi šumami v rokaj, že prvlé nej vidli, da ae tü dela proti zakoni. Kak se pa tüdi vüpamo v to, da bo zdaj že ednok red v naši šumaj, tak bomo ešče telko bole pazili na vsakše najménše sekanje v našoj krajini. Naj znajo vsi. da mi dobro znamo, ka se je posekalo pri nas i ka bi se smelo posekati, pa što bi se morao brigati za to, naj se ne bi godile nam krivice. Mi to Znamo ar sami s svojimi očmi gledamo vse to ka se pri nas dela. Ešče ednok Povemo, da mi dobro Znamo za vse, ka se pri nás dela i naj pride kakšeštéč pismo i odkedšteč na naše uredništvo, se zavolo toga najmenje nikaj nemo opotekali. Nej trbej misliti, da mi samo telko Znamo, kelko lehko v naši mali Novinaj napišemo. Tüdi nej trbej misliti, da mi nemamo nikaj več povedati i da bomo od zdaj naprej tiho. Či so pa naše informacije v istini točne i pravilne, to je pa naša Uradna tajnost. NEDELA. (Cvetna) V tisti časaj, gda se je približavao Jezuš Jeruzalemi i je prišeo do Betfage pri Olskoj gori, je poslao dva svojiva vučenika i njima právo: „ldita v občino, štera je pred vama i najdete preci somarico privezano i žerbe poleg njé; odvežita i pripelajta jo k meni. I či de što vama kaj pravo, povejta, da je gospod potrebüje i včasi püsti“ To vse se je pa zgodilo, da bi se spunilo ka je bilo povedano po proroki, šteti pravi: Povejte hčéri sionskoj: „Ovo, krao tvoj Prihaja k tebi Pokoren, sedeči na somarici, naimre na žrebeti jarmove somarice." Vučenika sta Šla i včinola, kak njima je zapovedao Jezuš. I pripelala sta somarico i žrebé i položila sta svoj obleč ha njo i sta ga posadila gori. Velka vnožina lüdi je pa prestérala svoj obleč na pot: drügi so pa sekali vejke z drevja i devali na pot. Vnožine pa, štere so šle naprej i od zaja so kričale govoréče ; »Hozana Sini Davidovomi ! Blagoslovleni, ki Prihaja v imeni Gospodovom !« Navuk: Od sláve do križe je samo eden stopaj. Murska Sobota. — Občinski urad i Novine. Kak drügi, tak mislimo, da so tüdi pri občinskom uradi v Soboti vzeli v pamet, da se naše Novine poleg cele naše krajine brigajo vsigdar v velkoj meri tüdi za središče naše okrogline, za našo Soboto. Glavna skrb naši Novin je v tom, da pomagajo našemi lüdstvi v vsej nevolaj i težavaj, da popravlajo i včijo. Zato je tüdi vnogo občinski uradov v našoj krajini, šteri majo naročene Novine. Ništerni občinski uradi májo cilo zbrane Novine veči let, da vsigdar lehko kaj poglednejo v njij. Občina M. Sobota pa, štera bi mogla biti v tom pogledi na prvom mesti, nema naročeni naši Novin. Drüge vékše občine bi pri takšoj priliki to že davno napravile. Tak važna pitanja za sobočko občino se obravnavajo v naši Novinaj, da je dužnost občinskoga urada, da dene cele letnike takšega lista v svoj arhiv. Nego nema niti edne številke naročene, te, gda majo cilo drüge občine izven naše krajine naročene naše Novine. — Svetki se približavlejo i mislimo, da so samo zavolo toga gratali ništerni tak velki prijatelje naši pernati stvari. Skoro nega vulice v našoj občini, posebno v stranski vulicaj, gde bi se kokoši ne selile od nas. Zajtra vstanemo pa nam fali Polovica kokoši. Na sled pa nemro níšče nikomi priti. Na znanje se da da v Soboti smejo zdaj že vsi lüčati v jarke kre cest ete reči: crknjene mačke, kokoši, zgüblene podgane, smeti, spotnejte glaže, porableno nočno posodo, saje, pepeo, gnojšnico i drüge takše lepe i dišeče reči. Nadale, da policajom toga več nikaj ne trbej gledati, i da nesmejo nikoga naznaniti, ar bi ovak za takše dobro dalo da pognoji varaške: jarke što lehko bio kaštigani. Slovenska Krajina — Uradni dnevi sobočkoga sreskoga glavarstva bodo v tom meseci v Križevci 14. aprila, v Gornjoj Lendavi 21. aprila i v Cankovi 24. aprila vsešerom v prostoraj žandarmerijske postaje z Začetkom ob 9 vöri. — Što je zgübo peneze? Lansko jesen je bila najdena vekša šuma penez na novoj okrajnoj cesti od Gornje Radgonje do Lomanoš. Mogoče je zgübo to šteri naš človek, ar je šlo v tistem česi več romarov iz naše krajine k Sv. Trojici. Pitati je v uredništvi Novin v Soboti. — Z Bogom zazoveta ešče ednok pri svojem odhodi k vojakom vsoj domačoj bedeničkoj fari, vsem domačim dečkom i deklinam, starišom i gospodi plebanoši Gomboc Ludvik i Miholič Ludvik i Andrejec. — Beltinci. Nepopisno veselje je vladalo v našoj fari od 14. do 18. marca. Dečki iz cele fare smo bili tak srečni, da smo opravili duhovne vaje. Več kak 600 nas je bilo vsaki den pri navukaj. Štere so nam z velkov navdüšenostjov držali veleč. g. J. Radoha ravnatel Martinišča. Jako smo jim hvaležni kak tüdi domačim gospodom, S temi duhovnimi vajami se je zgodilo v nas velko prerojenje. — Beltinčar. — Za novo Martieišče so dali les: veleč. g. Ivan Perša, župnik v Pečarovci, Ivan Panker, Janoš Panker, Ivan Horvat, Janoš Fujs, Jožef Zelko, Šandor Kranc, Jožef Šaruga, Ána Saruga, Jožef Žökš vsi s Pečarovce, J. Sapač in J. Zavec z Dankovce, Gomboši Karol in Gomboši Janoš iz Šalamence. Naprosil sta ves te les Gomboši Karol pa Kerčmar Štefan. Oda se tem dobrotnikom iz srca zahvalimo je priporočamo v peldo vsem drügim po ovij faraj, naj nam pomorejo z lesom. Trbelo de nam ga jako dosta. Skrivnost, štera očuva mladostno svežost do starosti, i nas očuva od pojave staranje, se nahaja samo v pravom gojenji tela i zdravja. Či ščete svoje lice očuvati, da bo mladostno sveže, da bo Vaša koža gibka, da bodo Vaši vlasjé bujni i zdravi, da bo celo telo Zdravo, da se rešite sunčeni peg i vsej izpüščajov kože, gojite si dnevno svoje telo: 1. Z Fellerovov močnov Elsa pomadov za rast vlasi, 2. Z Fellerov Elsa pomadov za čuvanje lica i kože, 3. z Fellerovov Elsa žajfov za zdravje i moč liljasta, mlečna, glicerin, boraks katran, i Elsa žajfa za briti. — Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsake Elsa pomade 38 Din. 5 kosov Elsažajfe za 52 Din, razpošila lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centralo 146 Hrvatska. — Takša je dnes hvala V najnovejšem časi so se ništerni mladeniči iz Nedelice navadni na to, da pred nedelsko, slüžbov božjov se zbirajo pred šolov v Turnišči i da bi pokazali svojo hvaležnost šoli, štera je duga leta z velkimi trüdi skrbela za to, naj se njim pamet razsveti, da poštar nejo izobraženi slovenski mladeniči, pravimo, s tem pokažejo svojo hvaleznost, da delajo pred šolov nered in ščejo meti tam nikše sestanke. Kaj se pa godi na Šolskem dvorišči, to bi bibilo v sramoto divjakom, ne pa poštenim mladeničem. Za zdaj naj zadostüje te mili opomin, šteri nešče kratiti nikomi nedeljskoga veselja, nego je bole prošnja šole, štera opravičeno žali od svojih gojencov malo več poslüšnosti. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobol a, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vzemite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam obrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi i vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — Opozarjamo vse živinorejce posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji Oglas ,,Govedomedika“, jugoslovenske razpošilalnice zdravi za govedo, konje i svinje iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. 1. aprila 1928. NOVINE 3. — Materinski den. Več naši drüštev je lepo proslavilo spomin vsej mater. Niti edno drüštvo nam je pa dozdaj ešče ne poslalo konči kratkoga poročila kak se je vršila prireditev, kakši spored je bio, i kelko lüdi je prišlo. Drüštva bi morala tüdi v tom pogledi malo bole živa biti i nam večkrat kaj sporočiti, ka delajo, kak se razvijajo i ka mislijo v bližnjoj bodočnosti napraviti. Na te način Zvedi edno drüštvo za delovanje drügoga i dobi veselje do ešče vekšega dela. Tjedenske novine. — Minister za pošto i brzojav dr. Vlajko Kočič je mro preminočo nedelo. Pokojni je bio ešče mladi, star komaj 42 leti nego že med bojom si je nakopao težko bolezen. Zdaj je bio operirani nego operacije je nej več preneseo. Pokojni je bio srbski Radikal pa jako vučeni, pošteni i prilübleni. — Podžupan V Ljubljani je postao prof. Jarc, pristaš naše stranke. En čas so šteli demokrate s pomočjov par socialistov i komunistov sami vladati našo prestolico Ljubljano. Nego ar v [občinskom odbori nemajo niti polovice odbornikov, so sprevidli, da sami nemrejo voditi velkoga občinskoga gospodarstva i so sklenoli z zastopniki naše stranke pogodbo da bota obej najvekšivi stranki v občinskom sveti delali vküp. — Dežč, povodni, potres. To sprotoletje je en navadno slabo vreme po celoj Europi. V Italiji pa nastopajo cilo velke povodni, štere so že na miljone škode napravile. Vojaštvo i vse pomaga nesrečnim lüdem. Nastano je tüdi močen potres šteri je porüšo več hiž i je pri tom tüdi nikelko lüdi zgübilo svoje živlenje. - Stadionske srečke. Žrebanja se je vršilo preminočo nedelo. Vilo je zadela številka 47.333; dobitke po 4000 Din so zadele številke: 11.736, 21.581, 26.218, 36.145, 52025,58720, 68.676, 72.257, 73.509, 74.623; (to so šivalni mašini) dobitke po 2000 Din (bicikli) so št: 6286,7228,10 856, 18.372, 22 984, 28070, 35.253,41.180, 44.831, 46.663, 50.191, 52.908,54.880, 59.061, 63.041, 65.970, 68.684, 69.663. 69.777, 72.264. Dobitki po 1000, 500, 250, 200 i 100 Din. so razglašeni v »Slovenci« od preminočega torka. Domača politika. Mariborska oblastna skupščina je mela svoje zborovanje te tjeden. Otvorilo se je v pondelek s poročilom oblastnega odbora. Nato so pa bile seje različni odsekov. V sredo po poldnevi se je seja nadaljavala. Od naši oblastni poslancov je šlo v Maribor pet. Za našo krajino je določeno, da se dokonča delo novo ceste Radmožanci—Turnišče, i da se iz ostaloga kredita 450 jezero dinarov da tüdi nikelko za najpotrebnejšo regulacijo Müre pri Petanci, Dokležovji, Ižekovci, Melinci i pri Bistricaj. To je pa v glavnom tüdi vse ka pride posebnoga za našo krajino. Či nikelko prglednemo delo v mariborskoj oblasti, vidimo, da se pravzaprav prek Müre vnogo več dela vsega kak pri nas. Sto je kriv tomi, ne vemo. V Maribori pravijo, da smo krivi mi sami, ar ne prosimo zadosta. Naši poslanci prej ne hodijo vsi v Maribor i se ne za. vzemejo zadosta za naše potrebščine, doma pa prej tüdi ne pridejo vküp, da bi se sküpno pogučali od vsej domáči potrebščin i to v Maribori zahtevali. Mi pa pá pravimo, da v Maribori nam samo telko davlejo kelko njim skoro že ostane. Tüdi v tom pitanji si moramo ednok vsi iz oči v oči povedati, da se bomo razmili tak edni kak drügi. I v kratkom načnemo ščista odkrito. Državni proračun sprejeti. Preminoči tork je naš parlament v Belgradi sprijao državni proračun za prišestno leto. Za proračun je glasovalo 193 poslancov, proti pa 11. Radičovi i Pribičevičovi poslanci so med tem časom odišli iz parlamenta. Radič bi namreč že jako rad prišao v vlado i bi so ne rad Zamero ministrom, či bi glasovao proti proračuni, zato je ráj med tem časom odpelao svoje pogače iz parlamenta. Te novi proračun prinese našemi lüdstvi to posebno dobroto, da bodo dače skoro za polovico znižane kak do zdaj i te zakon stopi celi z novim letom v valavo, ništerne točke pa že v tom leti. Tak se vidi, da či je vláda dobra lehko tüdi v takšem leti, gda je držáva zavolo slabe letine v najvekšoj nevoli za siromaško lüdstvo vnogo dobroga napravi. Red se dela v državi. Vsi politiki pa tüdi posamezni spoznavajo, da naglo nastajo vsešérom red od časa, gda je prevzeo ministrstvo za notranje zadeve dr, Korošec v svoje roke. Srbi pravijo: ,,E pa znaš, Slovenca je trebalo, da čini red u državi.“ Tak ga radi majo, da ništerni pravijo: »Boga ti, pa Škoda da ovaj Korošec nije Srbin « V Južni krajinaj bi lüdje radi meli več Slovencov med seov i prosijo cilo, naj njim pošlejo Slevence med nje, šteri bodo delali pole i se oni tüdi navčijo tak delati. Istina, naša država je nej siromaška i bi vsi lehko živeli v zadovolnosti, či bi imeli prave ravnitele, šteri bi znali napraviti vsešérom réd pa mér. Svetovna politika. Romunija má domá to nesrečo, da nema nikšega vladara. Prestolonaslednik Karol, sin pokojnoga krala Ferdinanda je bio prisiljeni zavolo nikši sváj v kraleskoj rodbini, odpovedati se svojim pravicam do Vladarstvo. Mesto njega so zvolili njegovoga pet let staroga sina za vladara Romunije. Ali té zavolo svoje mladosti tüdi nemre vladati i zdaj vláda državo takzvani regentski svet peti lüdi i iz ministrov sestavlena vlade. Vidi se pa, da je to nikša trdna vláda nej. Oda vláda ne napravi kaj dobroga pa príde na red pitanje naj se Prestolonaslednik Karol vrne nazaj v svojo državo iz Francije i prevzeme oblast v roke. Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: I. Cz. N. B. Samo tisti sme v Australijo potüvati, komi da naša vláda dovoljenje to je socialno ministerstvo Na mesec jih sto ljüdi püsti. Zglasite se v Lendavi na glavarstvi, od tec ido dokumenti v Belgrad. Panker Ivan, Sv. Sebeščan. Kak sam Vam naznáno, na lansko prošnjo ste dobili 2500 Din. podpore na cerkev. Na to novo prošnjo bo tüdi nekaj, a zdaj včasi ne, samo, gda se na novo odprejo dohodki državne blagajne. Pa dobro bi bilo celo stvar pojasniti tüdi velikomi župani. Občina G Bistrica. Prošnja za sajenje duhana prekdana. Če bi se jih več zglasilo, bi se poslühnola. Posebno finančno kontrole mora najmre država držati i plačati za gojilce tobaka. I to se njej samo tak splača, če je dosta sadilcov. — Ka se pa tiče mosta na Sr. Bistrici, se prosi iz inozemskoga posojila te most. Novine bodo objavile, kak se reši ta moja zahteva. Od zemlje, ki jo je dr. Némethy tržo, le ministerstvo etak odločilo : Potrdite so se pogodbe občine Brezovica, Trnje, Jerebica, Fistera i Brumena. — Neso se potrdite pogodbe občine Žižki, Gašpariča, Maučeca i Nežime. Pogodbe M. Brünca, I. Jeriča, K. Dovečer i Št. Cipota pa neso Še prišle na ministerstvo. Občina Gančani. Priziv prekdan marca 3. pod brojom 7601. Casar Jožef, Bogojina 77. Če jé zemljá pa se občina gorvzeme za Vas, ka se té mali obrt nemre računeti, te se Vam lehko pomore. Če pa nega zemlje, te pač ne pomoči. En plüg bi šo na düšo, če je zemljá. Če je pa nega, te pa telko kak pride po kljüči. Takši je zakon. Plej Jožef, Črensovci. Pismo šlo. K. I. G. Lakoš Ravnotak. K. Št. M. Sobota. Pismo šlo. G. poslanec Jerič vse potrebno opravili. I. O. D Lendava. Pismo šlo. Za občino P. se ide. I C. Črensovci. Prošeno poslano v Maribor. Török Jožef župan, Gorica. Vaše žele so opravičeno, g. Jerič jih bodo upoštevali komi sam Vaše pismo zročo. Vlč. g. D. O. Cankova G. poslanec Jerič dao odgovor. Štefan Žerdin, V. Polana. Napravite, kak vam agr. direkeija piše, javite se potom domačega odbora pri okr. agr. uradi, pa bo stvar dobro rešena. Simon Štefan, Šülinci. Dober zaslüžek, Petanci. Brtalanič Mihal, Nuskova. Virazi V. Črensovci. Vaša pisma izročo predsedniki posredovalnici za delo, g. Jeriči, nar. poslanci i jih oproso, naj spunijo, kelko se da, vaše žele. Matjašec Štefan, Lipa. Šolske sestre so küpile stari farov. Kohek M. D. Bistrica. Ti dobiš dvanajst jezero dinarov, Slavic pa 5000. Javita se na glavarstvi v D. Lendavi. Kustec Terezije i Kolarič Kate prošnje se pa morajo spopuniti. Naj data prek, ka je ešče potrebno, na glavarstvi. Potnikom v Australijo sem prošnjo Priporočo, da se hitrej i ugodno rešijo. G. poslanec Ivan Jerič naznanjajo sledeče: Jan. G. Petanjci. Vašo prošnjo vložo na Gen. dir. voda i je tam vpisana pod Štev. 3479/28. Oblübili so, da jo naskori rešijo. J. Haklin. Lemerje. Pogodbe i prošnje so že tü, pa je g. minister izjavo, da tak dugo ne odobri, dokeč drüga stranka ne odstopi od tožbe. Več osebno, kda pridem domo. G. A. Š. Rakičan. 108 jezero se je ešče dalo rešiti, več pa je ne šteo odobriti ministrski svet. Kda pride konči zakon za agrar, potom bodo vredili celo zadevo. Obč. urad Sodišinci. Prošnja mora iti prek oblastne direkcije. Ona mora dati zraven ešče svoje mišljenje i potom jo vzemejo na znanje tü v Gen. dir. Agrarni interesenti M. Sobota Pogodbe za Odküp gradbeni parcel so pri ministrstvi odobrene pod Štev. 6070/28. Pozvedavlite, kda pridejo ta i te prosite, da se na Vas tabulirajo. Zahvala. Za iskrena sočutja ob smrti naše predobro matere Hermine Hirschl se najtopleje zahvaljujemo vsem znancem, ki so nam izrazili sočutje ob naši boli in kateri so jo spremili na njeno zadnjo pot. M. Sobota, dne 28. III. 1928. Hirschl, družina. RAZPIS. Martjanska rimsko kat. fara razpišüje delo za Zidanje novoga farofa. Ponüdbe se lehko dajo v za preti kuvertaj. Za vsakše dele posebi (to je za zidarsko, mizarsko tesarsko itd.) na farofi v Martjanci najkesnej do Velke sobote (7. aprila) do 12 vöre opoldne i se položi včasi 5% kaucija. Vse dovažala da fara brezplačno. Načrti, i proračun se lahko poglédne na martjanskom farofi. Stavbeni odbor si pridrži pravico da sprime tisto ponüdbo, štero on spozna za najugodnejše ne glede na to, štera ponüdba je najfalejša. V slučaji da bi se niti edna ponüdba za previsiki zneskov volo ne mogla sprejeti, ponüdniki nemajo pravice do kakšne morebitne odškodnine. Župni urad Martjanci. Mali oglasi. K odaji je hiža 2 sobi kühinje predsobje 2 kleti 2 šupi 3 hlevovje in cojspadajoči vrt v M. Soboti. Več se pozvej v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. Vajenec (inaš) se gorivzeme iz solidno familie za mizarstvo pri FRANC VOGRINEC mizári v M. Soboti. Slüžbo dobijo: 1 kočiš, 1 gulaž z ženov, 4 dekle za polsko delo in tri partije delavceov za sigeo delati. Zglasiti se je na POSREDOVALNICI DELA v Murski Soboti. CIGEO (OPEKA). Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dobi vsakovrstna opeka Križevke opekarne i Pucinske opekarne za letošnje leto po zelo znižani ceni in na ratno odplačilo. Naročila sprejmejo obe opekarni in tvrdka HARTNER v MURSKI SOBOTI. 4 NOVINE 1. aprila 1928. GOSPODARSTVO. Kak dosegnemo obilno sadno letino? Med sadnimi škodlivci je zlasti nevaren tak zvani cvetoder, šteri vniči včasi skoro vse cvetje jabok i grüšk šteri se pa pri nas či duže bole razširjávle. Tüdi nevarne za Sadno drevje so razne vrste gosenic, na priliko: glogov belin, zimski pedic, jabolčni sükač, zlatokraj in pa jabolčni zavijač šteri povzroča črvivost sadja. Velko škodo povzročajo ništerne vrste sadne vüši, med šterimi je najbole znana krvava vüš pa tüdi listna vüš. Vnogo škodi sadnom i drevji tüdi tak zvani škrlup, grintavost ali krastavost drevja pa tüdi čarna gnjiloba. Zato je zdaj tüdi skrajni čas, da se čisti drevje od tej betegov, to se pa mora delati z razumevanjom. Za odpravlanje tej škodlivi živalic so nam pa potrebna razne vrste za to zdravila, štera pa morejo biti ob prvim takša, da vse škodlivce pokončajo, ob drágim pa takše ka.ne škodüjejo sadnomi drevji. Zdaj pa moramo v zdajšnji časaj tüdi na to gledati, da kem menje potrošov mamo za to. Najbogša domača sredstva za to so: galijc (modra galica,) Sulfáról Arzola, ali pa samo Tutokil. K vsemi tomi nam je pa potreben takzvani drevesni karbolinej, to pa je najbolši pa njfalejši »Drvorin.« Ta zdravila za drevje moramo raztopiti v vodi te pa z posebnimi škropilnicami poškropiti drevje. Ročne takše škropilnice so najbogše z imenom „Ideal L. B.“ štero si lejko vsaki küpi ka je fal. Vekše nahrbtne si lejko naročijo pri sadjarskoj podrüžnici. Ob prvim škropiti je pa dobro ali kesno v jesen gda že listje odpada, ali pa nasprotoletje dva do tri tjedne prvle kak začne poganjati. Gda že začne poganjati je vsakše škroplenje posebno z drevesnim karbolijem škodlivo. Za prvo škroplenje se vzeme približno na 100 l. vode 10 kil Drvorina. Ob drügim škropimo včasi gda ozelenij; zeme se na 100 t. vode 2 kg. galica, 1 kg. vapna is 2 kg. Sulfarola. Ob tretjim se škropi gda drevje cveté. Za 100 l. voda če zeme 1 kg. vapna, pou kile Sulfarola pa pou kile Arzola. Ob štrtim škropimo gda drevje od cveté pa je mladi sad kak lešnik velki. Vzeme se vse tak kak za tretje škroplenje. Če mo tak delali kak je opisano mo meli z malimi stroški lepo Sadno drevje. Pri tom si pa zagotovimo obilen pa zdrav sadni pridelek, Sol za živino. Brezi soli naša živina slabo uspeva. Sol dava živini dober tek pa njoj bole vala. Živini davamo pol do edno žlico na den. To se pa mora davati po velikosti živine. Posebno gde je slabša krma je preprotrebna ta živinska sol. Dobi se po 2 Din. kila z vrečami vred (po 50 kil,) v trgovini Čeh in Gašpar v Soboti Mali oglasi. K odaji je že rableni klavir po jako nisikoj ceni Naslov se zve pri uredništvi „NOVIN“ v Soboti. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13'53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2 23 Din. Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.18. Sprememba pri naši penezaj. Mi Znamo, da so ništerne države v Europi že spremenile svojo penezno vrednost i jo postavile na zlato podlago. V zadnjem časi se pripravla na to tüdi Češka pa naša država. Pri nas bi se spremenijo na telko, da bi novi zlati dinar valao 10 Zdajšnji dinarov. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din,, oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku kurca 280—270Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene kukorci so zadnji čas do-segnole najvekšo višino. Živine: v Maribori: biki na klanje kg. 7—8 Din., kravo na klanje 6-7 D., krave na klobaso 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cona govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori, prasci 5 do 6 tjednov 100—150 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. Šive vage 10—12'50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 75 p. do 1 D., na placi 1.— do 1.25 Din. Mleko, na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisico 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačka 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Zdaj je bilo 20. marca pa velko senje kož v Ljubljani. Prišli so küpci iz Anglije, Nemčije, Italije, Češke, Austrije i drügi držav. Lovci i drügi nabiralci kož so bili jako zadovolni. Posebno zadovolni so bili vsi s tem, da so kože domačim mačkam dobile tak dobre cent. Tüdi pri nas bi si v tom poglédi lehko s kožami kaj zaslüžili. Tanače za to davle i kože küpüje Velesejmska pisarna v Ljubljani. RAZPIS. Oblastni odbor mariborske oblasti bo tekom letošnje poletne sezije rabil večje število delovodij (polirjev) kot pomožne strokovne organe pri izvedbi svojih večjih in manjših gradbenih del. Reflektanti na ta mesta naj tvoje po predpisih običajno opremljene prošnje, katerim morajo biti priložena tudi spričevala o šolski izobrazbi in dosedanji praksi predložijo oblastnemu odboru v Mariboru najkasneje do 15. aprila 1928. Po uspešni uporabi v omenjeni poletni dobi, lahko pridejo Prosilci v poštev za eventuelno nastavitev kot stalni cestni nadzorniki v okrajih mariborske oblasti, ako ob enem vsaj z dobrim uspehom absolvirajo strokovni tečaj, ki se bo pri zadostnem številu obiskovalcev v ta namen eventuelno održal letošnjo jesen v Mariboru. Prednost imajo prosilci s primerno tehnično predizobrazbo v šoli ali praksi, kar pa morajo dokumentárično dokazati. Oblastni odbor predsednik : Dr. Leskovar l. r. Odlikovani z zlato diplomo! Prihranili bodete 40% na stavbenom lesi, meli te pa fal, lehki i dober pokriv, či pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko „BOHN“ Zahtevajte vzorec i ponüdbe od parne pekarne „BOHN“ Vinkovci Pazite na znamko „Bohn“ ! Patent „BOHN" Štev. 253 KMETJE! POSESTNIKI! ŽIVINOREJCI! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govensko živino, konjov i svinj. Ves Vüš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravite svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzeneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR“ proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živine ne sme biti brez tej zdravil. Kak nede razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej davao naša zdravila, zato, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulici z navodilom na vpora-bo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinorejci v Europi Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravji za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica 11. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV P L A Č E K v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Zdravo lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svežost moramo varvati dokeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Kaukasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kožo gibko i nežno odstrani pojave staranja dela mladost i zdravje. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pege, spokana koža, rdeči nos, piščajci, mesni mozolčki i vsefelé falinge kože. II. Fellerova močna pomada za rast vlasi, štera bráni izpadanje vlasi prerane pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlage i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake Elsa-pomade s pakivanjom i poštov 38 dinarov. III. Elsa žájfe zdravja i lepote, štero so ne samo z dišavami napunjene žájfe, nego malo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ide v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado, Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerove prave žájfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žaifa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drüge žájfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to s pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, da pošlete peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko drakše. Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.