glasilo občine velike lašče datum izida: 3. februar 2010
Proračun 2010 Pogovor z županom
številka: JL letnik Izdaje: 16
kazalo:
Pogovor z županom	3
Na obisku pri najstarejših občankah	6
Božično-novoletni koncert v Velikih Laščah	8
Nov most v Podhojnem hribu, Abonma 2009/2010	10
Gradnja širokopasovnega omrežja, Obvestila in vabila	11
Poročilo o delu zavoda JZTK za leto 2009	12
V novo leto	14
Obvestila in vabila	1 5
Športni kviz, Prometna varnost	16
Baletni urici, Kultura - vabila	1 7
5. Trubarjev četrtek, Martin Krpan - diplomat in vojščak	18
Koncert dobrepoljske godbe	19
Predstavitev knjige Gregorja Puclja - Moker	20
1 6. srečanje harmonikarjev	21
Kaj vse smo za vas pripravljali v letu 2009 v vaši knjižnici	22
Miklavževanje na Velikem Osolniku	23
Robarska Trikraljevska akcija, Miklavžev obisk, Folklora	24
Oratorijski dan v Robu, Ustvarjalne urice	25
Literarna skupina vseživljenjskega učenja v Velikih Laščah	26
Vabila	27
Božični čas na Gradežu	28
Žive jaslice na Turjaškem gradu, Podjetniške informacije	30
Marcolfa, nova predstava v Robu	32
Štefan Zrnec - jubilej, Zarja spominov	33
Jubilanti, Joga v vsakdanjem življenju	34
Košarka	35
Nogomet - najmlajši	36
Mali nogomet - nadaljevanje lige	37
Sstranke, Iz poslanske pisarne	38
Pisma	39
Ki noprogram februar, Korito	40
Zahvale	41
Oglasi	42
Dežurni telefon za vodovod je: 051 619 577
družba gradbeništvo In Inženiring, d.o .o.
.	ADAPTACIJE
•	NOVOGRADNJE
.	TLAKOVANJE
.	FASADE
.	IKNAUF
.	KANALIZACIJE
Gradef 44 a, 1311 Turjak GSM: 041/784-422, FAX: 01/7889-824
E-mail:
S kar pa .dao® gma il.com
Hiltmoiii irjirtlfî fcïiliK:i SulBl i rn mi'Him«.
Trobla 8la lo
Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852
ISSN 1408-5852 Letnik 15, številka 6, 9. december 2009
Izhaja sedemkrat letno,
gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.510 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica:
Lidija Čop, v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč
Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva:
Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: 01/781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
Naslednja Trobla izide v sredo, 17. marca 2010.
Prispevke oddajte
naj pozneje
do 3. marca 2010.
Fotografija na naslovnici: Novi most Podhojni hrib
(foto Srečo Knafelc)
frizerski salon
TYLING
Manik Gel
M.striženje + pranje 9eur Ž, striženje + fen 19 eur Dekliško in sir. konic 13 eur
F:eei frizura 11 @uf
irvcinje od 25 eur
AKCIJA PAKET
ž. striženje	naročila po tel.
barvanje	10% POpUSta
35 eur
Velike Lašče
PAUL MITCHELL
Pogovor
z ŽUPANOM
Spoštovani gospod župan. Čas hitro beži in za seboj smo že pustili leto 2009. Po čem si ga boste najbolj zapomnili?
Na globalnem nivoju po izbruhu nove gripe, finančne krize in smrti Michaela Jacksona. Na državnem nivoju po dokaj neučinkovitih ukrepih Vlade RS pri premagovanju finančne in gospodarske krize, njenega »razglašenega« delovanja in afer ter »napak«, ki so jih sproducirali njeni ministri. Čustveno me je najbolj prizadela najdba posmrtnih ostankov ljudi v Hudi jami pri Laškem, nekateri med njimi naj bi bili celo živi zakopani, drugi pa pobiti po koncu druge svetovne vojne. Prav tako me je predsednik države dr. Danilo Turk negativno presenetil z nekaterimi svojimi izjavami, ki jih je izrekel ob tej najdbi vojnega zločina, in ob zagovarjanju laži in »napak«, kijih delajo naši najvišji vodilni politiki, od katerih bi človek pričakoval več kredi-bilnosti in poštenja. Vsekakor pa moram kot velik uspeh omeniti uvrstitve naših državnih reprezentanc v košarki in nogometu na svetovno prvenstvo. Na lokalnem nivoju pa sem si najbolj zapomnil nekaterih zaključenih investicij in drugih aktivnosti.
Katere večje investicije pa so zaznamovale lanski proračun? Jih lahko nekaj naštejete?
Najbolj sem vesel začetka gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, asfaltiranja ceste od Turjaka do Podturjaka v skupni dolžini skoraj dveh kilometrov, saj smo tako dokončali asfaltno povezavo do štirih vasi (Prazniki, Javorji, Četež, Ščurki). Z izgradnjo nove vodovodne vrtine pri Štrleti h smo še izboljšali preskrbo z vodo na celotnem območju, s povezavo dveh vodovodnih sistemov Karlovica in Velike Lašče pa smo zagotovili rezervno količino vode na velikolaškemu vodovodnemu sistemu. Lani smo zaključili odkup zemljišča poslovne cone Ločica pri Turjaku, s čimer je občina postala lastnik 5 ha zazidljivih zemljišč. Za potrebe predšolske vzgoje smo preuredili še eno mansardno učilnico v vrtcu Sončni žarek in tako zagotovili dodatno varstvo za en oddelek naših najmlajših otrok. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo rešili tudi težave, ki smo jih lani imeli na področju zdravstvene oskrbe. Z veliko truda in ener-
gije smo uspeli prenesti to dejavnost na Zdravstveni dom Ribnica.
Omenili ste začetek izgradnje širokopasovnega omrežja. Kako daleč so ta dela?
Investicija gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij poteka v dveh fazah. Prva faza zajema gradnjo glavnega voda (izkop, položitev cevi in optičnega kabla) do vseh vasi, ki so bile zajete v razpisu, in ureditev telekomunikacijske sobe, ki se nahaja v občinski stavbi. Ta faza naj bi bila zaključena letos spomladi, nato pa se začne z izvedbo druge faze, ki zajema gradnjo distribucijskega dela omrežja, kar pomeni gradnjo priključkov do tistih naročnikov, ki bodo sklenili naročniške pogodbe za prejemanje telekomunikacijskih storitev z enim od gostujočih operaterjev v zgrajenem omrežju in plačali predvideno priključnino. Torej, če bo šlo vse po planu, bi se lahko nekateri naročniki že letos priključili na novo omrežje. Proti koncu lanskega leta sem se uspel na skupnem sestanku pri vodstvu Telekoma dogovoriti, da bodo začeli tudi oni z določenimi aktivnostmi pri izgradnji širokopasovnega omrežja v nekaterih naseljih, v katerih so predvideli ekonomski interes in za katere se občina ni mogla prijaviti. Nekaj izvlečkov s tega sestanka si lahko preberete na občinskih straneh v Trobi i. Naj omenim še to, da se gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij obravnava kot enostavni objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Potrebne so samo služnostne pogodbe z lastniki zemljišč z vpisom v zemljiško knjigo, po katerih poteka trasa tega omrežja. Prav na to temo je bila pred kratkim razprava celo v državnem zboru, iz katere se je
dalo razbrati, kako velik uspeh je bil za našo občino dejstvo, da smo uspeli pridobiti sredstva za gradnjo omrežja že na prvem evropskem oziroma državnem razpisu.
V skrbi za obstoj in hkrati razvoj obrti in podjetništva bo na voljo poslovna cona Ločica. Kateri postopki so že zaključeni in kdaj predvidoma lahko pričakujemo »odprtje« cone?
Kot sem že omenil, smo lani zaključili z odkupom celotnega zemljišča, predvidenega za obrtno cono. Izdelan imamo tudi projekt za njeno komunalno ureditev in na Upravni enoti vloženo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem postopku so se zadeve nekoliko zakomplicirale, saj moramo izvesti še arheološka izkopavanja, ker obstaja verjetnost, da je bila na delu področja, ki je predviden za obrtno cono, srednjeveška naselbina. To zahtevo je podal Zavod za naravno in kulturno dediščino, ki je tudi eden od tistih, ki daje soglasje v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Stroški izkopavanja bremenijo občinski proračun, pa tudi časovno se zna zadeva zavleči. Upam, da bomo tudi ta problem čim hitreje rešili, saj želimo, da bi še letos začeli s komunalno ureditvijo cone. V nasprotnem primeru pa se bo ta izgradnja zavlekla v naslednje leto. Mogoče bodo takrat kaj boljši časi za razvoj podjetništva, saj ugotavljamo, da trenutno temu ni tako. Vsekakor pa ocenjujem, da je bila v tem času ta občinska naložba v nakup zemljišča zelo dobra, prav tako pa tudi vse druge dosedanje aktivnosti. Z relativno nizko ceno smo prišli do velikega kompleksa zazidljivega zemljišča, ki ga občina do sedaj ni imela. Prepričan sem, da bodo prišli časi, ko se bo ta naložba bogato obrestovala.
Pravite, da se je dobro končala tudi zgodba z zdravstveno postajo, ki je bila še v začetku lanskega leta zelo negotova. Kako ocenjujete sodelovanje z Zdravstvenim domom Ribnica in kakšni so načrti v tem letu?
Upam, da delite mnenje z mano, da smo velike težave, v katerih smo se znašli na področju zdravstvene oskrbe pred dobrim letom, kar najbolje rešili. Vedeti je treba, da smo uspeli ohraniti dve zdravstveni ekipi, ki jih nimajo niti veliko večje okoliške občine. Sodelovanje z Zdravstvenim domom Ribnica ocenjujem veliko bolje kot prej z Ljubljanskim domom. Občasne težave, ki se pojavljajo, veliko hitreje uskladimo in rešimo. V naši zdravstveni postaji smo po novem deležni dodatnih medicinskih uslug, kot so izvedba manjših operativnih posegov in pridobitev takojšnjega izvida nekaterih krvnih preiskav. Tako smo vsem, ki potrebujejo zdravniško pomoč, prihranili marsikatero pot v Ljubljano ali Ribnico. Želim, da bi zdravstvena oskrba ostala na takem nivoju tudi v prihodnje, v kar največjo korist in zadovoljstvo naših občanov. Zato bomo tudi letos nekaj sredstev namenili za nadaljnjo posodobitev nekaterih prostorov naše zdravstvene postaje (laboratorij ) in za nabavo kakšne nove opreme.
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet proračun naše občine za leto 2010. Kako ste pripravili proračun in katerim področjem bo letos namenjeno največ sredstev?
Naj povem, da je predlagatelj občinskega proračuna lahko samo župan. Seveda mi pri pripravi proračunskih številk pomagajo strokovni sodelavci občinske uprave, podžupanja in ostale občinske svetnice in svetniki. Najprej ocenimo, koliko finančnih sredstev lahko planiramo, da se bo »nateklo« v občinsko blagajno v tekočem letu. Nato moramo sredstva prioritetno razdeliti za tiste potrebe, ki se morajo na podlagi raznih zakonov financirati iz občinskega proračuna, kot so npr: vrtec, šola, sociala, vzdrževanje občinskih objektov, javne komunalne službe itd. Preostanek sredstev pa nato predvidimo za investicije, sofinanciranje društev in za druge namene. Občinski proračun se vedno sprejema v dvofaznem postopku. To pomeni, da mora občinski svet najprej sprejeti osnutek proračuna, ki ga moramo javno objaviti. Na ta osnutek lahko vsi občani, društva ali organizacije podajo morebitne pripombe.
Na podlagi le teh sam kot župan pripravim nov predlog in ga pošljem v ponovno obravnavo na občinski svet. Občinski svetniki pa imajo še dodatno možnost vplivanja na občinski proračun, in sicer tako, da na tej drugi obravnavi vložijo uravnotežene amandmaje oziroma predloge. Tudi letošnji proračun je izrazito razvojno naravnan, saj za investicije namenjamo skoraj 50 % proračunskih sredstev. Iz občinskega proračuna bomo financirali vse ustanove in društva, ki delujejo v občinskem interesu. Prav tako planiramo izvedbo raznih investicij na raznih področjih in krajih po celotni občini. Tudi letos je največ sredstev namenjenih za izboljšanje komunalne infrastrukture, nato pa sledi področje družbenih dejavnosti. Natančen občinski proračun za leto 2010 in Načrt razvojnih programov za naslednja štiri leta je objavljen v Trobi i, kjer si ga lahko sami ogledate.
Naj še omenim, da se v letošnjem letu ne nameravamo zadolžiti, kar pomeni, da ostajamo v višini zadolženosti daleč pod slovenskim povprečjem.
Prepričan sem, da je letošnji proračun dobro pripravljen, saj je bil na občinskem svetu soglasno sprejet ob dejstvu, da so bile na seji prisotne prav vse občinske svetnice in svetniki. Tega sem še posebej vesel, zato bi se ob tej priložnosti javno zahvalil vsem za to lepo podporo.
V proračunu za leto 2010 lahko opazimo tudi novo postavko, in sicer občinski center za reševanje in zaščito. Kaj je ozadje oziroma namen te nove investicije?
Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami moramo v občini imeti za potrebe zaščite in reševanja organizirano civilno zaščito, ki se aktivira v primeru naravnih in drugih nesreč. Na podlagi Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja pa smo morali izdelati štiri načrte, in sicer: za primer požara, jedrske nesreče, poplav in potresa. Vsi ti načrti predvidevajo določeno organiziranost in opremo, kar predpisujeta tudi že omenjeni zakon in uredba. Nekaj opreme, ki smo jo za ta namen v preteklosti že nabavili, imamo shranjeno na neprimernem kraju. Ker moramo še dopolniti opremo, bi le to želeli zbrati na enem mestu. Zato predvidevamo, da bi skupaj z gasilci PGD Dvorska vas-Mala Slevica zgradili nov objekt v bližini športnega igrišča v Dvorski vasi, ki bi služil potrebam gasilcev in krajanov, stari gasilski dom pa bi bil namenjen
potrebam civilne zaščite naše občine.
V	njem bi imela sedež občinski štab civilne zaščite in gasilska zveza, prav tako pa bi bila na eni lokaciji shranjena tudi vsa oprema, ki je in bo še nabavljena za potrebe civilne zaščite.
Lansko leto se je veliko prahu dvigovalo okoli razprav glede prevelikega števija otrok, ki se želijo vpisati v vrtec. Že letos bo občina začela s konkretnim reševanjem tega vprašanja. Lahko še enkrat pojasnite, zakaj ste se odločili za novogradnjo na Turjaku in kdaj predvidevate, da bodo otroci že lahko preživljali brezskrbno otroštvo v novem vrtcu?
Ja, kar nekaj polemike in kritik je bilo lani ob sprejemanju otrok v vrtec. Ne glede na dejstvo, da jih ni bilo od-slovljenih niti za en oddelek, smo na občini takoj naredili načrt, kako naj bi v bodoče rešili ta problem. Tako je občinski svet na eni od lanskih sej sprejel strategijo nadaljnjega razvoja otroškega varstva v Občini Velike Lašče in se strinjal s predlagano rešitvijo izgradnje novega objekta za potrebe otroškega varstva, v katerem bo zagotovljen prostor za šest oddelkov na lokaciji v centru Turjaka. Za Turjak smo se odločili zato, ker nismo želeli Velikih Lašč dodatno obremenjevati še z enim objektom, kar bi imelo za posledico še večjo jutranjo gnečo in s tem posledično poslabšanje prometne varnosti. Tudi na Turjaku smo evidentirali tri možne lokacije. Po temeljiti analizi vseh treh smo ocenili, da je najprimernejša lokacija v centru Turjaka. Tam je urejen dostop in parkirišče, ki bo vsekakor skrajšalo priprave na gradnjo ter jo tudi pocenilo, v bližini so tudi športna igrišča, dvorana v domu krajanov, avtobusna postaja in tudi varnejše možnosti za razne sprehode otrok. V letošnjem letu imamo v planu sredstva za odkup zemljišča, za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo javnega razpisa za izgradnjo vrtca in po možnosti že začetek gradnje. Trenutno se ukvarjamo z usklajevanjem idejne zasnove vrtca, saj želimo, da bi zgradili objekt, ki bo vsem v ponos in se bo kar najbolje umestil v turjaško okolico.
Tudi na športnem področju je v proračunu predvidenih kar nekaj investicij. Bi katero posebej izpostavili?
V	letošnjem letu želimo dokončati ureditev prostorov pod športno dvorano v Velikih Laščah. V mali dvorani bodo lahko potekale razne aktivnosti,
ki ne potrebujejo veliko prostora (aerobika, kick boks, namizni tenis, plesne aktivnosti ) v drugem prostoru pa bomo usposobili majhno strelišče, ki so si ga mnogi želeli. Ob športnih igriščih na Turjaku in v Dvorski vasi pa imamo v planu urediti tribune za gledalce, saj se na teh igriščih odvijajo razne športne in druge prireditve, ki privabijo tudi čedalje več gledalcev.
Že nekaj let v proračunih spremljamo tudi načrtovanje doma za ostarele. Bo letos ta načrt bližje uresničitvi?
Kot kaže, letos ne bomo nič bližje temu cilju. V težavah, v katerih so se znašla gradbena podjetja, je težko pričakovati, da bo katero od njih zgradilo dom za ostarele. Naš dosedanji partner Vegrad d. d. ne izkazuje več interesa za gradnjo doma v naši občini. Z njim smo namreč pred leti ustanovili podjetje LAVE d. o. o prav z namenom, da bi skupaj zgradili tak dom. Občina je zagotovila zemljišče, Vegrad pa bi dom zgradil. Na žalost pa na dveh razpisih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nismo uspeli s pridobitvijo koncesije za institucionalno varstvo starejših občanov, kar je bil predpogoj za začetek gradnje. Ne glede na dejstvo, da že več kot dve leti ni bilo novega razpisa za domove, na občini že razmišljamo, kako pridobiti potencialnega novega investitorja, da bi lahko v doglednem času izpeljali tudi to našo veliko željo - dom za ostarele.
Seveda ne moremo mimo vprašanja lokalnih volitev, ki nas čakajo jeseni. Prav gotovo veliko ljudi zanima, ali nameravate ponovno kandidirati za župana in zakaj.
Menim, da je še dovolj časa za to odločitev. Smo šele na začetku leta, volitve pa bodo v jeseni. Trenutno je moja največja prioriteta, da se povsem posvetim delu, ki je potrebno, da v občini uspešno zaključimo čim več investicij, ki jih planiramo izpeljati v letošnjem letu. Za morebitno ponovno kandidaturo pa se bom odločil, če bom ocenil, da s svojim znanjem in izkušnjami, ki sem si jih pridobil pri dosedanjem vodenju občine, lahko še kaj prispevam k njenemu razvoju, ki bi zagotavljal še višji standard življenja vseh naših občank in občanov.
Kot izkušen župan bo mogoče dobrodošel kakšen namig, katere lastnosti, znanja in vrline naj ima nekdo, ki razmišlja za kandidaturo?
To bi bilo malo čudno, da bi jaz drugim razlagal, kakšne vrline naj imajo županski kandidati. Vendar bi v odgovoru na to vprašanje vseeno želel podati svoje videnje. Glede na številna področja, kot jih »pokriva« občina, mora župan vsekakor imeti čim višjo izobrazbo in čim širša splošna znanja. Ne glede na dejstvo, da strokovne zadeve večinoma rešujejo člani občinske uprave, je dobro, da ima župan vsaj nekaj znanja iz področja lokalne samouprave in tudi nekaj izkušenj iz političnega delovanja ali pa delovanja v okviru občinskih organov. Vedeti je potrebno, da je župan odgovoren za vse odločitve, ki se sprejmejo na občini. Ker vemo, da je glede na volilni sistem lahko vsakdo izvoljen za župana, je dobro, da ima kandidat prirojen čut za učenje, saj se mora hitro vključiti v delo občine. Vsekakor pa mora biti po značaju pogumen. Biti mora tudi potrpežljiv in še posebej, kar bi rad izpostavil, imeti mora »trdo« kožo.
Verjetno je ena od najzahtevnejših situacij v vlogi župana prav gotovo prenašanje žaljivih kritik občanov. Omenili ste, da mora imeti župan trdo kožo. Iz česa je sestavljen vaš »ščit«? Je ta moč obrambe privzgojena ali se jo je možno priučiti?
Priznati moram, da sem imel po izvolitvi kar nekaj težav na tem področju. Trudiš se delati po najboljših močeh, potem pa si marsikdaj deležen nepričakovanih kritik in napadov. Z vsako uspešno zaključeno investicijo zadovoljimo določen krog ljudi, ki ima lahko za posledico tudi to, da bo nekdo, ki ne bo imel osebne koristi od tega, tako investicijo kritiziral. Spominjam se, da mi je nekdo potožil, zakaj smo zgradili novo športno dvorano, češ da je bila stara dovolj velika za naše potrebe. Pa sedaj poglejte, kaj se vse dogaja v tej novi dvorani. Ali pa sem bil deležen kritik, ko smo asfaltirali v Rute, češ zakaj toliko denarja namenjamo za vasi, ki nimajo veliko prebivalcev. Nekdo, ki še nima asfalta do svoje vasi, mi potoži, zakaj urejamo in sadimo rožice na javnih površinah v Velikih Laščah in drugih naseljih. Nekdo, ki ima v svojem naselju že vse urejeno, bi rad, da zgradimo kolesarske poti. Se kar nekaj takih primerov bi lahko naštel, ko so naša dejanja deležna raznih kritik in napadov. Zavedam se, da ne bomo nikoli ustregli vsem željam, ker to tudi ni mogoče. Za vsako novo pridobitev pa po drugi strani dobimo tudi ogromno pohval in zahval, zato sem z leti in delovnimi izkušnjami postal vse bolj samozave-
sten in odporen na take komentarje ali obtožbe. Dokler je pohval veliko več kot kritik, vem, da sem na pravi poti. In to je najboljši ščit, po katerem me sprašujete, ko si prepričan, da delaš pravilno in v zadovoljstvo čim več naših občank in občanov.
Za konec: imate oz. živite kakšen osebni moto? Nam ga zaupate? Kaj bi prav gotovo bila prva stvar, ki bi jo želeli preizkusiti ali doživeti, če bi le imeli možnost (je to kateri od ekstremnih športov, potovanje v katero od še ne obiskanih dežel, polet na Luno, križarjenje, mogoče obisk svetovnega nogometnega prvenstva v JAR, srečanje z vašim vzornikom oz. idolom )?
Omenili ste polet na Luno. Če vam izdam mojo največjo mladostno željo, ki se seveda ni uresničila, je bila, da bi nekoč poletel v vesolje. Zato sem zelo pozorno spremljal vse polete ameriškega projekta Apollo, vključno vseh pristankov na Luni. Imam slike s podpisi vseh astronavtov, ki so v sklopu projekta Apollo poleteli v vesolje in sem jih takrat dobil preko Glasa Amerike. Se sedaj z velikim zanimanjem spremljam raziskovanje vesolja, ki nam z vsakim novim odkritjem odpira vso njegovo veličino in neskončnost. Kot ljubitelj športa bi se seveda rad udeležil svetovnega prvenstva v nogometu, samo je vseeno malo predaleč za obisk tekem v Južno afriški republiki. Pa tudi cene so visoke. Tako bom nogomet spremljal kar preko TV. Večja verjetnost je, da bomo z družino v času poletnih počitnic odšli v Carigrad na svetovno prvenstvo v košarki in si ogledali kakšno tekmo naše reprezentance.
Spoštovani gospod župan. Ali mogoče želite ob koncu najinega pogovora še sami kaj dodati oziroma sporočiti našim občankam in občanom?
Ja, najprej bi se rad zahvalil vsem za mnogo lepih novoletnih želja, ki so mi jih poslali po pošti, po e-mailu ali izrekali osebno. Vsem donatorjem Zupanovega sklada in tudi tistim, ki so del dohodnine namenili skladu, bi se za to dejanje tudi želel zahvaliti tako v svojem kot tudi v imenu vseh tistih, ki so bili deležni finančne pomoči iz sklada. Vsem našim občankam in občanom pa želim, da bi letošnje leto preživeli srečno in kar najbolj mirno z upanjem, da bi se jih finančna in gospodarska kriza čimbolj izognila.
Pogovor pripravila Lidija Čop
na obisku pri naših najstarejših občankah
V lanskem letu, v predbožičnem času, smo se na občini z majhno pozornostjo in voščilom spomnili vseh občank in občanov, ki so v letu 2009 dopolnili devetdeset let in več. To starost v naši občini trenutno dosega dvaindvajset občank in občanov, od tega šestnajst žensk in šest moških. Od teh je pet naših občank že dopolnilo častitljivo starost nad petindevetdeset let in te sem se v prazničnih dneh odločil tudi osebno obiskati.
Antonija Purkart
Naša najstarejša občanka Antonija Purkart je bila rojena v aprilu 1 91 0. Živi pri vnuku Andreju Hočevarju v Dolščakih pri Robu. Ob mojem obisku je bila Antonija že v postelji, saj se je nekoliko slabše počutila. Leta so seveda prinesla tudi nekaj težav, tako da se ob tem obisku nisva mogla pogovarjati. Iskreno ji želim, da bi se njeno zdravje do letošnjega aprila izboljšalo, da bo lahko slavnostno praznovala stoti rojstni dan. Upam, da bomo ob tej priložnosti našim bralcem o gospe Antoniji povedali kaj več in objavili tudi kakšno fotografijo.
Marija Skubec
Marijo sem obiskal na njen rojstni dan. Rojena je bila na božič leta 1911 v Praznikih, potem pa je živela na Turjaku, sedaj pa že nekaj časa živi pri nečakinji Mariji Ivane v Velikih Laščah. Najraje poseda v dnevni sobi ob krušni peči, ki jo Marija pozimi Avsak dan zakuri, da je v sobi prijetno toplo. Pred petimi leti je bila Marija na operaciji sive mrene, ker se ji je vid zelo poslabšal. Po tej operaciji pa zopet odlično vidi, česar je zelo vesela. Ko sem jo obiskal, je ravno brala Družino in v dokaz, kako dobro vidi, mi je iz nje prebrala besedilo, katerega črke niso bile večje od dveh milimetrov. Poleg Družine najraje prebira občinsko glasilo Trobla, ki ga vedno prva vzame v roke. V prijetnem pogovoru mi je povedala, da se še zelo dobro
spomni leta 2001, ko sta s sestro dvojčico praznovali devetdeset let in sem ju obiskal na domu na Turjaku. Do pred kratkim ji je na sedanjem domu v Velikih Laščah delala družbo družina pranečaka Slavka, sedaj pa se je Slavko z družino preselili v nov dom v Male Lašče. Marija pravi, da je bila ob tem dogodku kar malo žalostna, zato se sedaj toliko bolj razveseli njihovih obiskov in obiska pranečakinje Brede z družino.
Julijana Zakrajšek
Ju I i j a n a je bila rojena v oktobru 1912 na Opalkovem. Že več kot tri leta skupaj s sestro Ano živi pri nečakinji Amaliji Vintar na Podulaki. Več kot 45 let je delala v pletilstvu v Ljubljani. Se vedno se spominja, kako je peš hodila od doma v šolo v Velike Lašče. Takrat ni bilo nobenih kombijev, danes pa otroke pridejo iskat skoraj do hišnega praga, mi omeni. Tudi Julijana bere brez očal in rada gleda televizijo. Pranečakinja Milena jo večkrat pelje po nakupih v trgovino ali pa na obisk sestrične Helene Dolšina iz Brankovega, ki je v Domu sv. Terezije na Vidmu.
Ivana Petrič
Ivana je rojena v aprilu 1913 na Strmecu, nato pa si je ustvarila družino v Medvedjeku. Že štirinajst let živi pri hčerki Ivanki Peterlin v Dolnjih Retjah. Pri hčerki se zelo dobro počuti, še posebej je dober odnos vzpostavila z vnukinjama Vesno in Anjo, ki ji z mladostjo popestrita vsakdanjik. Prav tako je vesela, da vnuk Jani s svojo družino nadaljuje tradicijo kmetovanja v Medvedjeku. Rada in z veseljem omenja otroštvo in mladost, ki ju je preživljala na Strmecu. Z žalostjo pa se spominja strahot druge svetovne voj-
ne, v kateri je tudi ona veliko pretrpela in doživela marsikaj hudega. Da se le ne bi te strahote nikoli več ponovile, mi pravi. Ivana je sestrična nekdanjega priljubljenega velikolaškega župnika Franca Mateta in mame dr. Franca Cukjatija, nekdanjega predsednika in sedanjega podpredsednika državnega zbora Republike Slovenije. Tudi pri teh letih dobro vidi in sliši. Tudi Ivana najraje prebira Družino in Troblo, ki jo zelo pohvali. Prav tako rada gleda televizijska poročila in se večkrat razjezi, ko vidi nepravilnosti, ki se dogajajo pri nas. Se posebej je razočarana nad politiki, ki se preveč prepirajo in premalo naredijo za ljudi. Pri zdravniku ni bila že več let, ko jo kaj boli, pa vzame kakšen lekadol. Ko ji omenim, da sem osebno obiskal vse naše občanke, stare nad petindevetdeset let, me vpraša: »A so še tako stari kot jaz?« Ivana me je prijetno presenetila s svojim pozitivnim razmišljanjem, saj mi omeni, da ni nikoli o nobenem človeku govorila nič slabega. »Iščimo v ljudeh dobro, ne slabo. Najhuje je sovraštvo, ki ga je bilo v preteklosti že preveč,« mi pravi in konča: »Radi se imejte.«
Jožefa Zalar
Jožefa je rojena v juliju 1914 v Selu pri Robu. Trenutno pa živi v domu Sv. Terezije na Vidmu, kjer sem jo tudi obiskal. Tudi Jožefa za svoja leta še dobro sliši in tudi bere. Na vprašanje, kako se kaj počuti v domu, mi je odgovorila: »Če hujšega ne bo, še umret ne bo treba.« Sama se v domu sploh ne počuti stara in je bila prav prijetna sogovornica.
Naj omenim, da sem ob tej priložnosti obiskal tudi pet naših občank in občanov, ki svoja zrelejša leta preživljajo v domu Sv. Terezije. Z velikim zadovoljstvom me je do njih pospremil Franc Dolšak iz Velikih Lašč, za kar se mu lepo zahvaljujem.
Pred novim letom sem obiskal tudi oba naša častna občana, ki živita v naši občini, Marijo Perhaj in ro-barskega župnika, prelata Vinka Šego.
Priznati moram, da so bili ti moji obiski naših starejših občank in občanov zame zelo prijetno doživetje, ki mi bo ostalo še dolgo v spominu. Nameniti nekomu drobno pozornost, mu pokloniti delček svojega časa in se nekoliko odmakniti od urnikov in dnevnih redov, po katerih teče vsakdanji delovnik, je tisto, kar človeka obogati in naredi praznike lepše.
Anton Zakrajšek, župan
božično-novoletni koncert v velikih laščah
Amadeja Košir
Ogrožena vrsta
Suhe češplje
ki je sicer imitator oddaje Hribar. »Gostil« je predsednika države, prvaka največje opozicijske stranke, gospodarskega ministra in na koncu se je predstavila še ena od slavnih kmetic. Da dobra volja in smeh ne bi ponehala, je poskrbel tudi svetovno priznani harmonikar Robert Goter, ki je obiskovalce navdušil s svojim smislom za humor ne samo v govorjeni
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je v Velikih Laščah potekal tradicionalni božično-novoletni koncert. Do zadnjega kotička napolnjena športna dvorana je bilo prvo znamenje, da si tako naši občani kot tudi veliko obiskovalcev iz drugih krajev želi in potrebuje podobne prireditve.
Dan samostojnosti in enotnosti! Samostojnost v življenju največkrat povezujemo s polnoletnostjo. Polnoletnost poleg tega predstavlja tudi veliko mero odgovornosti za dejanja in besede. Enotnost pa je beseda, ki še posebej lepo in s prijetno toplimi občutki sede v srce. Seštevek vsega tega pa je devetnajstletna Slovenija. Mlada, vendar samostojna! 26. decembra 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Enotnosti, ki jo z besedami (razen s statističnimi podatki) težko opišemo, saj smo jo občutili v presežkih v vseh pogledih, pesimisti ne vidijo več. Vendar ... obstaja! V manjšem obsegu in na različnih področjih, seveda.
26. decembra 2010 je vsaj za dobri dve uri vladala enotnost - med obiskovalci božično-novoletnega koncerta namreč. Polna športna dvorana je dokaz, da občina že kar nekaj let z veliko mero odgovornosti pristopa k pripravi in izvedbi koncerta, hkrati pa jo obvezuje, da podobno prireditev pripravi tudi letos. In kje je tu slutiti enotnost? Različni izvajalci: nastopajoči naši občani in gostje iz drugih krajev. Različne zvrsti: zborovsko petje, pop-rock, narodnozabavna glasba. Različne izvedbe: govorjena beseda, zapeta beseda, zaigrana melodija. Vse to smo lahko opazovali in zraven uživali v enem samem (enotnem) večeru.
Prireditev se je začela s slovensko himno (kot se za državni praznik tudi spodobi), ki jo je zapel Mladinski pevski zbor OS Primoža Trubarja pod vodstvom Vite Mekinda. Zapeli so še tri pesmi ob klavirski spremljavi Francija Malavašiča. Pri pesmi We Are The World (poje o čem drugem kot o enotnosti) se jim je pridružila tudi naša občanka in pevka Amadeja Košir, ki je nato sama zapela še dve pesmi. Med nastopajočimi iz naših krajev sta nastopila še ansambel Ogrožena vrsta in ljudska skupina Suhe češplje.
Sledil je drugi del koncerta, ki so ga oblikovali gostje. Za nekaj minut dobre volje in humorja je poskrbel Ved ran Begovič,
Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja
uSis"»
besedi, pač pa tudi z različnimi načini igranja na harmoniko - s plastenko, sede na harmoniki in z narobe obrnjeno harmoniko. Za njim je nastopila odlična slovenska pevka Manca Špik, ki je navdušila tako mlade kot tudi mlade le po srcu. Zapela je nekaj svojih pesmi in drugih znanih uspešnic. Za »piko na i«, ki je bila v znamenju velikega navdušenja in bučnih aplavzov s strani obiskovalcev, pa je nastopil ansambel Franca Miheliča. Čeprav so marsikoga zasrbeli podplati, da bi se zavrtel vsaj ob legendarni pesmi Vsi na ples, pa je tudi v tem pogledu vladala enotnost v dvorani. Vzdušje je iz pesmi v pesem naraščalo in le s težkim srcem smo naše naro-dnozabavne goste spustili z odra.
Ved ran Bregov i č
Ansambel Franca Miheliča
Povezovalca koncerta Boštjan Poglajen in Jerneja p. Zhem-brovsky, ki sta z izbranimi besedami in mislimi, začinjenimi tudi s humornimi vložki sproščeno in profesionalno opravljala svoje voditeljsko delo, sta ob koncu vse navzoče povabila na igrišče. Občudovali smo krajši ognjemet, ki nam je postregel s prijetnim občutkom pričakovanja vstopa v novo leto. Enotnost v druženju smo zaključili ob toplem čaju in kuhanem vinu ter seveda obljubah, da bi bilo »fino«, da se naslednje leto spet dobimo.
Enotnost med nastopajočimi in obiskovalci smo obdelali, te pa prav gotovo ne bi bilo, če ne bi določena mera enotnosti vladala tudi med »zakulisnimi« delavci. Ti so s svojimi zadolžitvami skrbeli za red, varnost, nujno medicinsko pomoč, ozvočenje, luč, postavitev scene, odra in stolov ter klopi, razdeljevanje tople pijače, skrb za nastopajoče in nenazadnje tudi za pobiranje prostovoljnih prispevkov. Prireditev, ki je prav gotovo lep zaključek starega in vzpodbuden začetek novega leta, nas je vsaj za kratek čas povezala in poenotila.
Lidija Čop, foto Peter Centa
Robert Goter
NOVI MOST V PODHOJNEM HRIBU
Stoji, stoji ta zidan most, je trden kakor skala kost. Pa bodo tod lahko hodili, lahko po njem celo vozili Ljubljančani strani Gorenjske in Robarji strani Dolenjske.
Pod novim mostom zdaj potoček v neznano daljno smer hiti. Je majhen kot otroček, čez kamne urno odbrzi.
Gospodu našemu županu naj hvala bo za most v tem kraju, naj Božji blagoslov krajanu pomaga priti k sreči v raju.
(Napisal gospod prelat Vinko Sega.)
NOV MOST V PODHOJNEM HRIBU
29. novembra je bila v Podhojnem Hribu otvoritev novega betonskega mostu. Zamenjal je starega lesenega, ki je bil dotrajan že dlje časa. Krajani, ki ga uporabljamo, se zahvaljujemo občini za izvedbo investicije.
Krajani
ABONMA 2009/2010
Spoštovani abonenti Gledališkega abonmaja 2009/2010!
Božični in novoletni prazniki so za nami. Upamo, da ste jih preživeli lepo in v krogu vseh tistih, ki jih imate radi. Naj vam bo leto, ki je pred nami, naklonjeno - zdravo, srečno in uspešno. Upamo tudi, da ste bili s predstavami do sedaj zadovoljni, da so vam bile všeč in da ste se ob njih sprostili. Pred nami so še tri predstave letošnjega abonmaja, na katere vas želimo spomniti.
Prva bo 12. februarja, ko nas bodo na odru Levstikovega doma navduševali in nasmejali člani KUD-a Rob s predstavo MARLCOFA.
Predvidoma 5. marca bo gostoval Gustav film s predstavo ONA+ON, ki ste si jo abonenti izbrali kot dodatno predstavo že v lanski sezoni.
Sezono 2009/2010 pa bo v aprilu zaključil SNG Maribor s predstavo BEPOP.
Prav tako vabilo za ogled predstav velja tudi vsem ostalim občankam in občanom, ki niso redni abonenti, saj je vedno na voljo tudi nekaj vstopnic v prosti prodaji. Odločite se in se nam kakšen petkov večer pridružite in preživite ob gledanju abonmajskih predstav.
Občinska uprava
PREBIVALSTVO OBČINE VELIKE LASCE
V letu 2009 je bilo rojenih 44 otrok s stalnim bivališčem v občini Velike Lašče, v istem obdobju je umrlo 52 občanov. Kljub temu se je v zadnjem letu število prebivalcev povečalo za 5 občanov, saj znaša razlika med odseljenimi in priseljenimi v občino v preteklem letu 13 oseb. Skupno živi v občini Velike Lašče (stanje december 2009) 4.191 prebivalcev.
Telekom Slovenije in gradnja odprtega
širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij
Že v preteklih številkah Troble je bilo objavljeno, da gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z evropskimi in državnimi sredstvi ni možna v tistih naseljih v občini, za katera je Telekom Slovenije spomladi 2008 dal izjavo, da ima v teh naseljih ekonomski interes ter da namerava širokopasovno omrežje zgraditi v roku dveh let.
Občina Velike Lašče je Telekom Slovenije večkrat pisno pozvala, da predloži terminski plan investicij v teh naseljih. Telekom v dopisu z dne 30. 9. 1009 Občini Velike Lašče odgovarja, da so imeli v planu omenjena naselja pokriti s tehnologijo WiMAX, za katero pa se je kasneje izkazalo, da ne dosega pričakovanih rezultatov glede dometa, hitrosti, interoperabilnosti in storitev (tP TV), zato so pri Telekomu projekt Wi-MAX ustavili. Ocenjujejo, daje alternativna rešitev HSPA omrežje, za katero je
hčerinska družba Mobitel ugotovila, da je večina spornih naselij v naši občini pokrita s tehnologijo HSPA.
Po sestanku župana s predstavniki Telekoma pa je Telekom Slovenije 20. novembra 2009 Občini Velike Lašče poslal še naslednji odgovor:
»Glede na problematiko, ki se že nekaj časa pojavlja predvsem na širšem področju Turjaka in je bila na sestanku posebej izpostavljena, bomo pripravili tehnično rešitev za postavitev nove centrale v prostorih gasilskega doma Turjak in preusmeritev omrežja na novo centralo. S tem bi omogočili večini gospodinjstev na območju Turjaka, Gradeža, Malega Ločnika in Laporij možnost širokopasovne povezave. Če ne bo večjih zapletov, načrtujemo, da bi bila možna vključitev nove centrale v maju 2010.
Na drugih področjih občine (Mački,
Osredek, Srnjak, Škamevec, Javorje, Dolščaki, Bavdek, Tomaži ni, Marinčki, Logarji, Kaplanovo, Krkovo, Podko-gelj, Kot pri Veliki Slevici, Karlovica) pričakujemo, da se bo po vzpostavitvi GOŠO obstoječe omrežje Telekoma Slovenije tudi delno sprostilo, kar predvidevamo, da bi omogočilo, da bi Telekom Slovenije lahko na teh področjih ponudil več širokopasovnih storitev tudi na svojem omrežju.«
V zadnjem dopisu tudi še enkrat pojasnjujejo neekonomičnost WiMAX tehnologije, zaradi česar so Direktorat za elektronske komunikacije tudi obvestili, »da na nekaterih belih lisah, kjer je izgradnja kabelskega omrežja ekonomsko neupravičena, Telekom Slovenije umika svoj komercialni interes«.
Jerica Tomšič Lušin, občinska uprava
OBVESTILO
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Kočevje Krajevna enota Velike laSie
V soboto, 17. aprila 2010, bo potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v kateri naj bi prebivalci Slovenije prostovoljno v enem dnevu očistili čim več divjih odlagališč odpadkov. Eden od partnerjev v tej akciji je tudi Zavod za gozdove.
Za uspeh akcije je potrebno predhodno ugotoviti, kje v gozdu se nahajajo odlagališča odpadkov, kot so gradbeni material, gramoz, stari avtomobili, gospodinjski aparati, akumulatorji, baterije, prazni sodi za gorivo in podobno.
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije bomo do konca marca popisali odlagališča v gozdnem prostoru, zato vabimo vse občane, da se nam pri akciji pridružijo in nas o odlagališčih obvestijo. Lahko nas obiščete na sedežu Krajevne enote na Šolski ulici 12 v Velikih Laščah ali pokličete na telefon 7881-470.
Želimo si, da bo akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu čim bolj uspešna, zato naj se vanjo vključi čim več občanov.
ODVOZ KOSOVNEGA
MATERIALA IN ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV
Obveščamo vas, da je za območje občine Velike Lašče po programu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za leto 201 0 predviden urnik odvoza po sledečem razporedu:
•	URNIK ODVOZA KOSOVNEGA MATERIALA (po območjih nekdanjih KS)
VELIKE LAŠČE	22.3.2010
ROB	23.3.2010
TURJAK	24.3.2010
•	URNIK ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODI NjSKalH ODPADKOV
Pri Domu krajanov v Turjaku
19.	4. 2010 od 9 do 17.00 ure
20.	4. 2010 od 8 do 15.30 ure
Pri Gasilskem domu Velike Lašče 21.4. 2010 od 9 do 17.00 ure 22.4. 2010 od 8 do 15,30 ure
Občinska uprava
VABILO
NA
PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU,
ki bo
v petek, 5. februarja 2010 ob 19. uri
v Levstikovem domu v Velikih Laščah.
Sodelovali bodo: K UD Primoi Trubar
Velike Lašče, Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče in Glasbena šola Ribnica.
Lepo vabljeni!
poročilo o delu zavoda JZTK za leto 2009
1)	ORGANIZACIJA DELA
Javni zavod Trubarjevi kraji zagotavlja s svojimi zaposlenimi kompletno organizacijo poslovanja ter vodenje v spominski sobi na Trubarjevi domačiji za veliko večino obiskovalcev. Za celovito ponudbo vodenja in dodatnih dejavnosti pa ima zavod dogovore z zunanjimi izvajalci. Tak način dela je posledica sezonske narave obiskov Trubarjeve domačije, gradu Turjak in spominske sobe v Levstikovem domu. Poleg tega nam struktura prihodkov rednega zaposlovanja tudi ne omogoča.
Po izkušnjah dosedanjega dela bi res nujno potrebovali gospodarja zavoda, ki bi skrbel za vzdrževalna dela na Trubarjevi domačiji in gradu Turjak ter za prikaze delovanja žage in mlina na Trubarjevi domačiji. Predvsem pa bi potrebovali sistemsko zagotovljeno financiranje s strani države, zato v tej smeri potekajo intenzivna dogovarjanja z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za šolstvo in šport.
2)	TRUBARJEVA DOMAČIJA
a)	Vpis v razvid muzejev
Javni zavod je na Ministrstvo za kulturo 26. maja 2009 oddal vlogo za vpis v razvid muzejev. Za zadostitev strokovnih in tehničnih pogojev za vpis v razvid je B. Pečnik 1 5. maja 2009 opravila strokovni izpit s področja muzejske dejavnosti, urejeno je bilo protipožarno in protivlomno varovanje, za potrebe evidentiranja in dokumentiranja premične dediščine je bil kupljen muzejski program Gallis (Semantika d. o. o). Evidentiranje se je že pričelo vzpostavljati tudi fizično. 19. junija je bila vložena tudi vloga za pridobitev statusa pooblaščenega muzeja. Z odločbo Ministrstva za kulturo z dne 22. junija je bila vloga za vpis v razpis zavrnjena na podlagi negativnega mnenja Službe za premično dediščino in muzeje. Predlagali so:
-	financiranje zavoda je urejeno popolnoma neustrezno; za delovanje zavoda mora ustanovitelj zagotoviti vsaj sredstva za pokrivanje stroškov zaposlenih; muzej, ki se financira večinoma iz prihodkov na trgu, ne izpolnjuje kriterijev za vpis v razvid muzejev (preveliko tveganje);
-	za vpis v razvid in za kandidiranje za pridobitev statusa pooblaščenega muzeja v naslednjem letu naj se povežemo širše (predlagata Miklovo hišo-skupne službe, depoji, konser-viranje) - medobčinsko sodelovanje;
-	svoja stališča so pripravljeni predstaviti svetu zavoda ali občinskemu svetu.
b)	Izobraževalni programi
Glede na lanskoletno Trubarjevo leto je opazen pričakovan upad števila obiskovalcev tako pri osnovnem programu kot tudi pri dodatnih programih (v izvedbi zavoda Parnas). Lani smo zabeležili za skoraj polovico manjše število samostojnih ogledov. - Razstavna dejavnost Da bi galerijo Skedenj zapolnili z umetniškimi razstavami, smo v Trobli 29. januarja 2009 objavili razpis, na podlagi katerega smo izbrali naslednje projekte:
- fotografska razstava Milene Vintar »Biseri vode«, termin: od 17. aprila do 25. maja 2009 (otvoritev 17. aprila);
-	27. likovna razstava »Trubarjevi kraji« od 5. junija do oktobra 2009;
-	7. oktober: razstava akvarelov in risb na svilo Polone Kresal Bizaj - do 6. novembra;
Med omenjenimi razstavami je v galeriji postavljena stalna razstava Vsem Slovencem.
-	Predstavitve knjig:
-	12. februar, ob 19. uri, galerija Skedenj: Predstavitev knjig dr. Eda Skulja Slovenski protestantski napevi in dr. Franca Oražma Dogmatični nazori Primoža Trubarja;
-	28. marec, ob 19. uri, galerija Skedenj: Predstavitev knjig Abecednik in Vera Primoža Trubarja - prevodov v sodobno slovenščino (Trubarjev forum);
-	3. april, ob 19. uri, galerija Skedenj: predstavitev knjige Polone Kresal Bizaj »Narava zdravi s hrano«;
-	24. april, ob 19. uri: izid zbornika Pesem.si 09 in srečanje pesnic in pesnikov (ZRU);
-	23. oktober, ob 19. uri: Predstavitev prevoda Trubarjevega katekizma v sodobno slovenščini (Združenje Trubarjev forum);
-	31. oktober, ob 19. uri: Predstavitev prvega celovitega prevoda Valvasorjeve Slave vojvodi ne Kranjske.
-	Ostali dogodki in prireditve:
-	30. januar 2009 ob 19. uri, galerija Skedenj: »Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? O Trubarjevi identiteti in njegovih sledovih na Rašici«, predavanje doc. dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inšituta Milka Kosa, ZRC, SAZU;
-	6. februar 2009 ob 20. uri, spominska soba: Okrogla miza »Kaj je Trubarjevo leto prineslo slovenski kulturi?«, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku;
-	17. april, galerija Skedenj: Predavanje varstvenega ornitologa in fotografa Tomaža Miheliča ob svetovnem dnevu zemlje;
-	23. maj: Dan sonca 2009 -4. festival ustvarjalnosti (ZRU);
-	5. junij, ob 19. uri: odprtje razstave Trubarjevi kraji ter koncert Kvinteta Tivoli;
-	17. september, ob 19. uri: invazivne tujerodne vrste - grožnja naravi, predavanje biologinje Jane Kus Veenvliet (zavod Parnas);
-	30. september, predavanje Muzeji in turizem, umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina in Barbara Znidaršič, prof. zgodovine (predavanje za lokalne vodnike in za ostalo zainteresirano javnost);
-	15. december ob 18. uri: predavanje dr. Boruta Batagelja o Bloškem smučanju (TD Bloke);
izvedeni sta bili dve poroki (julij in september).
TRUBARJEVA ČITALNICA
Vse podarjene knjige smo z vsemi imeni dona-torjev predstavili na priložnostni razstavi, ki je bila odprta 6. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, in jih s tem simbolično predali v uporabo.
Od aprila je čitalnica za uporabnike odprta ob četrtkih in petkih od 12. do 14. ure ter ob nedeljah od 9. do 17. ure. Izven urnika je možen obisk čitalnice po vnaprejšnjem dogovoru. V načrtu je nadaljnje zbiranje gradiva ter uredi-
tev narodopisne zbirke in njeno poimenovanje po prof. Janezu Debeljaku. Zbirka bo vsebovala narodopisna dela iz velikolaških krajev, seminarske, diplomske in raziskovalne naloge (letni razpisi tem raziskovalnih nalog za študente).
TEMKOV MLIN IN ŽAGA
Zaradi dobrega odziva šol smo v novem šolskem letu pripravili dva dodatna programa s tehniškimi vsebinami, vezana na Temkov mlin in žago. Razlago o delovanju mlina in žage, razvoju in zgodovini mlinarstva in žagarstva ter življenja mlinarjev smo dopolnili s praktičnimi delavnicami sestavljanja lesenih ročnih vozičkov (1. r.-4. r.) in lesenih vodnih koles (3. r. - 6. r.). Pripravili smo dopolnjen ponatis zloženke Temkova žaga (v celostni podobi JZ TK), se dogovorili z gozdarjem Antonom Prelesnikom o vzdrževanju maket in pričeli urejati pečnico (beljenje z apnom, zbiranje starega orodja, popis in evidentiranje predmetov).
PROJEKT TRUBARJEVI ČETRTKI
S Trubarjevim letom so se iztekli kulturni večeri »Na Trubarjevini v čast domovini«, ki jih je z Občino Velike Lašče od oktobra 2002 pripravljal pisatelj in dramski igralec Tone Kuntner. Ker so bili večeri dobro sprejeti, smo se odločili, da bomo z njimi nadaljevali, sicer na malo drugačen način in pod novim imenom »TRUBARJEVI ČETRTKI«.
Ker so v preteklih letih med gosti prevladovali v glavnem moški, smo letošnjo sezono posvetili ženskam, ženskam z različnih področij ustvarjanja, ki so spregovorile o svojem delu v luči zapuščine očeta prve tiskane knjige. Naše gostje so bile pisateljice, publ¡čistke pa tudi strokovnjakinje s področja konserviranja, restavriranja knjig, knjigotrŠtva, umetnostne zgodovine, etnologije ipd. Naše gostje so bile:
- Mirni Malenšek, pisateljica, prevajalka in avtorica romana o Primožu Trubarju PLA-MENICA;
-	Berta Golob, pisateljica, pesnica, publicist-ka in avtorica slikanice o prvi slovenski knjigi »Napisal je knjigo«;
-Alenka Puhar, novinarka, publicistka, prevajalka in civilno-družbena aktivistka;
-	Alenka Černelič Krošelj, profesorica umetnostne zgodovine in univ. dipl. etnologi-nja in kulturna antropologinja;
-	Dr. Jedert Vodopivec, vodja Centra za konserviranje in restavriranje knjig in papirja v Arhivu RS, in dr. Anja Dular, vodja knjižnice v Narodnem muzeju Slovenije in avtorico knjige Živeti od knjig.
Trubarjeve četrtke je financirala Javna agencija za knjigo. V decembru smo oddali prijavo na njen razpis tudi za leta 2010-2012.
VSEM SLOVENCEM...
Potujoča razstava še vedno potuje. V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je med 2. in 8. februarjem gostovala v Veržeju: od 5. do 12. junija je bila na ogled v Baragovem domu v Novem mestu, kjer je imel Zvone Strubelj predavanje in predstavitev knjige o Trubarju z naslovom Pogum besede. Dogovarjamo se za delen odkup in gostovanje razstave z Mestno občino
Ljubljana, ki želi v ljubljanski Trubarjevi hiši na Ribjem trgu urediti spominsko sobo.
3) GRAD TURJAK Izobraževalni programi
Na gradu Turjak smo pričeli z majem izvajati nov dodatni program za najmlajše (predšolski otroci in I. triada OS) »Kako so živeli Turjaški ...«. Glede izvajanja dodatnih programom za najmlajše smo s prvim septembrom 2008 podpisali pogodbo o sodelovanju z Rokodelsko družino Grčar iz Turjaka (prikaz lokostrelstva ter srednjeveškega razvedrila - ples, glasba, družabne igre).
Poletje na gradu Turjak
Julijske in avgustovske nedelje želimo popestriti in za obiskovalce poleg klasičnih ogledov pripraviti zanimive delavnice. V knjigoveznici zavoda Parnas se je spet izdelovalo miniaturne knjižice ali pa se podalo na raziskovanje gradu z grajskim duhcem. Plesnih korakov in viteških veščin se je dalo naučiti pri Rokodelski družini Grčar. Pridružila sta se nam tudi grajski pisar Stane Osoinik in lončarka Katarina Duščak.
Poročni obredi in oddajanje prostorov v najem
Od aprila do konca oktobra je bilo 1 7 poročnih obredov (od tega eden z viteškim sprejemom).
Ureditev poročne dvorane
Za okrasitev sten poročne dvorane smo 7. maja z Narodnim muzejem podpisali pogodbo o dolgoročni brezplačni izposoji dveh slik: Bitka med turško in krščansko vojsko ter Sedeči Turek s pipo. V letu 2010 nameravamo v poročno dvorano postaviti tudi kompozicijsko sliko, sestavljeno iz posameznih manjših slik slikarjev 27. srečanja umetnikov Trubarjevi kraji.
Razstavna dejavnost:
-	25. april: Likovna razstava »Turistične zanimi-
vosti v občini Velike Lašče in bližnjih krajev« v grajskem stolpu (KUD Marij Kogoj);
-	razstava risb akademske slikarke Marije Prelog »Rastlinje v cvetju« v grajskem stolpu od 1 7. junija do 1. septembra 2009 (otvoritev 17. junij v okviru pričetka Turjaških dni 2009);
-	zgodovinska razstava Po sledeh Andreja Turjaškega - Barbara Znidaršič (zavod Parnas) v grajskem stolpu od 17. junija do 1. septembra;
-	1 5. oktober-15. november: Območna likovna razstava Kolaž (JSKD, Oi Ljubljana okolica);
-	19. november-25. december: Razstava likovnikov osrednje slovenske regije Kolaž (JSKD, OI Ljubljana okolica).
Turjaški dnevi 2009
Viteški dan na gradu Turjak na zadnjo junijsko nedeljo, 28. junija 2009, je bila osrednja prireditev v okviru Turjaških dni 2009. Ponovno smo obudili nekdaj že tradicionalni viteški dan, ki so ga okrog 22. junija v počastitev zmage Andreja Turjaškega nad Turki v bitki pri Sisku (leta 1593) v preteklosti že pripravljala lokalna društva. Letos je potekal prvič v organizaciji Javnega zavoda Trubarjevi kraji in Rokodelske družine Grčar. Seveda brez pomoči ostalih lokalnih društev in organizacij ter ob finančni pomoči Občine Velike Lašče nikakor ne bi šlo.
Predstavila so se različna slovenska društva in srednjeveški »stojničarji«. Prireditev je potekala ob bogatem kulturnem programu s petjem, glasbo in plesom, dogajanje pa se je zaključilo s pravim viteškim turnirjem.
Na viteškem dnevu je sodelovala tudi Velikolaška tržnica, projekt, ki se je pričel izvajati v letošnjem letu in je sofinanciran iz evropskih sredstev Leader, proračunskih sredstev Občine Velike Lašče in sredstev zasebnikov. Velikolaška tržnica je sicer organizirana mesečno na trgu pred Levstikovim domom v Velikih Laščah. Hkrati pa sodeluje tudi na različnih občinskih prireditvah skozi celo leto.
Ostale prireditve:
-	25. april: srečanje kvartetov (KUD Marij Kogoj);
-	4. junij: občinska pevska revija (KUD Marij Kogoj);
-	24. in 25. december: Žive jaslice (TD Turjak).
4)	LEVSTIKOV DOM
V	spominski sobi Levstika in Stritarja se izvaja le vodeni program za šolske in odrasle skupine. V letu 2009 je sobe obiskalo 489 obiskovalcev.
Podatkov za samostojne obiske nimamo, saj si posamezni obiskovalci lahko sobo ogledajo v času delovanja knjižnice Velike Lašče.
5)	IZOBRAŽEVANJE LOKALNIH VODNIKOV
V	letošnjem letu smo izvajali obvezna dodatna izobraževanja za lokalne vodnike:
-	30. januar 2009 ob 19. uri, galerija Skedenj:
»Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? O Trubarjevi identiteti in njegovih sledovih na Rašici«, predavanje doc.dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inšituta Milka Kosa, ZRC, SAZU;
-	15. april 2009, galerija Skedenj: Oživljanje poznoantične zapore, predstavitev diplomske naloge Nike Perovšek, krajinske arhitektke;
-	17. junij 2009, grad Turjak: Po sledovih Andreja Turjaškega Barbare Znidaršič, prof. zgodovine;
-	1 7. september, ob 19. uri: Invazivne tujerodne vrste - grožnja naravi, predavanje biologinje Jane Kus Veenvliet, (zavod Parnas);
-	30. september, predavanje Muzeji in turizem,
umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina in Barbara Znidaršič, prof. zgodovine (predavanje za lokalne vodnike in za ostalo zainteresirano javnost).
6)	DESTINACIJSKI TURIZEM
Turistične regije se tržijo in organizirajo kot de-stinacije, kar je eden glavnih pogojev za prijavo na razpise na področju turizma in za sofinanciranja za skupne nastope na sejmih; prav tako je eden od pogojev lokalna strategija razvoja turizma izdelana na podlagi nacionalne.
SEJEM TIP 2009
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 22. in 25. januarjem 2009 potekal sejem »Turizem in prosti čas«. V okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zanimivejše od glavnih so se predstavila območja Kostel - Svet Kolpe, kočevska in velikolaška dežela kot
skupna turistična destinacija z imenom »OD NATURE DO KULTURE«. Rdeča nit letošnje predstavitve je bila pot od neokrnjene narave do turističnega produkta, začinjena s kulinaričnimi dobrotami.
PROGRAM PO UTRDBAH 16. STOLETJA
Eden od ciljev javnega zavoda je tudi širše povezovanje kulturno turistične ponudbe v sosednjih občinah in ustvarjanje turističnih destinacij. Rezultat povezovanja s sosednjo Občino Grosuplje je tudi enodnevni turistični program za individualne goste »Po utrdbah 16. stoletja«, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili v javnemu zavodu, zavodu Parnas in TIC Grosuplje. Zajema utrdbe 16. stoletja v obeh občinah (grad Turjak, sv. Ahac, tabor Cerovo) ter ostale kulturne in naravne znamenitosti. Program je dopolnjeval našo ponudbo v okviru Poletja na gradu Turjak.
VELIKOLAŠKA TRŽNICA - projekt v okviru Leader
Projekt Velikolaška tržnica je nadgradnja in povezovanje že začetih aktivnosti pri ponovnem oživljanju velikolaškega trškega življenja, znotraj katerega zavzemajo pomembno mesto tržni dnevi - prodaja domačih obrtnih in kmetijskih izdelkov na stojnicah na velikolaškem trgu. Cilj projekta je povezati in nadgraditi že obstoječe aktivnosti. Namen je, da se tržnica uveljavi, torej ne le nekajkrat na leto, ampak da postane mesečna, celo tedenska. S tem bi se ohranjali tradicionalni načini pridelovanja hrane, tradicionalne obrti in običaji.
Posebnost velikolaške tržnice je njena premičnost. Ob posameznih priložnostih se bo tržnica selila na različne kraje v občini -ob prireditvah na gradu Turjak na Turjak, ob prireditvah na Trubarjevi domačiji na Rašico ... Ideja je, da bi se postopoma omenjene lokacije, poleg Velikih Lašč, uveljavile kot stalne, kar bi prispevalo k oživitvi celotnega območja občine, ne samo njenega središča.
7)	IZOBRAŽEVANJA, PREDAVANJA ZAPOSLENIH
B. Pečnikje 15. maja opravila izpit s področja muzejske dejavnosti (podpodročje Nega muzejskih predmetov) ter pridobila strokovni naziv kustosinja. Med 28. in 31. majem se je udeležila poletne šole muzeologije v Piranu, ki je potekala pod naslovom »Muzeji in turizem« (Muzej novejše zgodovine Celje). Konec oktobra se je udeležila mednarodne muzejske delavnice v Muzeju novejše zgodovine Celje. Vodič Andrej Perhaj je imel celo vrsto predavanj po Sloveniji.
8)	RAZPISI
Javni zavod je uspešno sodeloval na dveh razpisih. S projektom Temkov mlin in žaga (panoji, zgibanke) smo na razpisu Ministrstva za kulturo pridobili 2.800 EUR, s projektom Trubarjevi četrtki pa na razpisu Javne agencije za knjigo 1.200 EUR. Ministrstvo za kulturo nam je pokrilo celoten znesek generalnega čiščenja gradu Turjak in obnove lesenih tal in drugih lesenih površin v višini 6.845 EUR.
Barbara Pečnik
V	NOVO LETO
Čeprav smo že krepko v novem letu, so prednovoletni spomini še močni, zato jih želimo deliti z vami.
V	mesecu decembru smo se v šoli začeli intenzivno pripravljati na novo leto. Na eni strani smo si želeli pričarati praznično vzdušje, na drugi strani pa smo želeli pripraviti kar najbolj izvirne in kvalitetne novoletne izdelke za novoletni sejem. Intenzivno sta se na dobrodelni božično-novoletni koncert pripravljala tudi oba šolska zbora.
NOVOLETNI SEJEM
Na začetku so se potrudili učitelji. Brezplačno so pridobili papir za vizitke in druge potrebne materiale. Kar malo neprijetno sem se počutila, ker jih pred vsakim novim letom nagovarjam, naj stopijo v akcijo za nujno potrebne materiale, ki jih pogosto pridobijo na osnovi osebnih poznanstev.
Učenci so pod vodstvom učiteljev mentorjev pripravili veliko število zares izvirnih voščilnic in
raznih okraskov: sveč, venčkov, pujskov za srečo, svečnikov, kazal za knjige, okraskov za jelke, ogrlic ...
Ponosni smo bili, ker nam je tudi letos uspelo izdelati šolski koledar, ki je rezultat dela učencev in mentorjev. Likovno osnovo so predstavljale Unicefove punčke, ki so jih prejšnje šolsko leto izdelovali učenci 5. a in b razreda ter njihovi starši pod mentorstvom učiteljic. Slike so dopolnili vsi učenci naše šole z mislimi o vrednotah, vezanimi na značilnosti posameznih mesecev. Je pa prav, da priznamo, da koledarja nismo znali dobro tržiti ali pa ljudje koledarjev enostavno ne kupujejo. Vseeno smo z njimi dosegli namen, saj smo jih podarili vsem zaposlenim, upokojencem, društvom v naši občini, sponzorjem in donatorjem. Menim, da je izdelek otrok pravšnja pozornost za novoletno darilo. Tudi pručke so predstavljale poseben projekt, saj so jih sestavljali in barvali učenci, za material in obdelavo pa se zahvaljujemo Mizarstvu Stritar z Rašice.
DOBRODELNI BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT
1 7. decembra smo v športni dvorani pripravili tudi dobrodelni božično-novoletni koncert, na katerem sta glavno vlogo odigrala pevska zbora Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče pod vodstvom zborovodkinje gospe Vite Mekinda, za spremljavo pa se zahvaljujemo Primožu Oražmu. Zelo veseli smo bili sodelovanja z našo nekdanjo učenko Amadejo Košir
in bendom Ogrožena vrsta. Ko nastopijo in sodelujejo nekdanji učenci naše šole, so to prav posebni čustveni občutki, za katere si jim še posebej zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu Pirmanu za sponzoriranje ozvočenja. Srečanje smo zaključili z dobrodelno udeležbo Davida Groma, ki je s svojim nastopom marsikoga presenetil. Z izkupičkom novoletnega sejma (1.557,00 EUR) in dobrodelnega koncerta (336,40 EUR) bomo že v bližajoči se zimski šoli v naravi otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili udeležbo. Tudi ves preostali denar bo namenjen udeležbi čim večjega števila učencev v drugih šolah v naravi.
Učitelji, učenci in starši ter občani in občanke ste pokazali veliko pripravljenost pomagati in sodelovati pri dobrodelnosti, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.
Koncert in sejem so omogočili:
OKREPČEVALNICA JANEZ ŠKRABEC, S. P.;
•	Prevozi - usluge Janez Škulj, s. p.;
•	Škof, d. o. o.;
•	Anton Zakrajšek, s. p.;
•	Toni Damijan Tekavčič, s. p.;
•	Elanda d.o.o.;
•	Janez Borštnik, k. d.;
•	ATLAS OPREMA D. O. O.;
•	Steklarstvo Peter Hren s. p.;
•	Zagorc d. o. o.;
•	Vilhar Črtomir;
•	Odvetnica Jožica Bauman Gašperin;
•	Mizarstvo Andrej Stritar s. p.;
•	Akustika Pirman. Jože Pirman, s. p.;
•	Anton Ozimek, s. p. Trzin;
•	vsi, ki ste darovali prostovoljne prispevke. Vsem se iskreno zahvaljujemo.
Prav je, da spregovorimo tudi o manj prijetnih stvareh, ki so se dogajale v času novoletnih praznikov. Že kar 1. januarja smo v okolici šole opazili razdejanje. Uničeni so bili vsi pokrovi smetnjakov, poškodovana kljuka na vhodnih vratih šole ter senzor nad vrati.
Za takšna dejanja nimam besed. Takšno obnašanje lahko le obsojamo, če smo žalostni, ne pomaga. Bi pa to zapisala tistim, ki so to počeli: Ali se res ni mogoče zabavati brez uničevanja? Je potrebna objestnost? Le kaj imate od tega? Se počutite »frajerji«, ker si upate?
V šoli se trudimo za kulturno in primerno obnašanje na različne načine zato, da bi posamezniki bili sprejeti v družbo, v kateri bi delovali in se dobro počutili. Ne želimo slabega zgleda, ki ga kažejo posledice neprimernega obnašanja, zato ne delajte tega.
Ravnateljica mag. Metoda Kolar
Vrtec Sončni žarek
VABILO
Vse otroke, ki ne obiskujejo vrtca, vabimo na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v petek, 12. 2. 2010, ob 18.00 uri
v Športni dvorani v Velikih Laščah. Majhne in velike maškare pridite in zaplešite z nami! Kolektiv vrtca Sončni žarek
DRAGI PRVO ŠOLE C, DRAGA PRVOŠOLKA!
VPIS VELJA ZA OTROKE, ROJENE LETA 2004 IN ŽIVEČE V OBČINI VELIKE LAŠČE.
STARŠI, PRIPELJITE K VPISU SVOJEGA OTROKA, DA SE SPOZNAMO!
RIBICE NA SNEGU
»Ribice« se ne počutijo dobro samo v vodi, ampak tudi na snegu. Veliko dela smo imeli, da smo se vsi primerno obuli in oblekli, nato pa smo odšli na T resnico. V sončnem zimskem dopoldnevu smo se veselo sankali in drsali po snegu.
Otroci iz skupine Ribic z Bredo Mihelič
OBVESTILO
V vrtcu Sončni žarek bomo organizirali igralne urice za otroke, stare od 2 do 6 let. Potekale bodo ob četrtkih od 1 6.00 do 1 7.00 ure v igralnici Muckov. Prvo srečanje bo v četrtek,
4. februarja 2010. Otroci naj imajo s seboj copate. Starše prosimo, da otroke predhodno prijavijo na igralne urice. Tel.: 7881-582, 031/618-300, e-naslov: info@soncni-zarek.si
Vabljeni!	Stanka Mustar, pom. ravnateljice
VABIMO TE K VPISU V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011. VPIS BO V PONEDELJEK, 15. 2. 2010 (črke priimkov od A do L), IN TOREK, 16. 2. 2010 (črke priimkov od M do Ž),
OD 8. DO 18. URE NA ŠOLI V VELIKIH LAŠČAH.
ŠPORTNI KVIZ 2009
V sredo, 23. 12. 2009, smo na OŠ Primoža Trubarja imeli športni dan za učence od 6. do 9. razreda. Sedmič zapored smo pripravili športni kviz.
Na kviz se je prijavi lo 26 učencev, ki so se najprej pomerili v dveh predtekmo-vanjih. Najuspešnejši štirje so se nato pomerili v finalu, ki je bilo razdeljeno na 3 igre. Med njimi smo imeli tudi nekaj točk sprostilnega značaja. Nastopile so gimnastičarke Petra, Sara, Ester, Zala in Ida ter trebušne plesalke pod vodstvom Tine Jaklič.
Naslov najboljšega poznavalca športa na šoli je tako kot lani osvojil Rok Kokoši nek, ki je po izenačenem tekmovanju premagal drugouvrščenega Grego Mlakarja. Tretje mesto je osvojil Žiga Obrstar, četrto pa Alen Salči novic.
Za vse tekmovalce smo pripravili nagrade, ki so jih prispevali FC Barcelona, HDD Tilia Olimpija, RK Krim Merctor, Roger Federer in Dejan Za-vec.
Po športnem kvizu smo se v telovadnici pomerili v igrah brez meja. Med vsemi oddelki je največ točk zbral 8. b razred.
Dan se je zaključil s tradicionalno odbojkarsko tekmo med učitelji in učenci. V prvem nizu so devetošolci premagali učiteljsko ekipo, ki pa je nato strla odpor devetošolk.
Bojan Novak
USPEH
ODBOJKARJEV OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE
V sredo, 16. 12. 2009, smo se z ekipo učencev 9. razreda udeležili medobčinskega prvenstva v odbojki. Na Osnovni šoli Brezovica smo se v polfinalu pomerili z vrstniki iz OŠ Horjul in jih premagali z rezultatom 2 : 0. V finalu smo morali tako kot lani priznati premoč odlični domači ekipi. S tem smo tudi ponovili lanski uspeh.
Ekipo so sestavljali Metod Indihar, Nejc Miklič, Domen Skulj, Miha Žužek, Žiga Kete, Blaž Bavdek in Jan Peterim. Zaslužijo si vse čestitke.
Prometna varnost
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v povezavi s šolo vsako leto izvaja akcije, ki naj bi spodbujale vse udeležence v prometu k varnemu in premišljenemu obnašanju v prometu.
Tudi v letošnjem šolskem letu smo že izpeljali nekaj dejavnosti.
Akcija Ulice otrokom
S to akcijo želimo javnost opozoriti na pomanjkanje površin, na katerih bi se otroci lahko varno igrali, da ni dovolj varnih šolskih poti, kolesarskih stez in drugih površin. Hkrati pa opozorimo tudi na pretirano uporabo motornih vozil v urbanih okoljih. Akcija se izvaja tako, da se v okolici vrtcev in šol za promet zaprejo ulice, kjer bi lahko potekala otroška igra.
Tudi letos smo v četrtek, 8. oktobra, za eno dopoldne zaprli del Šolske ulice in jo namenili izključno otrokom. Učenci in otroci vrtca so se na ulici lahko brezskrbno igrali, risali, se vozili s skiroji in počeli tisto, kar v ostalih dneh v letu zaradi prometa ne morejo. Na izvajanje akcije smo opozorili tudi vse voznike avtomobilov, ki so imeli tisti dan v okolici šole parkirano vozilo. Za vetrobransko steklo smo jim zataknili letak, ki je pojasnjeval izvajanje akcije in opozarjal na pravilno in varno obnašanje v prometu, zlasti v okolici šol in vrtcev.
Čeprav Šolska ulica sodi v območje umirjenega prometa, kjer je hitrost vozil omejena na 5 km/h in imajo šibkejši udeleženci v prometu (otroci, pešci, starejši) prednost , dejansko stanje na ulici ni tako mirno.
Želimo si, da bi se naši učenci in vaši otroci v dopoldanskem času mirno, varno in brezskrbno igrali.
Program Jumicar
Program Jumicar otroke poučuje, kako se vesti v prometnem okolju, tako da so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Učenci četrtih in petih razredov so se preizkusili v vožnji z mini avtomobilčki s pravimi bencinskimi motorji. Mini avtomobilček vsebuje vse elemente pravega vozila: varnostni pas, zavorni pedal in pedal za plin. Preden so se učenci lotili praktične vožnje, so bili prisotni na nazornem predavanju oz. pogovoru z gospodom Zmagom. Pogovor je tekel v smeri, kaj lahko posameznik stori v prometu, da ostane živ.
Vsi učenci so se srečali tudi s policistko Suzano, ki je odgovarjala na zastavljena zanimiva vprašanja in zadostila otroški radovednosti.
Poopravljeni vožnji z mini avtomobilčki so vsi učenci prejeli vozniško dovoljenje, ki velja za vožnjo z omenjenimi avtomobilčki.
Izvedbo programa je financirala avtoŠola Vito L, za kar se ji iskreno zahvaljujemo in upamo na nadaljnje sodelovanje.
bodi viden, bodi previden
Učenci četrtih razredov svojim starim staršem ali drugim starejšim ljudem pošljejo pismo, v katerem jih opozorijo na pomen vidljivosti v prometu, predvsem v jesensko-zimskem času, ko so dnevi kratki in sivi. Vsakemu pismu priložijo zgibanko in kupon, ki ga prejemnik pošlje na Ministrstvo za promet. Kuponi so namenjeni žrebanju praktičnih nagrad. Že kar nekaj babic naših učencev ima zato nov odsevni trak. Akcija se je zaključila konec januarja. Če bodo na omenjenem Ministrstvu prejeli zadostno število kuponov naših pošiljateljev, bodo s praktičnimi
nagradami nagrajeni tudi naši učenci.
Janja Samsa
baletni urici
v	levstikovem domu
Baletna sekcija KUD Primoža Trubarja se je predstavila na novoletni prireditvi
V	sredo, 23. decembra, tik pred božičnim večerom, v predno-voletni vročici, so se v precej hladni dvorani z ogledali pred- v » stavile mlade baletke KUD Primoža Trubarja Velike Lašče
v dveh zaporednih vajah. Z mentorico Sašo Stadler so za starše in sorodnike pripravile zanimivo baletno urico. Starejša skupina je navdušila z vajami ob drogu, baletnimi gibi, po-spremljenimi s francoskimi izrazi, kar nas je popeljalo v svet pravega baleta ter s skupnimi vajami v vrstah pred ogledali. Mlajša skupina je pokazala, kaj vse se je naučila od septem- — bra do konca koledarskega leta. Ob smrečici, koledarjih baletne šole Saša in drobnih novoletnih pozornostih so si baletke in mentorica voščile srečno novo leto ter se zahvalile prisotnim za obisk predstave. Z veseljem jih pridemo pogledat tudi junija na oder - takrat z gostjami iz Ljubljane. Junijska predstava postaja že vsakoletna tradicionalna prireditev. Se že veselimo nadaljnjih baletnih korakov in uspehov mladih plesalk!
Besedilo in foto: Ana Porenta
JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI obiavlta POZIV
društvom, drugim nevladnim organizacijam in posameznikom s področja kulture za postavitev likovnih razstav (slikarstvo, kiparstvo, grafika, fotografija, arhitektura, oblikovanje ...) ter izvedbo glasbenih, dramskih in ostalih umetniških prireditev v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici in na gradu Turjak.
Javni zavod Trubarjevi kraji bo na podlagi poziva izbral primerne projekte za vsako lokacijo. Javni zavod bo prijaviteljem ponudil prostorske in promocijske možnosti izvedbe v prihodnjem letu, od prijaviteljev pa pričakujemo, da bodo zagotovili fizično pripravo izbranih projektov ter se z javnim zavodom dogovorili o finančnem ali materialnem pokritju nastalih stroškov.
Način in rok prijave
Prosimo vas, da v svojem predlogu za izvedbo projektov v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici ali na gradu Turjak navedete avtorja in nosilca projekta, koncept in tehnične podatke o izvedbi, pričakovan čas izvedbe, finančno konstrukcijo ter reference. Prijave je potrebno poslati po pošti (na spodaj navedeni naslov), elektronski pošti info@trubarjevi-kraji.si ali osebno dostaviti na sedež Javnega zavoda Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče.
Vaše predloge pričakujemo do 28. februarja 2010.
Za dodatne informacije se obrnite na tel. št. 01/788 10 06 (Barbara Pečnik) ali 041/787 405 (Matjaž Gruden).
JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI
TRUBARJEVI ČETRTKI
V četrtek, 4. februarja 2010, ob 19. uri,
vas
vabimo na Trubarjevo domačijo na Rašico na
6. TRUBARJEV ČETRTEK.
Gostili bomo dr. Miro Delavec,
literarno zgodovinarko in zgodovinarko. Predstavila nam bo prvo pisateljico, skladateljico in pesnico josipino Urbančič Turnograjsko,
kateri posveča večino svojega raziskovalnega dela.
Večer bo povezovala Alenka Vasič.
5. Trubarjev četrtek
MARTIN KRPAN -
diplomat in vojščak
Gostji dr. Anja Dular in dr jedert Vodopivec
Ravno na Ta veseli dan kulture 3. decembra smo zaključili prvo sezono Trubarjevih četrtkov na Trubarjevi domačiji. Alenka Vasic je tokrat imela v gosteh kar dve izjemni strokovnjaki nji na področju knjig, dr. Anjo Dular, vodjo knjižnice v Narodnem muzeju Slovenije in raziskovalko zgodovine knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja, in dr. Jedert Vodopivec Tomažič, vodjo Centra za konserviranje in restavriranje knjig in papirja v Arhivu RS.
Dr. Anja Dular se je po diplomi iz arheologije zaposlila v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije, kjer kot vodja dela še danes. Doktorirala je z disertacijo Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja. Poleg slednje je avtorica ali soavtorica drugih monografij, številnih razprav, člankov v Arheološkem vestniku, prispevkov o zgodovini knjig in knjižnic ...
Dr. Jedert Vodopivec je poleg opravljanja službe vodje Centra za konzerviranje in arhiviranje knjig in papirja tudi predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Filozofski fakulteti. Deluje na področju preventive, kon-serviranja in restavriranja arhivskega, knjižničnega in drugega grafičnega gradiva. Je avtorica številnih prispevkov in publikacij na to temo, delovala je z mednarodnim arhivskim svetom itd. Ravno nekaj dni pred našim večerom pa je prejela tudi stanovsko nagrado Društva restavratorjev Slovenije za dosežke na področju hrambe, raziskovanja, konzerviranja in restavriranja ter vzdrževanja pisne in likovne dediščine na papirju in pergamentu.
Gostji sta obiskovalcem predstavili knjigo z različnih 'tehničnih' vidikov - knjigo kot tržno blago nekdaj in danes, kot muzejski predmet in kot arhivsko gradivo, torej predmet konserviranja in restavriranja. Trubarjeva knjiga je gotovo prav vse to. Druga polovica 16. stoletja je z razvojem tiska in nastankom protestantskih del čas prvih knjigotržcev na Kranjskem. Zaradi simbolne vrednosti, ki jo ima knjiga za Slovence (le z njeno pomočjo smo namreč obstajali, ko še nismo bili politični subjekt), pa je edini ohranjeni izvod prve knjige zagotovo muzejski predmet in kot tak podvržen posebnim režimom hranjenja, varovanja in po potrebi restavriranja.
Minil je še en prijeten večer v družbi »z našimi najboljšimi prijateljicami« - knjigami, v njihovo družbo pa vas spet lepo vabimo na prvi četrtek v februarju.
Pripravila:
Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji
V petek, 19. marca 2010, ob 19. uri, vas z veseljem vabimo na Trubarjevo domačijo na Rašici. Prirejamo
literarno likovni večer,
v katerem se bosta predstavili pesnici Sonja Votolen in Ana Porenta ter slikarka Jana Pečečnik - tri avtorice izjemne likovne knjige poezije Kitke. Razstavljena bodo tudi originalna platna iz zbirke. Veselimo se srečanja z vami. Javni zavod Trubarjevi kraji in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti -Pesem si
Predstavitev knjige avtorja dr. Milana Jazbeca Levstikov dom, 22.12. 2009
Martin Krpan - diplomat in vojščak je avtorjeva petnajsta knjiga in deveta o diplomaciji. V njej na izviren, privlačen in poučen način predstavlja najbolj znanega slovenskega literarnega junaka z dveh novih področij. Z njunim pretanjenim poznavanjem nam avtor kaže Krpana v novi luči ter prek njega ponuja učbenik diplomacije in vojaške veščine. Njegovo upodabljanje je iskrivo in prepričljivo, s čimer spretno in nevsiljivo pokaže, da je Martin Krpan nadčasovna in večplastna zimzelena podoba ter besedilo, ki naravnost kliče po stalnem prebiranju in premišljevanju, ne glede na generacije in njihove nazore ter bralne okuse.
Knjigo je avtorju pred maloštevilnimi obiskovalci pomagal predstaviti moderator Demeter Bitenc, gledališki in filmski igralec.
Iz vsebine: POGAJANJA
Odkar je mogoče govoriti o diplomaciji, velja, da diplomacija pomeni pogajanje. Diplomati so pogajalci, to je njihova osnovna naloga in poslanstvo. Zaradi te spretnosti in veščine so se izkazali in pokazali za potrebne in zaradi tega so diplomati - kakor tudi diplomacija - obstali skozi dosedanjo zgodovino. Krpan nam na več mestih pokaže, kako spreten in raznolik pogajalec je.
Kmalu po peri petij i s posekano lipo gresta s cesarjem konja izbirat. Ker nobeden od cesarjevih ni bil dober, je grozilo, da ne bo iz boja nič, saj ni šlo, kot je nakazal Krpan, da bi se s tekmecem peš spoprijela. Zato je Krpan cesarju dejal, da je pa njegova kobilica prava in da naj pošljejo ponjo. Če bi namreč moral sam iti, je vprašanje, »če mene potem ne bi bilo več nazaj«. Krpan je v pogajalski komunikaciji cesarju enostavno postavil ultimat - pošljite mi po kobilico, kajti če grem sam ponjo, me ne bo več nazaj, in dal vedeti, da bodo potem morali sami opraviti z Brdavsom, kakor bodo že vedeli in znali. Takšno trdo pogajalsko držo si je lahko privoščil, ker je bilo očitno, da ga potrebujejo in da ne bodo zmogli brez njega.
Po končanem boju in zmagi, enkrat po prepiru z ministrom Gregorjem zaradi brusov in kresi I ne gobe, je cesar Martina potolažil, da naj le njemu pove, če bi še kaj rad. Krpan je, kot vemo, potem poprosil cesarja za potrdilo, da sme trgovati z angleško soljo. Takole ga je nagovoril; »Če je vaša draga volja, dajte mi tedaj potrdilo, ki bo veljalo pred vsako cerkveno in posvetno gosposko.« V svojem nagovoru je bil tokrat prijazen in je ubral drugačno taktiko, ker je bila zmaga za njim in se je že dokazal s svojim dejanjem. Izpolnil je obljubo in nalogo, ki jo je dobil, obenem pa je tudi čutil, da mu je cesar naklonjen. Zato je lahko uporabil mehak pogajalski pristop. Ocenil je trenutne razmere ter jim prilagodil izbor pogajalske taktike, da je dosegel svoj cilj.
Vmesno pot, z uporabo popustljivosti, je Krpan uporabil, ko sta s cesarjem barantala za ceno njegovega plačila v blagu, ki ga je dobil za zmago in ki ga je cesar nameraval odkupiti. Ta mu je ponudil mošnjo cekinov, manj, kot je bilo blago vredno, saj je vedel, da mu več tudi ni treba, kajti Krpan itak vsega ne bi zmogel domov na Kranjsko tovoriti in je bil
skoraj prisiljen na kakšno drugačno rešitev. Krpan je zaznal določeno zagato, pa vendar ni bil malenkosten ter ni hotel iti preko roba. Dejal pa je: »Poldrugo mošnjo, kot bi prodajal brat bratu. Pa naj bo, pri vas ne bom na tisto gledal.« Bil je
velikodušen, hkrati pa, ker je bil to v tistem trenutku pogovor dveh enakopravnih, čeprav resda ne enakih, je ocenil, da ni treba napenjati mišic zaradi tistih nekaj cekinov. Cesarju je torej pokazal, da ve, da bi lahko, morda celo moral več iz-poslovati, ampak mu ni bilo do tega. Velikodušnost je dobra drža in zna prav priti kot taktično pogajalsko sredstvo, a jo je treba uporabljati z lekarniško tehtnico natančno. Zraven vsega pa je že dobil potrdilo, ki mu je dolgoročno prineslo bistveno več, in je tako praktično že sklenil svoja pogajanja. In dobro opravil.
O avtorju
Milan Jazbec je doma iz Sp. Pohance pri Brežicah, živi pa v Ljubljani.
Z odliko je maturiral na brežiški gimnaziji, diplomiral iz novinarstva in obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede ter dosegel naziv doktor filozofije na Univerzi v Celovcu. Zaposlen je na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, od septembra 2006 kot vodja Sektorja
za načrtovanje politik in raziskave. Bil je državni sekretar za mednarodne zadeve in obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo. Junija 2004 je bil izvoljen v naziv docent, od maja 2009 pa je izredni profesor diplomacije.
V zunanjem ministrstvu je vodil konzularni sektor ter sektor za analize in razvoj in bil prvi slovenski konzul v Celovcu ter pooblaščeni minister na veleposlaništvu v Stockholmu, ki je pokrivalo pet nordijskih in tri baltske države. V Beogradu je končal diplomatsko šolo in bil zadnji jugoslovanski konzul v Celovcu. Ima dolgoletne izkušnje iz novinarstva, gospodarstva in politike ter iz vodenja velikih poslovnih in upravnih sistemov ter mednarodnih dogodkov.
Je avtor več kot petdesetih znanstvenih in strokovnih člankov o diplomaciji in varnosti. Občasno predava na nekaterih univerzah v tujini (npr. Diplomatska akademija Dunaj, Fakulteta za mednarodne odnose Bratislava, Columbia New York, Rice University Houston, Fakulteta za politične vede Sarajevo, Victory Priština).
Marca 2005 je za svoje delo prejel visoko avstrijsko državno odlikovanje veliki zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko Avstrijo.
Javni zavod Trubarjevi kraji
14. tradicionalni božično-novoletni koncert godbe dobrepolje na turjaku
obstoj naše identitete, bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Upamo, da tako kot v KUDMarij Kogoj razmišljajo tudi v orkestru Godbe Dobrepolje. Torej, vidimo se na 15. koncertu v nedeljo, 19. decembra 2010. V miru in ljubezni srečno in korajžno naprej!
KUD MARIJ KOGOJ predsednik: Franci Pečnik
Foto: Mateja Zal ar
V	nedeljo, 20. 1 2. 2009, so ob 16. uri na Turjaku v dvorani Doma krajanov godbeniki iz Dobrepolja pripravili že 14. božično-novoletni koncert.
V	tem orkestru nastopa tudi lepo število naših občanov. Prav njim gre zahvala, da se sodelovanje z godbo prav v tem prazničnem času vsako leto znova nadaljuje. Ta koncert je zelo pomemben, saj je dobrepoljska občina naša soseda in medsebojno se prepletajo vsakodnevne vezi. Lahko bi rekli, da ne moremo drug brez drugega in organizirani tradicionalni koncert to samo še potrjuje. Kljub slabemu vremenu se je na koncertu zbralo kar lepo število tistih najbolj vztrajnih. Po pozdravnem govoru sem pred mikrofon povabil Toneta Zakrajška, župana občine Velike Lašče. Slednji je vse nastopajoče in obiskovalce pozdravil in jim zaželel srečo in zdravja v letu 2010. Njegova prisotnost pomeni, da tudi občina Velike Lašče pripisuje temu koncertu pomembnost. Zupanu Tonetu Zakrajšku se za izkazano gesto iskreno zahvaljujemo, obenem pa tudi občini Velike Lašče za finančno ovrednotenje koncerta. Zahvaljujemo se tudi pomočnikom, brez katerih ne bi uspešno izpeljali letošnjega koncerta. To so: David Centa, tajnik KUD; Miroslav Skrlj, oblikovalec; ter člani KUD: Rok Pečnik, Franc Usenik, Anton Štrukelj in Srečko ter Anže Hedžet.
Z organizacijo teh tradicionalnih koncertov Godbe Dobrepolje, ki so pomembni za tukajšnji živelj in nadaljnji
izid in predstavitev
knjige Gregorja Puclja - Moker
Cenjeno publiko smo oni dan vabili na skodelico čaja in predstavitev knjige Gregorja Puclja v ledeno-mrzlo žago na Trubarjevi domačiji. Prispele kaveljce in korenine smo ob prihodu preusmerili v toplo Kaščo, odeto v ilustracije knjige o najboljšem konju iz Velikih Lašč in vonj po Kukljevi špehovki. Kmalu je stekla beseda, kar je veliko bolje kot npr. stekla lisica.
Piknik - Koprivčeva dolinka (od leve proti desni: Gregor, Peter, Matic, Nejc, Franci, Mirko, Jančl, Primož, Jani).
A beseda ni konj. 'Moker je konj. Kmečki delovni konj. Glede na zunanje značilnosti svoje vrste prav gotovo ni bil nič posebnega. Se več, zanesljivo so številni konji veliko lepše in skladneje grajeni, neredki ali pa kar večina, so tudi hitrejši. Toda to je tudi vse - močnejšega in pametnejšega konja, kot je bil 'Moker, ni bilo in ga še dolgo ne bo na tem svetu. Sicer pa, kaj bi ga hvalil v prazno. Govorijo naj njegova dejanja ... ~ - se je zapisalo avtorju v uvodu, ki ga Adl, za razliko od dveh drugih poglavij, ni prebral prisotnim, prav tako pa jim ni nihče povedal, da Moker drži vodo v vseh pogledih, četudi se mu gleda v zobe, zato je predstavnik založbe pojasnil, da: *'Moker je knjiga. Plod domače pameti. Glede na zunanje značilnosti svoje vrste bi knjiga lahko ne bila prav nič posebnega. Se več, zanesljivo so številne knjige veliko debelejše in celo v zlato kovane, neredke ali pa kar večina so tudi dražje. Toda to je tudi vse - boljše in lepše knjige, kot je Moker, ni bilo in je še dolgo ne bo na tem svetu. Sicer pa, kaj bi hvalil v prazno. Preberite jo sami..."
Ko je bila knjiga namreč še v povojih, so bili z vsebino in slikovno tvarino seznanjeni mojstri knjižni molji, mojstri
Knjige so lahko nevarne. Najboljše bi morale nositi nalepko »Ta knjiga lahko usodno spremeni vaše življenje.«

Pri kazalu (Velike Lašče)
knjigotržci in mojstri bibliofili. Povedali so, da se redko primeri, da se avtor, ilustrator in oblikovalec tako potrudijo, zato prvenca našega rojaka ni doletela usoda drobnega zvežčiča, temveč je delo izšlo kot mala knjižna umetnina v omejeni nakladi 300 izvodov, prvih petdeset pa je ročno oštevilčenih in s podpisi avtorjev. Nikogar ne gre podcenjevati. Ducat kratkih zgodb o konju Mokru, svoji mladosti z njim in o naših krajih nam ni spisal kar kdorsižebodi, ilustriral in oblikoval pa nebodigatreba. Delo izpod peresa urednika v osrednjem slovenskem časniku in mojstra novinarske besede je ilustrirala Alja Piry, študentka zadnjega letnika likovne akademije na Dunaju (VViennerschule!), to pa še ni vse, oblikovala ga je taista ekipa, ki se je proslavila z oblikovanjem Slave vojvodine Kranjske, kar pa vse skupaj sploh ne bi imelo nobenega smisla in vrednosti, če bi se delo ne opravilo z veliko ljubezni, za dušo in za Lašče.
Če iščete knjigo, v kateri bi se našli, potem je to zagotovo Moker. V njem so Lašče in če se ne najdete v Laščah, kako to, da potem berete Troblo? Mimo Mokra ne more, kdor diha zrak po Trubarjevih krajih, pa najsi bo mlad ali star, zaradi vsega, kar že Moker je, zaradi našega duha in duha po nas v njem.
prof. dr. Boga Lah, Zavod Dežela Kranjska
Ni druge, knjigo bo treba kupiti - 1 5 kovačev hočejo zanjo na Trubarjevi domačiji, v Zadrugi, pri Kuklju in morda tudi pri Tadejcu v štacuni na Turjaku, če se je Pavlišček že kaj zmenil z njim.
)SAT- antenski sistemi
Peier Hočevar s.p. Merharjeva Z, Ribnica, gsm 041 761-769
NOVO
Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3!
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2.
PQP A
16. tradicionalno medobčinsko srečanje
TURJAŠKI HARMONIKAR'
je bilo uspešno izpeljano v soboto, 5. 1 2. 2009, v dvorani Doma krajanov na Turjaku. Letos je bilo to tradicionalno srečanje organizirano v mesecu de-cembu zadnjič, saj ga bomo v prihodnje organizirali ob Turjaških dnevih v juniju. Letošnje srečanje in tudi nekaj prejšnjih srečanj smo organizirali konec novembra ali v začetku decemba in jih vse posvetili rojstvu pesnika dr. Franceta Prešerna. Prav njemu smo Turjačani še posebej hvaležni, saj je v pesnitvi Turjaška Rozamunda imenoval kraj Turjak in tako še dodatno pripomogel k razpoznavnosti našega kraja. Prav zato se pesnika spomnimo kar dvakrat na leto, ob obletnici njegovega rojstva in smrti. V začetku programa letošnjega srečanja smo imeli v planu recitacijo Turjaške Rozamunde, ki bi jo interpretiral član KUD Jožko Perhaj, saj je prav on najboljši v tej zvrsti. Zal zaradi obveznosti to ni bilo možno, ker je igral Miklavža v Dolu pri Ljubljani. Tako se je na prireditvi za začetek predstavil samo ansambel Gama, čigar člani so samozavest in izkušnje nabirali prav na naših preteklih srečanjih. Ime ansambla pomeni začetne črke priimkov Gačnik in Ma-rolt. Gama je tudi tretja grška črka. Ravno trije člani sestavljajo ta ansambel : harmonikar Sandi Marolt, ritem-ki-tarist Aleš Gačnik in bas-kitaristka Katarina Gačnik, ki je tudi pevka. Zaigrali in zapeli so lastno skladbo z naslovom NE STORI NIČESAR Ml ŽALEGA, ki je bila predstavljena prvič na festivalu v Šentjerneju. 16. "Turjaškega harmonikarja" je tudi tokrat povezovala Tina Jaklič in s svojimi bogatimi izkušnjami izvrstno izpeljala program. Prijavljenih je bilo 25 nastopajočih harmonikarjev iz 6 občin, toda nastopilo jih je le 21 (zaradi bolezni). Vsak se je predstavil z eno skladbo. Nastopili so tudi trije du-eti, in sicer: Petra (harmonika) in Ana Virant (bariton), Saša Gačnik (harmonika) in Simon Petrič (kitara) ter samouk Srečko Hedžet (harmonika) in Manca Kaplan (glasbena šola - kitara).
Že vse od prvega srečanja v letu 1 990 je cilj kulturnega društva, da tudi sosednjim občinam omogoči nastopiti. Tako jim ponudimo kar največje zaupanje in s tem se krepi enotnost v naši soseščini ter dobri medsosedski odnosi. Enotnost je bila nujna že pred osamosvojitvijo v letu 1990 in je nujna tudi danes, in sicer za obstoj identitete na teh območjih. Večkrat sem že v imenu
KUD Marij Kogoj omenjal razne nujnosti, za katere naj bi skrbela v največji meri prav ljubiteljska kultura. Velik del teh načrtov uspešno izvršujemo prav v KUD Marij Kogoj s svojimi 60 člani. Nekateri poenostavljeno mislijo, da je KUD samo "invalidni" Ac iz Gradeža in nekaj prisiljenih mladcev. KUD je vsekakor veliko več, saj ima redno bazo članov, ki uresničujejo poslanstvo in vizijo za prihodnost. Poleg mene, predsednika, ki delo opravljam že 23 let, je v društvu veliko mladincev. Ti so vsak trenutek sposobni popeljati društvo novim zmagam naproti. Člani KUD so tudi takšni, ki nimajo časa aktivno vaditi v dvorani, so pa še kako pomemben člen društva za njegov dolgoročni obstoj. Ti člani niso egoisti, poklicani so v naše kraje zato, da bodo tu s svojimi potomci živeli še kakšno stoletje, in se ne predajajo, zato jim ni vseeno, če bi se "naša barka potopila". Našemu društvu tako nudijo vsestransko moralno in finančno pomoč. So večletni sponzorji raznih naših prireditev, predvsem pa tistih, ki niso ovrednotene s pogodbo o sofinanciranju društev. S tem nam tako po potrebi pomagajo pri končni pozitivni finančni bilanci. Ljudje, brez katerih ne bi obstajali, so: Akustika Pirman s. p. (Jože Pirman), KNUT d. o. o. (Drago Škantelj), MAPRI d. o. o. (Primož Petrič), Avtoprevozništvo s. p. (Janez Kraljic), Obdelava lesa s. p. (Zvone Centa), Oljarna Ljubljana (Irena Sotelšek) in Okrepčevalnica Rozamunda s. p. (Vladislav Klančar).
Omenjeni s svojo pomočjo društvu izkazujejo domoljubni čut, za kar se jim KUD Marij Kogoj najlepše zahvaljuje.
Že vseskozi podpira srečanje Turjaški harmonikar tudi občina Velike Lašče. Na letošnjem srečanju je bil prisoten njen županTone Zakrajšek, ki je zagotovo obogatil srečanje in se mu zahvaljujemo za udeležbo. Župan nam je zagotovil podporo tudi pri nadaljnjih srečanjih v juniju. Vse od ustanovitve JSKD Lj.-okolica to srečanje podpira tudi slednji s Tatjano Avsec na čelu. Ker je bila Tatjana Avsec na srečanju opravičeno odsotna, je priznanja v imenu JSKD nastopajočim izročil Matko Zdešar, bivši vodja JSKD Ol LJ.-okolica in zdajšnji član predsedstva ZKD RS, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Da smo ta kulturni projekt uspešno organizirali, se ob tej priložnosti zahvaljujemo naslednjim pomočnikom - članom KUD Marij Kogoj: tajniku Davidu Centi, podpredsednici Brigiti Železnikar, predsedniku DPM Roku Pečniku, Srečku in Anžetu Hedžetu, Tanji Kraljic, Nataši Kaplan, Simoni Bavdek, Anji in Meti Pirman, Simonu Petriču, An iti in Jelki Petrič, Tjaši Janežič, Branetu Ahecu, Slavku Gačniku, Alešu Gačniku in Katarini ter Mileni Gačnik. Srečanja ne bi mogli izpeljati brez naše stalne voditeljice Tine Jaklič. Iz srca se ji zahvaljujemo.
Foto: Jože Miklič KUD MARIJ KOGOJ Predsednik: Franci Pečnik
kaj vse smo za vas pripravljali v letu 2009 v vaši knjižnici
Knjižnica Velike Lašče, enota Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), ki deluje v okviru območne enote Knjižnice Prežihov Voranc, ima svoje prostore v Levstikovem domu, Stritarjeva cesta 1. Deluje na 140 kvadratnih metrih delovne površine. V letu 2009 je bila knjižnica odprta za uporabnike 21 ur in pol na teden, z letom 201 0 smo odprtost knjižnice povečali.
Po novem je knjižnica odprta
v ponedeljek, četrtek in petek od 13.00 do 19.00 ure
in v sredo od 9.00 do 14.00 ure.
Julija in avgusta posluje po poletnem urniku.
V občini Velike Lašče deluje še manjša krajevna knjižnica na Robu. Svoja postajališča ima tudi bibliobus, ki knjižnično ponudbo približa krajanom v Dvorski vasi, Mali Slevici, Rašici in na Turjaku.
Če se ozremo po opravljenem delu, zlasti od leta 2002 dalje, ko je bila knjižnica povečana in prenovljena, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je število članov iz leta v leto večje. Naša želja je, da bi privabili še več upokojencev, srednješolcev in študentov. Tudi obisk je vsako leto večji. Iz leta v leto narašča tudi izposoja vsega gradiva, predvsem knjig in pa revij na dom.
Osnovna naloga knjižnice je izposoja knjig in dvig bralne kulture v okolju, kjer deluje, ki pa ju dopolnjujemo še z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi prireditvami: predavanji, pravljičnimi urami v slovenskem in angleškem jeziku (novost, ki smo jo uvedli septembra 2009), pogovori o knjigah, pripravljamo knjižne uganke, prireditev Palček Bralček, vrtec na obisku ipd. Podelitev predšolske bralne značke Palček Bralček smo organizirali 6. maja v dvorani Levstikovega doma. Svoja prva priznanja za branje oziroma pripovedovanje je dobilo petinštirideset otrok. Naš gost na podelitvi je bil lutkar in pravljičar Boris Kononenko, ki je z glasbeno pravljico o Samorogu navdušil nagrajence ter vzgojiteljice in polno dvorano ostalih obiskovalcev.
Ob sredah - v dopoldanskem času knjižnico redno obiskujejo otroci iz velikolaškega vrtca, običajno po dve skupini. V letu 2009 so nas obiskali šestinštiridesetkrat, pri teh obiskih je bilo
udeleženih 775 otok. Vsako skupino otrok spremljata po dve vzgojiteljici. Knjižničarka je v letu 2009 petkrat obiskala tudi dislocirano enoto vrtca Sončni žarek na Turjaku. Pri teh obiskih je bilo udeležehih okrog sto otrok, pri vsakem obisku sta bili prisotni tudi po dve vzojiteljici. Z otroki se pogovarjamo o različnih temah (letni časi, vesolje, o zdravju, o prehrani ...), na koncu preberemo še pravljico, povezano s temo, o kateri smo se pogovarjali.
Z otroki iz vrtca Sončni žarek iz Velikih Lašč smo 23. aprila obiskali Dom starejših občanov v Vidmu. Otroci so pod vodstvom vzgojiteljice Irene Hren zaigrali igrico z naslovom Robček, ki jo je priredila Anja Štefan. Nastopilo je dvajset otrok, igrico pa si je ogledalo dvajset varovancev. Knjižnica Velike Lašče dobro sodeluje tudi z OS Velike Lašče. Z desetimi osnovnošolci petega razreda smo 21. maja obiskali Dom starejših občanov v Vidmu. Pod vodstvom mentorice Marjetke Koprivec so se predstavili z igrico z naslovom Peter Klepec ter zaigrali na harmoniko in flavto. Predstavo si je ogledalo dvajset varovancev.
V domu starejših občanov je iz podarjenih knjig, ki jih je podarila MKL Knjižnica Velike Lašče (knjige, ki so bile tudi knjižnici podarjene) in nekateri varovanci doma, nastala knjižnica s preko 1 500 knjigami. Za knjižnico v domu skrbi varovanec doma gospod Stane Demšar, velik ljubitelj knjig in nekdanji redni obiskovalec knjižnice v Velikih Laščah.
Od januarja do maja smo imeli v Knjižnici Velike Lašče tudi knjižne čajanke. To je bil vseslovenski projekt, ki je skoraj istočasno potekal v enajstih slovenskih krajih. Mladinska knjiga, ki je bila eden od pokroviteljev projekta, je odstopila od njega in tako so knjižne čajanke zamrle. V tem času se je knjižnih čajank udeležilo sedem in petdeset čajankaric in čajankarjev. V letu 2009 smo imeli na čajankah tudi nekaj izrednih gostov. Našemu vabilu sta se odzvala gospod in gospa Miš iz založbe Miš in dopisnica revije Share International Janika Jančič. Knjižne čajanke so potekale v naši knjižnici tri in pol sezone. Cajankarji smo ob zaključku vsake sezone organizirali izlet. V letu 2009 smo obiskali Ribnico (galerijo, grad), Kočevje (Pokrajinski muzej Kočevje) in Lukov dol na Hrvaškem (razstavo Staneta Jarma, rojstno hišo hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča). Knjižne čajanke poskušamo nadomestiti z literarnimi večeri. Imeli smo že dva literarna večera. Pisateljica in publi-cistka Azra Sirovnik nas je obiskala 18. novembra. Pogovor z njo je vodila pisateljica Sonja Pirman. Našemu vabilu se je odzvala tudi Darja Roječ, ki nam je 10. decembra predstavila svojo knjigo z naslovom Pa jo imam. Srečanja se je udeležilo štirideset obiskovalk.
Organizirali smo tudi strokovno predavanje z naslovom Ali razvajam svojega otroka. Predavala je socialna pedagoginja Tatjana Verdnik Dobnikar. Predavanja se je udeležilo osemnajst obiskovalk.
Prvič (2. decembra lani) smo imeli ustvarjalno delavnico za otroke. Pod vodstvom izkušene lončarke Katarine Duščak in
at:" umi ¿niz? v 'is 'i
prostovoljk Zavoda za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč smo izdelovali novoletne okraske iz gline. Delavnice se je udeležilo trideset otrok in nekaj staršev. Posebnost so tudi razstave fotografskih ali likovnih del v preddverju knjižnice - na hodniku, ki smo ga preuredili v razstavni prostor. Domačinka Milena Vintar se je prva predstavila s fotografsko razstavo z naslovom Biseri vode. Dobro je bila sprejeta tudi druga fotografska razstava svetovnega popotnika Mareta Lakoviča z naslovom Paralelni svetovi - izgubljena ljudstva Afrike in Azije.
Staršem in otrokom je bilo druženje z vrstniki zelo všeč, zato smo Veronika, Renata in Katja sklenile, da tudi v prihodnjem letu stopimo skupaj in pripravimo kakšen družabni dogodek na vasi. Hvala tudi gasilcem za pomoč pri pospravljanju dvorane in tistim, ki so poskrbeli, da smo bili v ogreti dvorani.
ENA SNEŽINKA PADE NA TLA, DROBNA, A Z MONOGO ŽELJA V NOVEM LETU NAJ VAM PRINESE NAJLEPŠE TRENUTKE TEGA SVETA.
Renata Gradišar
Miklavževanje na Velikem Osolniku
Veliki Osolnik je končno zaživel. V vasi imamo lepo število otrok in z veseljem pričakujemo še kakšnega.
Tudi letos smo povabili Miklavža in njegovo spremstvo, da nas obišče v dvorani in obdari otroke. Pripravili smo likovne delavnice, kjer so otroci skupaj s starši in s pomočjo Spele, Urške in Irene izdelovali različne novoletne okraske in voščilnice. Poslušanje božične glasbe je prekinilo ropotanje in otrokom »čudni« glasovi. »Prihaja Miklavž!« so se oglasili
večji otroci in odprla so se vrata. Pogledi so bili zanimivi, izražali so veselje in smeh. Otroci so dobili darila, hitro pobrskali po vrečkah in nadaljevali z ustvarjanjem. Zaključili smo s plesom in pogostitvijo (prigrizek in sok).
V imenu MKL Knjižnice Velike Lašče se zahvaljujem vsem, ki zagotavljajo pogoje za uspešno izvajanje knjižnične dejavnosti v zadovoljstvo naših uporabnikov, ki jim prav tako izrekam iskreno zahvalo, saj s svojimi obiski sooblikujejo knjižnico kot prostor druženja in vedoželjnosti.
Z veseljem vas pričakujemo v knjižnici!
Obiščite nas!
Vodja Knjižnice Velike Lašče Mihaela Andromako Rihar
Knjižnica Velike Lašče sodeluje tudi z Društvom podeželskih žena iz Velikih Lašč. Vsako leto skupaj pripravimo Bučarijado in marmeladni dan, sodelujemo pri organizaciji raznih predavanj, gremo na kakšen izlet in podobno. V okviru kulturne dediščine pa smo 1 7. decembra gostili harmonikarja in lajnarja Zdravka Debeljaka iz Železnikov, ki je velik ljubitelj in zbiralec starih glasbil. Predstavil nam je kar nekaj zelo starih glasbil iz svoje bogate zbirke in nanje tudi zaigral. Na prireditev so prišli otroci iz vrtca, šole in ostali krajani, babice z vnučki ... Obisk prireditve je bil izjemno visok, saj nas je bilo okrog sto.
L*- KMI/MIO.
naše veselje za srečo drugih
Robarska trikraljevska akcija 2009/10
Robarski koledniki smo zbrali 1894,21 evrov, kar za tako velike potrebe sicer ne zadošča, vendar pa tanzanijski pregovor pravi: »Mnogi mali ljudje iz mnogih malih krajev, ki naredijo veliko malih korakov, lahko spremenijo obličje zemlje.«
... pa gremo.
Hvala vsem in naj vas tri kraljevski znak 20+G+M+B+10 bla-goslavja do naslednjega srečanja.
Vaši koledniki
Miklavžev obisk
Sobotni večer 5. decembra je bi letos Miklavžev večer. Takrat ima že od davnih dni svoj obhod Miklavž, ki obiskuje pridne otroke in tudi drugim ljudem izkazuje svojo dobroto. V Robu se je letos odločil, da bo osebno obiskal in obdaroval vse, ki so starejši od 85 let. Oni verjetno še poznajo občutek veselja in hvaležnosti ob obisku Miklavža. S svojimi spremljevalci je obiskal celo župnijo in nosil veselje tistim, ki so ga sprejeli.
Karitas in mladina iz Roba
Folklorna skupina Društva podeželske
mladine
Če ste mladi po srcu in vas mika ples, se nam pridružite. Za dodatne informacije ali prijave pokličite 051681 196 (Marjana).
Alenka Vasic
V januarju je intenzivno pričela delovati folklorna skupina DPM Velike Lašče. Vaje potekajo pod mentorstvom Marjane Virant v dvorani na Turjaku.
Tudi letos smo koledniki od božiča pa vse do sv. treh kraljev po robarski župniji obiskovali domove in vam s koledni-co prinašali blagoslov ter lepe želje. Hvala vam, da ste nas sprejeli in da ste namenili svoje darove za pomoč otrokom v misijonih. S svojim darom brišete solze, postavljate na noge, vračate zaupanje, dajete pogum ... Darovi letošnje tri-kraljevske akcije bodo namenjeni Egiptu, Braziliji, Madagaskarju, Beninu, Slonokoščeni obali in Salomonovim otokom, kjer bodo obnavljali, gradili ... Načrtuje se obnova osnovne šole, socialni program za mlade, zavetišče za otroke in starše, hiša za učitelje, dograditev mladinskega centra,
izobraževalni center. Še zadnje priprave ...
Dragi otroci!
V februarju in marcu bodo za vas ponovno na voljo
USTVARJALNE URICE.
Potekale bodo tako kot ponavadi - ob sredah od 17.30 do 18.30 v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah.
Urice bomo vodile Parnasove prostovoljke Maša Samsa, Amadeja Košir in Anamarija Škulj.
3. 2. - Figurice iz das mase 10. 2. - Srček iz volne (za valentinovo) 17. 2.- Zapestnice iz lesenih bunkic 24. 2. - Rutice za mamice 3. 3. - Poslikava majčk- prinesejo naj svoje majčke (bele)
10.3. - stojalo za slike iz CD
Občina Velike Lašče nam omogoča brezplačno uporabo prostora v Levstikovem domu.
Dodatne informacije: Zavod Parnas (041 833 456, info® zavod-parnas.org).
Lepo vabljeni vsi!
Maša Samsa, prostovoljka, Zavod Parnas
Jutranja molitev
Oratorijski
dan
V ROBU
V soboto, 12. decembra, smo ro-barski animatorji okrog sebe spet zbrali kopico razigranih otrok. Tokratni oratorijski dan smo posvetili Dominiku Saviu, ki je bil Don Bo-skov učenec. V dramski igrici smo spoznali, da je bil Dominik prav poseben svetnik, ki je mladim zelo blizu. Njegovo življenje je bilo kratko, a zelo bogato. Njegovo veselje do življenja, zaupanje v Boga in trud za dobro nas še danes nagovarjajo. V katehezah smo se pogovarjali, kako ga lahko tudi mi v vsakdanjih situacijah posnemamo in tako postajamo bolj sveti. Po katehezah smo se v delavnicah lotili izdelave mobilov in angelčkov iz makaronov. Seveda pa ni manjkalo petja, smeha ter zanimivih iger.
Na oratorijskem dnevu smo zaključili tudi dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov, ki je trajala od poletnega oratorija. Animatorji smo bili presenečeni nad količino zbranih zamaškov. Se en dokaz, da s skupnimi močmi lahko naredimo velike reči.
Martina Tekavec
Zadovoljni animatorji
Mi pa plešemo
literarna skupina vseživljenjskega učenja v velikih laščah
Literarna skupina deluje s polno paro. Tokrat vam predstavljamo dve zanimivi besedili - eno izpod peresa Marjana Alojza Severja, drugo pa je delo mlade Klare. Objavljamo tudi prispevek Marka Kožarja, ki je nastal na delavnicah, ki jih vodi mentorica Barbara Pečnik.
IZZIV ZA NAŠE BRALKE IN BRALCE:
NAPIŠITE VAŠ ZABAVEN SPOMIN NA OTROŠTVO ali SMEŠNO ZGODBO. Vaša starost ni pomembna - vabljeni torej vsi! Veseli bomo, če boste z nami delili smešno zgodbo. Pošljite jih na že znane naslove:
elektronsko: ana@zru.si (prejmeva jih mentorici Darinka Grmek Štrukelj in Ana Porenta) ali barbara.pecnik@trubarjevi-kraji.si (koordinatorica Barbara Pečnik) ali preko običajne pošte na: Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1 31 5 Velike Lašče ali Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Kukmaka 1, 1315 Velike Lašče - s pripisom „Smešna zgodba". Z veseljem bomo prebrali vaše zgodbe in jih zbrali za knjigo zgodb naše pokrajine, ki jo pripravljamo v prihodnosti .
Seveda pa ostane vabilo za vse, ki vas zanima ustvarjanje z besedami: kadar koli se nam lahko pridružite v Levstikovi in Stritarjevi sobi v Levstikovem domu Velike Lašče (pri knjižnici) ob sredah ob 19. uri.
„Kar ti ga imej!"
Osramočena sta vrgla paket na tla, skočila na kolesi in hotela čimprej odpeljati. Takrat smo mi skočili na piano in kričali za njima: „Drekec, pekec, drekec, pekec!"
Brž smo jo ucvrli za vogal, da nas ne bi našla in nam izprašila hlače.
Zgodbo je zapisal Marjan Alojz Sever
PRESENEČENJE
Bila je sobota in starša sta bila v službi. Z bratom sva se igrala in težko čakala, da se vrneta. Obljubila sta nama, da bosta prinesla veliko presenečenje. Celo dopoldne sva se spraševala, kakšno bo presenečenje. Še nikoli nisva bila tako vznemirjena. Čas se je vlekel kot smrkelj.
Končno sta se pripeljala na dvorišče. Kar poletela sem iz hiše. Ko sta izstopila, sem jima skočila v naročje in ju zasula z vprašanji. Mami je odprla vrata avtomobila in zagledala sem znano košaro, ki smo jo imeli že nekaj časa pripravljeno za novega kužka. Sedaj se mi je posvetilo. Takrat je iz košare pogledala znana kosmata glava, jaz pa sem tako zavpila, da se je kosmata glava takoj skrila. Stekla sem nazaj v hišo in povedala bratu, kakšno je presenečenje. Sploh mi ni verjel in je naprej bral knjigo. Naenkrat zagleda Kiaro in od veselja skoči. Kiaro smo že večkrat obiskali in smo se že dobro poznali. Vsi smo bili veseli, da je Kiara končno doma med nami. Tudi ona je veselo mahala z repom.
Zgodbo je zapisala Klara, 9 let.
DREKEC PEKEC
Bilo je med počitnicami po vojni. Obiskal sem svoje sestrične in bratranca, ki so živeli ob glavni cesti. Povsod huda vročina in strašen dolgčas. Kaj naj se igramo? Igrač nismo imeli, za skrivalnice in podobne igre pa je bilo prevroče.
Spomnili smo se, da bi lahko kaj nastavili na cesti in zafrkavali mimoidoče. Zanimivih predmetov nismo imeli, pa tudi vrvice, s katero bi potegnili nastavljen predmet k sebi, nismo našli. Iskali smo po hiši in našli prazno škatlo „Frankove cikorje". Vanjo smo dali posušen otroški kakec, ki smo ga našli poleg gnojišča in prosili starejšo sestrično, da ga lepo zavije v paket.
Tako okrašen paket smo položili na prašno cesto in čakali. Prometa je bilo zelo malo, zato sta se šele čez pol ure pripeljala prva dva kolesarja, moški in ženska. Oba sta istočasno skočila s koles in kričala drug na drugega: „Jaz sem ga prvi videl!"
„Jaz sem ga prva videla!"
Zgrabila sta paket, vlekla k sebi in se še naprej prepirala. Čez čas sta se le dogovorila, da si najdeno vsebino razdelita na pol.
Mi smo ves ta čas ležali v travnatem obcestnem jarku in se tiho hihitali v pričakovanju presenečenja, ki je sledilo. Kolesarja sta previdno odvila vrvico in nato papir ter odprla paket. Za hip je nastala tišina, nato pa sta si paket podajala drug drugemu: „Kar ti ga imej!"
DRUGI O VELIKOLAŠKI POKRAJINI
O vel i kolaški pokrajini so pri nas živeči predniki in sodobniki napisali veliko lepega, tako realistično kot napolnjeno s čustvi. Seveda smo kot domačini na vse te zapise zelo ponosni, vendar pa se večina zapisov veže na naše slavne prednike, o sami pokrajini in njenih znamenitostih pa je bolj malo zapisanega. Vseeno pa najdemo veliko podatkov že v prvi veliki knjigi: Valvasorjevi SLAVI VOJVODINE KRANJSKE, en zelo dober zapis iz junija 1931, ki je bil objavljen v ilustrirani prilogi dnevnika SLOVENEČ, ki ga je prispeval neznani avtor, podpisan s kratico Fr. Z. (morda Fridolin Žolna alias Fran Milčinski) ob proslavi stoletnice Levstikovega rojstva v Velikih Laščah.
V zapisu J. V. V. je nase področje uvrščeno v osrednjo Kranjsko, ki jo imenuje tudi tretja petina, kamor npr. sodita tudi Suha krajina na vzhodu in Bloška planota s precejšnim delom današnje Notranjske. To naj bo v razmislek tistim, ki nas imajo za Dolenjce, kar je bilo administrativno narejeno po I. svetovni vojni in je tako ostalo do ukinitve okrajev v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Po pokrajini, po vremenu, po navadah in govorici ljudi in še po drugih lokalnih značilnostih nikakor ne sodimo k Dolenjcem!!!
J. V. V. omenja starega pisca Sebastiana Muenstra, ki je Kranjsko delil na mokro in suho
(naše področje). Omenjena zemljepisna imena: RaŠčica, Ločni k, Kresna gora - prav visok hrib tik blizu Turjaka, na katerem stoji cerkev Matere božje, je videti sil-
no čeden. Na dan sv. Ahaca praznujejo na njem veliko svečanost za neko zmago nad dednim sovražnikom. Tedaj da gospod turjaški streljati zgoraj iz mnogih dvocevk in možnarjev. Hrib je na pogled izredno lep; z njega vidiš daleč naokoli ... J. V. V. govori tudi o dveh jezerih pod Malo goro, ki sta tako veliki, da jih ni mogel zmeriti niti po površini in ne v globino, vanju pa se vstopa iz Kompolj in pri Podpeči blizu Dobrepolja. Piše tudi, da je prvič videl pri Turjaku čuden izum.
V IV. knjigi: Naravne redkosti dežele Kranjske v XXVIII poglavju piše takole:
Kadar zapade v zimskih časih v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako žamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira pa človek globoko ugreza; tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, nekatere pač tudi iz motvoza, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš. To je znamenita iznajdba. Če pa je sneg zmrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži; ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje. Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, neki redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, namreč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje ena taka deščica. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju. Zakaj vtem ko stoji na deščicah in se prav trdno, da, z vso močjo naslanja na gorjačo, jo reže tako urno navzdol, da presega skoraj vsako domišljijo in v hitrosti nič ne zaostaja za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami vozijo po ledu. Vsak trenutek se utegne izogniti vsemu, kar mu je napoti, bodi že drevo al skala, bodi kaj drugega takega. Noben hrib mu ni prestrm, noben z drevjem tako gosto porasel, da se ne bi mogel na ta način drkati po njem, zakaj kjerkoli mu stoji kaka ovira na poti, povsod je kos svoj smuk po kačje kljukati in vijugati. Če pa je pot povsem prosta, nezarasla in brez opotike, se drevi lepo naravnost, in sicer venomer tako stoje in navzdol oprt ob gorjačo; te se drži možak s tolikšno silo in močjo, tako čvrsto in trdo, ko da ne bi ne imel nobenega uda in nobenega sklepa.
(» Slava« v prevodu g. Mirka Rupla z vsemi slovničnimi napakami točno prepisana).
Ob tem se velja zamisliti, da se je sicer pojavil in ohranil termin: bloški smučar kot najstarejša smučarija pri nas, prvenstvo pa gre vsekakor Turjaku.
Kaj je o vel i kolaški deželi zapisal Fr.Z. pa si boste lahko prebrali v naslednji Številki Troble.
Viri: predavanja na 3U; konzultacije s slušatelji;
ostali v tekstu.
Izbral in zapisal: Marko Kožar
VABILO
MKL Knjižnica Velike Lašče in Društvo
podeželskih žena iz Velikih Lašč vabita
na delavnico izdelovanja nakita iz fimo mase.
Delavnica je plačljiva, in sicer 22 evrov na osebo.
Dobimo se v sredo, 17. februarja, ob 18.00 uri v Knjižnici Velike Lašče.
Delavnico bo vodila Darja Roječ, prostovoljka pri Europa Donni.
Pridite, imele se bomo lepo!
VABILO
MKL Knjižnica Velike Lašče vabi na predavanje o raku na dojkah.
Predavala bo prim. dr. Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku na dojkah (Europa Donna). Spremljali jo bosta zdravnica in medicinska sestra.
Dobimo se v torek, 9. februarja, ob 19.00 uri v Knjižnici Velike Lašče.
Prepričana sem, da bomo izvedele mnogo zanimivega in koristnega za naše zdravje.
Prisrčno vabljene!
OČKA
Kako naj jaz bom tebi sin, ko ti pozabil si, kdaj sem se jaz rodil.
Si pozabil, da imel sem rojstni dan, tvoja ostala stisnjena je dlan.
Mi zaželel nisi lepih besed, katere bile bi slajše kot med.
Tvoje srce postalo je zame hladno kot led,
jaz zate ne najdem več pravih besed. Sva tujca si midva postala, »o« izgovoriti samo še znava.
Ko izgovorila ne bova niti to, takrat žal prepozno bo.
Darinka Jakše
božični čas na gradežu
Po izročilu se je ideja upodobitve Jezusovega rojstva s postavitvijo jaslic porodila sv. Frančišku Asiškemu na božič leta 1223. Prve žive jaslice po zamisli sv. Frančiška Asiškega, v katerih so like svete družine in pastirjev predstavljali ljudje v družbi ovac, oslička in ovna, so tako postavili v votlini, ki leži osemsto metrov visoko, v bližini kraja Greccija pri Rietiju, ki je oddaljen okoli 1 50 km od Rima.
Najstarejše jaslice na svetu hranijo v baziliki Sv. Marije Velike v Rimu. Leta 1283 jih je iz marmorja izklesal to-skanski kipar Arnolfo di Cambio. Danes zibelko izdelave jaslic predstavlja Ne-apelj, predvsem njegova četrt Spacca-napoli, v kateri se mojstri, imenovani »presepiari«, ukvarjajo z izdelavo prizorov Jezusovega rojstva. Pri nas so prve jaslice postavili v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani za božič leta 1644. Zasnoval in izdelal jih je jezuitski brat Kilijan Hampl. Bile so v pomoč vernikom pri verskih razmišljanjih, ki simbolično zaznamujejo dogodek Jezusovega rojstva, zato so morale biti tudi čimbolj nazorne. Figure so bile oblečene v oblačila po svetopisemskih izročilih, bile so »dva vatla visoke« (66 cm). Takratni zapis se glasi: »Letos so bile ob božičnih praznikih narejene in postavljene na ogled jaslice, ki predstavljajo božične skrivnosti.« V slovenske domove so se jaslice razširile v 19. stoletju. Običajno so bile izdelane iz gline, lesa ali voska, najpogosteje pa so bile papirnate. Nekaj takim starejšim jaslicam se je uspelo ohraniti vse do danes in tudi letos smo jih s pomočjo aktivnih Gradežanov lahko ponovno občudovali.
Ob letošnjem Božičnem času na Gradežu so bile tako v družbi novejših in tudi posebej za to prireditev narejenih jaslic na ogled postavljene tudi nad 200 let stare jaslice, izdelane iz kartona, ki jih je strokovno restavrirala Brigita Juvan iz Sp. Pirnič. V kapelici v starem vaškem jedru pa so bile postavljene tudi lične lesene ročno izrezljane jaslice, stare nad 1 50 let, ki jih hrani Metka Klančar iz Turjaka.
Letosnjav prireditev BOŽIČNI ČAS NA GRADEŽU je bila tudi tokrat v organizaciji in izvedbi Društva za ohranjanje dediščine z Gradeža. Po vasi je bilo postavljenih kar 38 jaslic, izdelanih iz različnih materialov. Bližnji škocjanski skavti so na prireditvi sodelovali s postavitvijo živih jaslic, ki so pritegnile ve-
liko pozornost najmlajših obiskovalcev, cerkveni otroški zborček iz Skocjana pa je z božičnimi napevi pričaral pravo čarobno vzdušje. Marsikaj zanimivega je bilo mogoče dobiti na božični tržnici pri sušilnici sadja. Jaslice si je ogledalo nad 600 obiskovalcev, med njimi tudi učenci Podružnične šole Primoža Trubarja iz Turjaka, obiskovalci pa so prihajali tudi iz bolj oddaljenih krajev. S pomočjo predvajanega televizijskega prispevka se je o dogajanju na božičnem Gradežu seznanila tudi širša Slovenija, gledalcem pa je bila v izvedbi Suhih češpelj predstavljena tudi naša domača pesem.
Kratka predstavitev postavljenih jaslic:
V kapelici iz leta 1882 pri sušilnici sadja so bile na ogled Čebelarjeve jaslice iz čebeljega voska (lastnik Matjaž Bi-tenc iz Litije).
jaslice iz čebelnega voska
Pod kozolcem poleg kapelice so bile v kuli (ročnem vozičku) postavljene Suho-robne jaslice, narejene iz lesa in blaga (izdelala jih je Irena Zore z Gradeža).
Suhorobarske jaslice
Sušilnica sadja
Pred vhodom v prizidek sušilnice so bile pod okrašeno božično smrečico Sušilniške jaslice v lesenem hlevčku s figurami iz koruznih storžev in kostanja. Figure je izdelala Jana Feguš, lesen hlevček je delo Franca Korošca, postavitev pa zasluga Andreja Vihteliča.
V	prizidku sušilnice so bile zelo zanimive stare jaslice, izdelane iz trdega kartona, stare 100 let ali več. Verjetno so bile nekoč last župnika Jereba, sedanji lastnik pa je Tomaž Jakob iz Ljubljane.
V	prizidku sušilnice so bile na mahu
jaslice iz kartona izpred 200 let
postavljene jaslice iz kartona, izdelane okoli leta 1810. Lastnica Brigita Juvan iz Sp. Pirnič jih je strokovno obnovila in prijazno posodila za razstavo. Na lesi v sušilnici suhega sadja smo lahko videli jaslice iz stekla - ročno delo Brigite Juvan, Sp. Pirniče. Leso sušilnice so krasile tudi ročno izdelane božične voščilnice iz papirja in sukanca različnih barv. Prav tako so bile na lesi sušilnice lične borove jaslice, izrezljane iz borovega lubja - delo Beti i n Mar- Jaslice iz papirja ka Savlija z Gradeža.
Na lesi so bile tudi parafinske jaslice in jaslice iz lipovega lesa, ki jih je izdelala Brigita Juvan iz Sp. Pirnič. Pri Zabukovčevih
V vetrolovu nove hiše so bile pod okrašeno smrečico družinske jaslice Zabukovčevih.
Novi nadstrešek pri hiši je gostoval motiv Betlehema, ki ga je izdelal Marko Savli z Gradeža.
Betlehem iz siporeksa
Pod Zabukovčevim kozolcem zbirke starega orodja
Jaslice v glinenem vrču, last družine Za-bukovec.
V lesenem hlevčku so bile jaslice v naravni velikosti. Iz blaga, sena in slame so jih izdelali Zabukovčevi.
Jaslice iz storžev, lesa in orehov...
Pred starim »kevdrom« so bile Petelinove jaslice iz koruznih storžev, ki jih je naredila družina Petelinovih s pomočjo Andreja Vihteliča.
Pri Ropovih so bile mavčne jaslice, ki jih je izdelal Matjaž Bitenc iz Litije in so v lasti družine Savli z Gradeža.
Na leseni kadi v stari vinski kleti so bile lončene jaslice, umetelno delo Katarine Duščakz Malega Ločnika. Glinen lonec - jaslice na kadi v stari vinski kleti so delo Matjaža Bitenca iz Litije.
V nekdanjem govejem hlevu so bile na ogled žive jaslice v izvedbi skavtske skupine iz Skocjana pri Turjaku.
Pri Lesarjevih
Mala lesena maketa hišice, ki stoji poleg stare hiše, je pod svojo streho vzela figure sv. družine, pečene iz testa v Lesarjevi krušni peči. Jaslice sta izdelala Majda in Jože Vrh z Gradeža.
Okno starega hleva pri Lesarjevih so krasile kvačkane jaslice iz garna, nastale izpod rok Marije Adamič iz Ribnice. Iz papirja je jaslice naredila Jera Stritar z Rašice in jih postavila v predprostor starega hleva.
Na Gičnicah
Božična vas je ponazarjala celotno življenje vasi. Tu so bile figure svete družine, ovčke in druge domače živali, pastirske staje, pekarna, vrteči mlin ... Postavila jih je družina Savli z Gradeža.
Pohvala vaščanom Gradeža in članom društva ter drugim sodelujočim, ki so tudi letos s svojo kreativnostjo pričarali božično pravljico v svojem kraju.
Otroški pevski zborček iz Skocjana
Besedilo in slike: Jože Jeršin
Na krušni »metrgi« so bile narejene jaslice iz storžev, orehov in lesa, izdelal jih je Marko Savli z Gradeža. Kozolec je gostoval tudi Palčkove jaslice. Iz gobe za aranžiranje cvetja jih je naredila Beti Savli z Gradeža.
Pod kozolcem so bile še jaslice iz čebeljega voska, delo u stvarj a I n i h rok otroškega čebelarskega krožka Čebelarskega društva Velike Lašče.
Pri Petelinovih
Pred staro Pe- Palčkove jaslice tel i novo hišo je
bil na »kolm kišti« postavljen star televizor z lesenim ohišjem. V njem so bile zelo domiselno postavljene jaslice, ki so bile opremljene tudi z zvočno spremljavo božičnih pesmi - delo Matjaža Bitenca iz Litije.
Lesen Tomažev hlevček je stal na »vaški šterni«. Hlevček s sv. družino je delo Tomaža Franka iz Skocjana. Pri Andolškovih
Kapelica na sredi vasi je gostovala nad 150 let stare jaslice, izrezljane iz lesa. Postavila sta jih je družina Andolšek in Metka Klančarjeva iz Turjaka. V Andolškovi stari hiši so bile Zevnikar-jeve jaslice, narejene iz blaga. Izdelala jih je družina Andolšek s prijatelji. Na ognjišču črne kuhinje v stari Andolškovi hiši so bile glinene jaslice, ki jih je izdelala Mateja Jakob iz Ljubljane.
Jaslice v senenem košu
V košu pod nadstreškom nove AndolŠkove hiše pa so bile jaslice iz lesa, bučk in storžev - delo družine Andolšek z Gradeža. Na stari Koroščevi domačiji Na sodu v stari vinski kleti so bile jaslice iz gline in lesa. Hlevček je delo Franca Korošca z Gradeža, figure Tomaža Jakoba iz Ljubljane.
Glinene jaslice na sodu
sv. družino. Izdelal jo je Tomaž Jakob iz Ljubljane.
Pri Petričevih
so okenska stekla krasile narisane figure božičnih dogodkov. Okno hiše je krasil tudi odprt glinen lonec z glinenimi jaslicami.
Tomažev hlevček
w
Jaslice v buči so bile postavljene pod okrašeno smrečico pri Špančevi hiši. Jaslice je za božični čas posodil Matjaž Bitenc iz Litije. Pred Usnikovo drvarnico so bile jaslice iz lubja in lesa, postavljene na polena - last Tomažajakoba iz Ljubljane. Lipa na sredini vasi se je ponašala z jaslicami krmil-nica. Iz lesa izdelana krmilni-ca j e gostova I a Jaslice v ptičji krmilnici
Žive jaslice
žive jaslice na	podjetniške in druge
turjaškem gradu	informacije
tako kot že nekaj let zapored smo se člani TD Turjak tudi v decemebu 2009 potrudili sestaviti ekipo amaterskih igralcev in pevcev, ki so pod režijskim vodstvom in ob spodbudi čudovite publike prikazali božično zgodbo. Tokrat nam jo je vreme resnično zagodlo, saj kar ni nehalo deževati, a na božični večerje bila zgodba o Jezusovem rojstvu vseeno prikazana. Zal je druga predstava na božični dan odpadla.
Vsi vemo, da je zgodba vedno enaka, vendar jo umetniško podajajo vsako leto novi ljudje, ki se vestno pripravljajo, da do potankosti povedo besedilo, zapojejo ustrezno pesem, zaigrajo prave note, pripravijo primerne kostume in sceno, osvetlijo in ozvočijo prizorišče ... Vsem sodelujočim pri projektu letošnjih živih jaslic se iskreno zahvaljujemo, ker čutite z nami in hočete sodelovati v našem malem kraju pri prinašanju božičnega miru na zemljo. Vedno znova si želimo, da bi se resnični MIR naselil v vsa naša srca in bi bili ljudje dobri drug do drugega vse leto, ne le na ta sveti večer. S tem bi bila naša življenja lepša, lažja in bolj znosna. Se enkrat hvala vsem, ki ste s svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom pomagali, da se je v čudovitem ambientu dvorišča turjaškega gradu odvijala zgodba »živih jaslic«, ter iskreno vabljeni k sodelovanju tudi v bodoče.
Naše delo na področju turizma je v resnici prostovoljno, nepridobitno in tako mora ostati tudi v bodoče. Mislimo, da bi se med nami našlo veliko ljudi, ki bi nam s svojim prostovoljnim delom, znanjem, nasveti ali kako drugače znali priskočiti na pomoč. Zato jih vabimo, da se nam pridružijo, saj je vsaka nova ideja dobrodošla in delo se tako mnogo lažje in hitreje opravi, še posebej v družbi dobrih ljudi. S tem bomo dediščino, ki smo jo sprejeli od prednikov, obogateno zapustili našim zanamcem.
Predsednica TD Turjak: Brigita Zeleznikar
Pripravil RC Kočevje Ribnica d. o. o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-na-slov: ¡nfo@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Roki za predložitev vlog so: 1 5. 2., 5. 4., 15. 5., 15. 6., 15. 9. in 15. 10. vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetni-skisklad.si/
2.	Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subven-
cijo obrestne mere (P1). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Roki za predložitev vlog so: 25. 2., 1. 4., 5. 5., 5. 6., 5. 7., 5. 9., 5.10. in 5.11., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www. podjetniskisklad.si/
3.	Dopolnitev javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR - Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistična infrastruktura 2009. Razpisnik: Mi nistrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: ¡e sofinanciranje začetnih operacij, kot jih opredeljuje razpisna dokumentacija. Cilj razpisa je dvig kvalitete in pestrosti turistične ponudbe, ustvarjanje novih nočitev, novih zaposlitev in doseganje višje dodane vrednosti na zaposlenega. Rok: Dodatna sredstva bodo na razpolago najpozneje od 1. 1. 2010 dalje.
Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpisi_po-vabila_pozivi
4.	Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev po načelu »de minimis« za sofinanciranje projektov vgradnje kot lovski h naprav na lesno. Rok za oddajo vlog: vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/ j a v ne_obj ave/j a v n i _raz p i s i/
5.	Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Roki za predložitev vlog za posamezno leto: za leto 2010 namenjena sredstva 12. 3. 2010 in 11. 6. 2010. Za leto 2011 namenjena sredstva 27. 8. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/ slo/Dejavnost/Javni Razpisi/Javni Razpisi, htm
6.	Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42P009. Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Predmet poziva: krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov na območju RS. Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 18. 12. 2009. Podrobnosti razpisa: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html
7.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: lavni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-kadri.si/
8.	Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predmet javnega razpisa je financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov za krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Rok: odpiranje vlog v letu 2010 bo vsakega 5. v mesecu (kolikor 5. v mesecu ni delovni dan, se šteje za rok odpiranja prvi naslednji delovni dan): rok za oddajo vlog je 1. dan v mesecu. Zadnje odpiranje vlog bo v letu 2010, 5. 5. 2010, če ne bodo sredstva porabljena že na prejšnjih odpiranjih.
Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabi la_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pil %5Bshow_single%5D=830
9.	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je podeljevanje subvencij za zaposlitev brezposelne osebe za polni delovni čas, za obdobje 18 mesecev. Pred zaposlitvijo mora oseba iz ciljne skupine uspešno opraviti enomesečno usposabljanje na delovnem mestu. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu do 12. ure, in sicer: 31. 3. 2010 in 31. 5. 2010.
Več: http//www .ess.gov.si/slo/De javnost/lavn i Razpisi/0409-09 DBO/04-09-09. htm
10.	Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Rok: do 31. 3. 2010. Več: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/ JavniRazpisi/
11. Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je izbor lokalnih in nacionalnih programov javnih del za leto 2010, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji - socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest ter se organizirajo zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov ter sofinanciranje vključevanja brezposelnih oseb v izbrane programe javnih del. Rok za oddajo vlog: v letu 2010 so vsakega 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/slo/ Dejavnost/Javni Razpisi/Javni Razpisi, htm
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
(lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča
Najdete nas na Taborski c. 3 v Crosuplju in po telefonu
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
RENAULT
KLANCAR, D.o.o.
Grozni kova 11 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si
POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LI CARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA
MARCOLFA
KUD Rob svoje občinstvo tudi v letošnjem letu razveseljuje z novo predstavo.
V treh mesecih so Martina, Jernej, Luka, Tina, Klemen, Klara, Bernard, Metka in Jože z režiserjem Jernejem Ko-balom postavili na oder predstavo Marcolfa, katere avtor je Dario Fo.
Premiero smo si gledalci ogledali v Robu v soboto, 16. 1 . 201 0, ponovitev pa v nedeljo, 17.1. 201 0.
Zgodba govori o stari služkinji Marcolfi, ki je v službi pri vsepovsod zadolženem gospodarju, poleg tega pa je obsedena s kupovanjem loterijskih srečk. Pri moških, ki jo obkrožajo, ne vzbuja posebnega zanimanja, to pa se povsem spremeni, ko na dan pride novica, da je Marcolfa kupila »zmagovito srečko«. Kar naenkrat postane najbolj zaželena ženska, kar seveda pripelje do mnogih zapletov.
Robarska dvorana je bila pri obeh uprizoritvah polna tako nas gledalcev kot tudi našega smeha. Če si predstave še niste ogledali, če vas zanima konec zgodbe in če si želite preživeti lep večer, poln smeha, vas igralci vabijo na ponovitve predstav.
Sodeč po izrazih na obrazih gledalcev si upam trditi, da ogleda predstave ne boste obžalovali.
Nina Kovačič
KI) i) R o I) p r t1 d s ( a v! j a k <> m t1 d i j o
MARCOLFA C
avtor DARIO K)
IIOSIUI). JmitJTfkjitt lHiCOlliV UarlirMTrk.iHT ritmcr- ¡.lilij rnorlin JoSKtt Kreiran ¡vierlin
uilSIPIIM: Kl.imlttrrlin ■r>n> Titu iiwr roumjAlIC l'AWSI)l': isrnuid 5rfcj»r
Tanliiluc. JoZL^IHiaivi TcllPHC'lld|HMII(H!: 'L/
1'inIu odr.i McillilSkralJer _It^ljii. JerflfJ Kobal
Velike Lašče - Levstikov dom, petek 12.02.2010 ob 19.30h
vabilo
Pevci Velikolaške vokalne skupine se
pripravljamo na koncert ob dvajsetletnici prepevanja. Ob tej priložnosti vabimo v svojo družbo nove pevke in pevce. Za dodatne informacije pokličite tel. št. 031/500-088.
Štefan Zrnec iz Lapor
je 15. decembra praznoval 80 let
V letu 1987 se je KUD Marij Kogoj ponovno aktiviral. Takrat smo imenovali novo vodstvo, ustanovili ženski pevski zbor, aktivno pa je že nekaj časa predvsem za domače potrebe deloval pevski kvartet, kvintet. Vodil ga je Štefan Zrnec. Z aktivnimi takratnimi člani KUD Do ¡eta jgs7 aktivni moški pevski kvintet je bilo šele možno KUD Marij Kogoj (Štefan Zrnec prvi z desne) prodreti v širši slovenski kulturni prostor. K temu je ogromno prispeval prav Štefan Zrnec, izkušeni vodja pevcev, ki je poleg pevskega znanja vseskozi sodeloval tudi pri drugih kulturnih dejavnostih. S svojim širokim znanjem in pravilnim pristopom je spodbujal mnoge manj izkušene člane in jim vlival samozaupanje. V letu 1991, ko se je kvintet preoblikoval v oktet, je bila Štefanova pomoč še kako dobrodošla. Kot vodja nepogrešljivega ljudskega petja si je v vseh dotedanjih letih nabral dovolj izkušenj in znanja. Tako je že vseskozi sam režiral in oblikoval programe za vsako prireditev posebej. Snov za te namene je črpal iz pogovorov s starejšimi in iz pesmarice z naslovom PELI SO JIH MATI MOJA. Z novoustanovljenim ZPZ Rozamunda in moškim pevskim oktetom smo kar desetkrat nastopili na območnih srečanjih ZKD in JSKD Ol Lj.-okolica. S tem smo postali dovolj prepoznavni. Omenimo naj še, da je bil prav moški oktet pod vodstvom Štefana Zrneca pripravljen nastopiti tudi za vsako potrebo kraja. Kot iz rokava je Štefan stresal in prilagajal skladbe, ki so bile primerne za določeno priložnost. Najbrž ne bo več človeka, ki bi bil prisoten pri praznovanju kar treh obletnicah ustanovitve šole Turjak, in sicer 80., 90. in 100. Za te obletnice je pripravil takšen pevski program, da je bil všečen tako šolski mladini kot ostalim gostom. To je sposoben narediti le človek, ki že vseskozi živi na tej naši kamniti zemlji, ki je znal spoštovati in prisluhniti tudi drugače mislečim in je poleg trdega kmečkega dela živel le še za kulturo.
Štefan Zrnec leta 1992 prejema priznanje za dolgoletno sodelovanje od Aca, predsednika KUD Marij Kogoj.
Že v najstniških letih je postaj nepogrešljivi dramski igralec v kulturnem prosvetnem društvu Škocjan. Štefan tudi nikoli ni pozabil svojih sovaščanov in že 1962. leta so se Laporčani na tekmo-
* IH 41	Ll 40 let f t» n
I *	\ ' . j * ® i ■ *4 .
■Jll t	
Leta 1996 se poznejši oktet pod vodstvom Štefana Zrneca (prvi z desne) predstavi na prireditvi ob 40. obletnici KUD.
vanju na Turjaku pojavili kot kvartet 2 x 2 in zmagali, kar priča priznanje. V 70. letih je bil zopet Štefan Zrnec eden tisi h, ki je spodbujal ustanovitev narodno-zabavnega ansambla Podlipški fantje v Škocjanu, v katerem je bil bobnar in pevec. Ansambel je nastopal nekaj let, potem pa je Štefan pričel na Turjaku spodujati ljudsko petje. Od takrat je Štefan Zrnec nepogrešljivi član KUD Marij Kogoj. Od leta 2005, ko je moški oktet prenehal aktivno peti, se je Štefan še naprej izkazoval kot odličen recitator, govorec in komik. Zadnja leta blesti kot imitator Primoža Trubarja in v tej vlogi je obiskal že mnogo slovenskih krajev.
Štefan, čestitamo Ti za jubilej in Ti želimo vedrosti še naprej in zdravja ter kulturnega sodelovanja še mnogo let.
Foto: Podržaj Anton in Slavko Zgonc KUD MARIJ KOGOJ
ZARJA SPOMINOV
Društvo za ohranjanje izročil NOB in osamosvojitve Velike Lašče je prve dni v decembru povabilo na družabni večer tiste svoje člane, ki so v tekočem letu zapolnili okroglo obletnico svojega življenja od 30 do 90 let, oziroma okroglo vmesno. Povabljena sta bila tudi častna člana gospoda Ivo Kolar in France Borštnik, ki sta v letošnjem letu praznovala že 91 let plodnega življenja, a sta Še vedno čila, zdrava in urejena. Spregovorila sta tudi o prehojeni poti v času NOB. Z veseljem in zanimanjem smo jima prisluhnili, zlasti o neposredni borbi, mrazu, pomanjkanju in nenehnem gibanju iz položaja na položaj. Med vojno niso imeli toplih kasarn, redne, zlasti tople hrane, kaj šele toplih oblačil. Oblečeni oziroma zaviti so bili dobesedno v cunje, pov i te z žico, kakršne sem tudi sam videl v eni najhujših zim iz mojega otroštva v letih 19431944 na domačem pragu, ko so prosili za košček kruha.
Proti koncu obujanja spominov smo prisluhnili, sicer na kasetofonu, oddaljeni borbeni partizanski pesmi, ki je bila vse glasnejša, da je zapolnila sobo in naša srca. Dvignili smo kozarce, nazdravili in zapeli ponarodelo Slomškovo pesem: Kol ker kapljic //tolko let // bog nam daj // na svet živet...«
Popoldan se je nagibalo v večer, ko običajno noč zapolni vse kotičke. Eden od prisotnih je pogledal skozi okno in povedal, da sneži. Nekako ubrano se je zaslišala ljudska narodna pesem: »Kje so tiste stezice, // ki so včasih bile?// Zdaj pa raste grmovje //in zelene trave ...«
Druženje in prijateljstvo nekaj velja, zlasti ko gre za domovino, ki je tam, kjer so tvoje korenine.
91 let Franca Borštnika
20. novembra 2009 je 91. rojstni dan praznoval naš član društva upokojencev Franc Borštnik. Predstavniki društva upokojencev in predstavniki društva Zarja smo ga obiskali na domu mlajšega sina. Veseli smo, da mu niti vojna, niti težke delovne razmere na cesti, niti tudi naporno delo na kmetiji niso pobrali moči. V naši družbi in družbi domačih je bil zelo razpoložen, prijeten sogovornik in pevec kljub nagajivo-sti slušnega aparata. Iz pogovora in iskrice v njegovih očeh je razbrati, da živi zadovoljno življenje v krogu najbližjih.
Zapisala Mija Grebene Jelaska Foto Franc Ivane
4E3

Marija Skubec
Obisk pri 98-letni Mariji Skubec, najstarejši članici društva upokojencev, ki živi pri Minki Ivane. Velike Lašče, 26. 12. 2009.
Nečakinja Minka zelo lepo skrbi za svojo teto Marijo, našo članico.
Pri tako častitljivi starosti je še tako mladostna, vse jo zanima in tudi sama rada pripoveduje, kako je bilo, ko je bila še mlada. Tudi še bere, in to brez očal celo najdrobnejši tisk. Ob slovesu je rekla: »Pa še kaj pridite, kar vmes med letom!«
Besedilo in foto: Franc Ivane
joga v vsakdanjem življenju
Beseda joga v sanskrtu pomeni »združiti« ali »povezati«, saj sistematična vadba razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost telesa, uma, zavesti in duše.
Joga v vsakdanjem življenju je vsestranski sistem, ki je prilagojen potrebam sodobnega človeka. Sistem je zasnoval indijski učitelj joge Mahamandalešvar Svami Mahešvarananda, ki že od leta 1977 živi in deluje v Evropi. Združil je starodavna spoznanja joge in svoje bogate izkušnje s spoznanji sodobne znanosti ter tako ustvaril celovit in postopen sistem vadbe, imenovan Joga v vsakdanjem življenju.
Sistem Joga v vsakdanjem življenju je postopen sistem vadbe, ki obsega vadbo asan - telesnih vaj, izvajanje dihalnih vaj in vaj sproščanja. Vaje Joge v vsakdanjem življenju povečujejo telesno odpornost, večajo prožnost mišic ter gibljivost sklepov, uravnavajo delovanje notranjih organov. Dihalne vaje nam pomagajo dihati globlje in pravilneje in s tem omogočajo boljšo presnovo, hkrati pa nas umirjajo. Z vajami sproščanja pa odpravljamo stres in napetosti.
Taka celovita vadba zelo dobro vpliva na naše telo in počutje ter deluje proti obremenitvam, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Negativne učinke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane in pomanjkanja gibanja lahko preprečimo ali omilimo z vadbo joge.
Sistem Joge v vsakdanjem življenj u je stopenjsko zasnovan sistem, saj se zahtevnost vaj stopnjuje od zelo preprostih vaj, ki
jih lahko izvajajo vsi, tudi starejši in bolniki, do naprednejših položajev. Vadba po omenjenem sistemu je torej primerna za vse starosti in omogoča vadbo tudi ljudem, ki niso dobro telesno pripravljeni. Ime sistema kaže, da ga lahko oziroma naj ga izvajamo v vsakdanjem življenju. Jogo v vsakdanjem življenju poučujejo po vsem svetu: v jo-gijskih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah, zdraviliščih, športnih društvih. Vadba joge pod okriljem Društva Joga v vsakdanjem življenju Ribnica že več let poteka tudi v Velikih Laščah. Vabljeni, da se nam pridružite v letnem semestru (januar - junij) enkrat tedensko v prostorih osnovne šole.
Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica
vas vabi v osnovno šolo Primoža Trubarja v Velike Lašče vsako sredo ob 19.30 k redni začetni vadbi joge.
Se želite dobro razgibati, obenem še sprostiti, znebiti stresa, bolečin in še marsikaterih sodobnih zdravstvenih težav?
Vnesite v svoje življenje več energije, zadovoljstva, zbranosti, harmonije telesa in duha.
Sprostite, razgibajte in nasmejte se v soboto, 27. februarja, ob 17.00
na smejalni jogi pod vodstvom Darinke Suljevič. Vabljeni so tudi otroci in mladostniki.
Prijavite se po telefonu: 041 31 6 989 ali 041 397 789.
šola košarke slavko duščak
V septembru 2009 je v Velikih Laščah začela delovati Šola košarke Slavko Duščak. Košarka ima sicer med velikolaškimi osnovnošolci že dolgo tradicijo, saj treningi potekajo nepretrgoma že od leta 1994. Da je ta šport še vedno zelo priljubljen, priča tudi dober obisk, saj treninge obiskuje približno 25 fantov in 3 dekleta. Da, prav ste prebrali, z letošnjo sezo-
Namesto Dedka Mraza je nadebudne košarkarje obiskal Marko Milic
no so košarko začela trenirati tudi dekleta, ki pa bi si močno želela, da se jim pridruži še katero dekle, da bodo Eva, Nika in Sara s prijateljicami lahko sestavile vsaj prvo peterko. Fantje s prvo peterko nimajo težav, vsaj tako pravijo. Če bi jim kakšna okrepitev vseeno prav prišla, bosta najbolje pokazali dve prijateljski tekmi v bližnji prihodnosti, na katerih se bodo košarkarji Velikih Lašč pomerili z vrstniki iz Kočevja in Grosupljega.
prednovoletno presenečenje
Treningi potekajo v ponedeljek in sredo med 15.00 in 16.30, zaradi velikega zanimanja pa bo v prihodnje na voljo tudi dodaten termin v četrtek med 14. in 1 5. uro. Treninge vodita Matjaž Lovšin in nekdanji odlični košarkar Slavko Duščak, ki je svojim varovancem tik pred novoletnimi počitnicami pripravil lepo presenečenje in v goste povabil - ne, ne Dedka Mraza, ampak svojega prijatelja iz aktivnih dni, Marka Milica. Eden najbolj priljubljenih slovenskih košarkarjev je mladim talentom pokazal nekaj svojih trikov, prinesel pa jim je tudi darila in dve žogi. Za žogi se je bilo sicer treba pošteno potruditi, zato sta »Slave« in »Milko« pripravila tekmovanje na izpadanje. Na koncu sta si žogi priigrala Ambrož Hren in Dan Duščak.
Andrej Lovšin, KK Velike Lašče
Odprto prvenstvo
v tekmovanju trojk
Vinogradniki i obrambni akciji
Miklavževa nedelja je minila v prijetnem športnem druženju
Na Miklavževo nedeljo, 6. decembra, za velikolaške košarkarje ni bilo počitka. Košarkarski klub Velike Lašče je namreč organiziral odprto prvenstvo v tekmovanju trojk, ki sta se ga poleg petih moštev iz naših krajev udeležila tudi ŠD Pijava Gorica in ekipa Vinogradnikov iz Tržišča. Za pokale in denarne nagrade se je tako potegovalo skoraj 30 igralcev v 7 ekipah, število pa bi bilo gotovo še višje, če tekmovanje ne bi bilo organizirano ravno v sezoni gripe.
Prvi del turnirja je potekal v dveh skupinah s štirimi oziroma tremi ekipami. Prvi dve ekipi iz obeh skupin sta se uvrstili v polfinale, oba zmagovalca pa sta se za končno zmago pomerila v velikem finalu. V prvem polfinalu so Vinogradniki v napeti končnici štrli Lovšine (35 : 31), druga tekma pa je bila manj izenačena, saj so s 35 : 24 Veseli ventilčki v postavi Jaklič, Marolt, Sterle premagali Bulgano (Juvanec, Starič, Zidar). Zakaj taki imeni ekip, najbrž ne vedo niti igralci sami. Finalna tekma je bila ponovitev srečanja iz predtekmovanja - takrat so bili boljši Veseli ventilčki. Povsem drugače je bilo v finalu, saj so Vinogradniki že na začetku visoko poved I i in vodstva niso več spustili iz rok (36 : 26). Končno tretje mesto so osvojili Lovšini (Andrej, Janez, Martin in Matjaž Lovšin).
Andrej Lovšin, KK Velike Lašče
¡t Najmlajši, najboljši v širši regiji
r 20. 12. 2009 smo gostili najmnožičnejše tekmovanje v državi.
Gibanje RAD IGRAM NOGOMET je v slovenski prostor uspe0no in vdalj0em obdobju vneslo model sodelovanja, graditve in razvoja posamezne 0portne panoge na podrooeju dela z mladimi, samo promocijo in veoejo medijsko prisotnost. Danes je Zimska liga v bistvu paradni dogodek gibanja Rad igram nogomet. Namen lige je zapolniti zimski odmor v selekcijah U-8 in U-10.
Tekmovanje poteka v sodelovanju z NZS in posameznimi medoboeinskimi nogometnimi zvezami, 0D Media 0port pa skrbi za razpise, organizacijo vzakljuoeni fazi, dogodke medijsko pokriva in prispeva nagrade za udeležence. V Zimsko ligo se vkljuoeujejo vsi slovenski klubi in pa tudi tiste sredine, ki jim tekmovanje v razlioenih ligah ni omogooeeno (osnovne 0ole, prijatelji z ulice ...). Prav zaradi namena množioenega udejstvovanja se je v preteklih sedmih letih 0tevilo odele^encev poveoealo skoraj za desetkrat, in sicer iz 450 na 4500 udeležencev.
Tudi v Velikih La0oeah smo 20. 12. 2009 gostili to tekmovanje. Domaoei nogometa0i, zbrani v ekipah z imenom O0 Primoaea Trubarja VL so bili povsod najbolj0i. Vse 0tiri domaoee ekipe so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje.
Pregled tekmovanja v Velikih Laščah 20. 12. 2009
1. Osemletniki Skupina 4
OS Primoža Trubarja VL 1 : Extreme Sodražica 1 Kompolje - Dobrepolje : Extrem Ribnica 1 OS Primoža Trubarja VL 1 : Kompolje - Dobrepolje Extreme Sodražica 1 : Extrem Ribnica 1 Extrem Ribnica 1 : OS Primoža Trubarja VL 1 Kompolje - Dombrepolje : Extreme Sodražica 1
Vrstni red: ekipa
; 2 ; 3 0 ; 1
; 15
; 3
št. točk
9
1.	OS Primoža Trubarja VL 1 (v ekipi: Dan Duščak, Jan Širaj in Marko Šolaja)
2.	Extreme Sodražica 1	6
3.	Extrem Ribnica 1	3
4.	Kompolje - Dobrepolje	0
Skupina 5
OS Primoža Trubarja VL 2 : Extreme Ribnica 2 Extreme Loški potok 1 : Extreme Sodražica 2 OS Primoža Trubarja VL 2 : Extreme Loški potok 1 Extreme Ribnica 2 : Extreme Sodražica 2 Extreme Sodražica 2 : OŠ Primoža Trubarja VL 2 Extreme Loški potok 1 : Extreme Ribnica 2
Vrstni red: ekipa
3 2 5 16 2 1
2 2 0 0 4 10
1.
2.
3.
4.
OS Primoža Trubarja VL 2
(v ekipi Nik Škof, Nik Jakopin, Liam Samsa,
Ajda Golob in Jon Indihar)
Extreme Ribnica 2 Extreme Sodražica 2 Extreme Loški potok 1
št. točk
9
6 1 1
Skupina 6
OŠ Primoža Trubarja VL 3 : Extreme Sodražica 3	9:2
Extreme Loški potok 3 : Extreme Loški potok 2	1:10
OŠ Primoža Trubarja VL 3 : Extreme Loški potok 3	12:0
Extreme Sodražica 3 : Extreme Loški potok 2	2:4
Extreme Loški potok 2 : OŠ Primoža Trubarja VL 3	5:6
Extreme Loški potok 3 : Extreme Sodražica 3	3:3
Vrstni red: ekipa	št. točk
1. OS Primoža Trubarja VL 3 9
(v ekipi: Tim Škof, Vid Rigler, Alen Peterlin, Žiga Oblak in Anel Salčinovič)
2.	Extreme Loški potok 2
3.	Extreme Sodražica 3
4.	Extreme Loški potok 3
6 1
2. Desetletniki Skupina 3
A ekipe
OS Primoža Trubarja VL 1 : Extreme Sodražica	2 : 1
Extrem Ribnica : Kompolje - Dobrepolje	3 : 0
OŠ Primoža Trubarja VL 1 : Extrem Ribnica	4 : 0
Extreme Sodražica : Kompolje - Dobrepolje	3 : 0 Kompolje - Dobrepolje : OŠ Primoža Trubarja VL 1 0:3
Extrem Ribnica : Extreme Sodražica	0 : 2
Vrstni red: ekipa
1.
2.
3.
4.
št. točk
OS Primoža Trubarja VL 1	9 (v ekipi: Gašper Marine, Klemen Srnel, Tadej Širaj, Jakob Hočevar, Nik Pintarič in Zan Žužek)
Extreme Sodražica	6
Extrem Ribnica	3
Kompolje - Dobrepolje	0
B ekipe
OŠ Primoža Trubarja VL 1 : Extreme Sodražica Extrem Ribnica : Kompolje - Dobrepolje OŠ Primoža Trubarja VL 1 : Extrem Ribnica Extreme Sodražica : Kompolje - Dobrepolje Kompolje - Dobrepolje : OŠ Primoža Trubarja VL 1 Extrem Ribnica : Extreme Sodražica
2 3 0
3 0
4
Vrstni red: ekipa
1. 2.
3.
4.
Extrem Ribnica
OŠ Primoža Trubarja VL 1
(v ekiph Tim Škof, Alan Peterlin, Dan Duščak,
Marko Šolaja, Jan Širaj in Jaka Samsa)
Extreme Sodražica Kompolje - Dobrepolje
št. točk
9
3 0
Vsem ekipam domačih nogometašev čestitam in jim želim veliko uspeha v nadaljnjem tekomovanju.
TURISTIČNO DRUŠTVO TURJAK
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
članov, podpornikov in takšnih ljudi, ki bi se nam radi prostovoljno pridružili
v soboto, 7. 2. 2010 ob 19.00 v dvorani Doma krajanov na Turjaku
Ob tej priložnosti bo KUD Marij Kogoj pripravilo tudi kratek kulturni program (15-20 min), namenjen SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU.
LEPO VABLJENI!
Mladinci KMN Velike Lašče nadaljujejo s tekmovanjem v U-1 8 v Skupini C.
Zadnja tekma v Ribnici v soboto, 16. 1. 2010, je proti favorizirani Litiji je pokazala, da so na pravi poti. Z malo slabšim začetkom so bili v drugem polčasu celo rezultat-sko boljši nasprotnik. Tekmovanje se nadaljuje še s tekmami v Skofji Loki in Litiji.
KMN Velike Lašče nadaljuje v 2. SFl zahod
15. krog v soboto, 13. februarja, ob 17:00 uri doma z KMN ratitovec.
KMN Velike Lašče nadaljuje s tekmovanjem pri članih v 2.SFl zahod. Prva sezona je prinesla veliko izkušenj tako na tekmovalnem kot organizacijskem nivoju.
V soboto 13. februarja, ob 17:00 uri se bodo fantje zadnjič v tej sezoni predstavili domači publiki v športni dvorani v Velikih Laščah.
Razlog več, da jih pridete bodrit, da s tem pripomorete k novi zmagi ter dokažete, da je sodelovanje domače ekipe na tovrstnem tekmovanju tudi za gledalce zanimiv dogodek.
Ob tej priložnosti se posebno zahvaljujemo županu g. Antonu Zakrajšku in pokrovitelju - OBČINI Velike Lašče in Županovem skladu.
Ostali sponzorji ekipe: Mapri d. ao. o., Športna oprema GIVOVA, Intralite d. o. o., Avtošola VITOL, Avtovleka in vulkanizerstvo Goran Njenjič s. p., Akustika Pirman d. o. o., Knut d. o. o.,Tapetništvo Bojan Indihar s. p., Agles d. o. o., UniCredit Bank Slovenija d. d., KVM Grafika d. o. o., Pizzeria Rozamunda, Gostilna pri Kuklju, Dnevni bar MINA CAFE, Pizzeria ADAM Ponikve in MAGRI d. o. o. (okna in vrata).
Zapisal: Mitja Pintarič
SlOvbriftkn Ifudlkil \tlJlftkil
n
flovageiitniam
N ■ hvBlhfshl tiikknl pnntor m mikkini Kur
t j i K to«
S »»»ItoM lil | I.
k to*»«*
k ___ftf
V
Vzporedno s tem dogajanjem smo v Velikih Laščah začeli tudi z akcijo »Rezervirano za rumeno«, ki jo po celi Sloveniji organizira Nova Generacija SLS. V akciji člani Občinskih odborov Nove generacije SLS skupaj z lokalnimi društvi
paraplegikov po vsej Sloveniji opozarjajo na problematiko parkiranja na mestih, namenjenih invalidom. Tudi v Velikih Laščah se srečujemo s tem problemom, saj imamo samo eno tovrstno parkirišče, in to v kraju, skozi katerega vodi tako imenovana »cesta smrti« Ljubljana-Kočevje. Zato smo v NG SLS Velike Lašče opozorili, da je prav, da tudi v naši občini ljudem z oteženim gibanjem omogočimo boljše pogoje za sobivanje.
Za izboljšanje zavesti, da so invalidski prostori rezervirani za invalide in zato ostali na njih ne parkiramo, se lahko veliko stori s preventivo in učenjem bontona mlade generacije že v šolah, k čemur stremimo tudi v Novi generaciji SLS Velike Lašče.
Mladi smo moč!
Miha Tekavec
Predsednik Nove generacije SLS Velike Lašče
Visoki zneski SAZAS za
kulturna društva
Avtorska pravica je monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega avtorskega dela in pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Za namen skupinskega (kolektivnega) upravljanja avtorskih pravic so se ustanovile kolektivne organizacije avtorjev (SAZAS, IPF, ZAMP), ki nastopajo kot kolektivni zastopnik avtorjev določene vrste del - glasbene, književne, av-diovizualne itd. Kolektivno uveljavljanje pravic je za avtorje in uporabnike zelo koristno, saj avtorjem omogoča preprosto in učinkovito upravljanje njihovih pravic, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Vendar pa lahko gredo zahteve posamezne kolektivne organizacije v praksi predaleč, oziroma so te zahteve nesorazmerne, kar lahko ogroža druge interese družbe kot celote. Tak primer so amaterska društva oz. skupine iz področja umetnosti in književnosti, ki delujejo ljubiteljsko ter neprofesionalno.
V Poslanski skupini SDS smo zato predlagali novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, s katero smo želeli rešiti problem zaračunavanja avtorskega honorarja oziroma nadomestila za avtorski honorar kulturnim društvom. Ljubiteljska kulturna društva, ki so že večkrat, množično pa dvakrat protestirala proti sedanjemu načinu obračunavanja tarif SAZAS, so opozorila na to, da jim dosedanja ureditev onemogoča delo in da se bodo prisiljeni prenehati ukvarjati s svojo dejavnostjo, saj se tarife nenormalno povečujejo, zaračunavajo netransparentno in nesorazmerno. V praksi se za vsako prireditev določi pavšal, ne glede na to, za kakšno prireditev gre, za katere avtorje (saj zakon predvideva določene izjeme), ipd.
Predlagali smo, da so društva oziroma skupine s področja
umetnosti in književnosti prosta plačevanja tarif kolektivnim avtorskim organizacijam (SAZAS) pod naslednjima pogojema:
•	da amatersko društvo oziroma skupina na prireditvi nastopa brezplačno,
•	da ni vstopnine, razen če se ta v celoti nameni v dobrodelne namene.
Kljub temu da so koalicijski poslanci tudi sami ugotovili, da gre za problem in da imajo društva težave, so glasovali proti našemu predlogu. Poudarjali so, da bodo spreminjali zakon in problematiko avtorskih honorarjev celostno uredili, vendar zakona s tega področja ne najdemo v normativnem programu vlade za leto 2010, kar pomeni, da se vsaj še eno leto ne bodo ukvarjali s tem. Menimo, da bomo, če bomo čakali s spremembami, pristali pri delovanju nekaj sto društev, in to zgolj večjih društev, medtem ko vsa druga društva po občinah, ki dejansko skrbijo za vse kulturno dogajanje v manjših krajih, povezujejo ljudi in ohranjajo dediščino, te perspektive nimajo. Mi se bomo tudi v bodoče trudili za obstoj in čim boljše delovanje društev, saj le ta ohranjajo dediščino in skrbijo za kulturni in turistični utrip po Sloveniji. V poslanski pisarni v prostorih Občine Velike Lašče bom 29. marca 2010 od 1 7.30 do 19.00. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj® dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www. alenkajeraj.sds.si.
Naj se vam v novem letu izpolni čim več želja. Uresničite čim več sklepov in ciljev, ki si jih boste zadali, in ne pozabite, vsak dan posebej je dragocen in dragoceno je, kako in s kom ga preživimo.
Saj veste - življenje ti da samo toliko, kolikor si upaš vzeti!
Alenka Jeraj,
poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
Druženje ob kozarčku
tople pijače
Člani Nove generacije SLS iz Velikih Lašč smo se 26. decembra 2009 odločili obeležiti dan samostojnosti in enotnosti. Praznik samostojne, neodvisne in demokratične Republike Slovenije smo obeležili s stojnico, kjer smo mimoidočim ponujali tople napitke in domače pecivo. Namen akcije je bil poudariti pomembnost tega državnega praznika, nekoliko spodbuditi narodno zavest, hkrati pa predstaviti aktivnosti Nove generacije SLS v Velikih Laščah. Dobre volje in glasbe ni manjkalo, tudi nad odzivom občanov smo bili prijetno presenečeni. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi TD Turjak, ki nam je za to priložnost odstopilo stojnico.
Foto: Klavdija Zgajnar
Misijonar Pedro Opeka prejel priznanje
predsednika države
»... Jaz sem srečen, bolj pomagam drugim, bolj sem srečen ...«
V decembru 2009 je bil med nami ponovno naš rojak misijonar Pedro Opeka, častni občan Občine Velike Lašče. Na Miklavževo nedeljo, 6. decembra, je v naši farni cerkvi daroval sveto mašo in spet smo imeli priložnost prisluhniti njegovi besedi.
Seznanili smo se tudi z novo akcijo zbiranja sredstev za najrevnejše na Madagaskarju.
9. decembra, pred dnevom človekovih pravic, je predsednik države dr. Danilo Turk Pedra Opeko odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, teološke misli in skrbi za sočloveka.
Pedro Opeka je bil na dan, ko je prejel to visoko priznanje, gost na TV Slovenija v oddaji Odmevi. Povzemam nekaj njegovih misli, ki jih je ob tem povedal v pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek:
»Priznanje, ki sem ga dobil, ni le priznanje meni, ampak priznanje našemu skupnemu delu za lačne otroke. Bogu hvala za to. To je hkrati priznanje vsem slovenskim mi-
Na vprašanje, ali je srečen človek, je odgovoril:
»Jaz sem srečen. Bolj pomagam drugim, bolj sem srečen in tako tudi vsi moji sodelavci. Med nami ni posrednikov. Je revščina, in mi - in mi zmagujemo. To je možno, ko imaš upanje, ko imaš vero. To je evangelijska dolžnost, da delam za druge, za sočloveka, če ne, zakaj bi verjel v Boga.«
Mislim, da so te besede tako močne, da ne potrebujejo nobenega komentarja, in upam, da bo svoje poslanstvo lahko še naprej opravljal tudi z našo pomočjo, tudi s pomočjo nove akcije zbiranja sredstev za njegove Malgaše.
V. V.
VANDALIV VELIKIH LAŠČAH
V ulici Zazid za cerkvijo je nekaj osnovnošolcev iz predmetne stopnje, ki živijo na Postaji, Jontezovi in Trubarjevi cesti ter na Veliki Slevici, obmetavalo že nekajkrat našo hišo z novo fasado. To so delali zvečer ali ko nas ni bilo doma. Sprva so bile snežne kepe, potem pa so bila jabolka, oglje, jajca in čokoladno mleko. Nazadnje vse niso uspeli zmetati, kajti niso pričakovali, da je kdo doma, ker niso videli parkiranega avtomobila. Prepodila jih je hišna psička, zato so vrečko s preostalo vsebino pustili pred župnikovo garažo.
Novo fasado so že lansko leto popraskali s kamni, pozimi so okna obmetavali s kepami. Lani nam je mladina zbežala, letos pa nam je s pomočjo sosede, ki jih je videla, uspelo dva prijeti in se z njima pogovoriti. Ker to ni pomagalo, smo se obrnili na policijo. Poleg vreče so videli tudi okrog razmetana jabolka in popackano fasado. Odpeljali so se k fantiču, s katerim smo se že pogovorili, in nato še k ostalim.
Policija nas je obvestila, da so te fantiče obiskali, ti niso zanikali in to so delali brez pravega vzroka.
Pri nas se je to zimo oglasil tudi gospod župnik, ker ga je prav tako zanimalo, kdo meče kepe v njegova okna.
Srčno upamo, da se po obisku policije in staršev to ne bo več dogajalo.
Oškodovanci iz Zazida Velike Lašče, 16. 1. 2010
uredništvu troble
Razmere, ki so nastale ob zadnjem sneženju, so me spodbudile preko T rob le pred lagati pristojnemu občinskemu organu ustanovitev mobilne skupine ljudi, ki bi za primerno plačilo pomagala ostarelim občanom opraviti dela, ki jih zaradi starosti ali bolezni ne zmorejo več. Predvidevam, da je na območju občine kar nekaj takih občanov, ki so pomoči potrebni, pa nimajo svojcev, da bi jim pri tem pomagali. V mislih imam opravila, kot so: priprava in spravilo kurjave za zimo, kidanje snega (ročno ali s čelnim plugom na traktorju), težja dela pri pripravi gredic in urejanju vrta, obrezovanje sadnega drevja in spravilo sadja ter občasno čiščenje stanovanja - hiše, morda celo pranje in likanje perila. Potem je tu še nabava hrane (trgovina), recepti in zdravila (ambulanta in lekarna), morda tudi banka z ustreznim pooblastilom.
Skupino bi sestavili na podlagi oglasa v Trobli, v njej naj bi bili moški in ženske, štela naj bi 3-5 ljudi, ki bi se po potrebi lahko povečala. Za ta dela bi bili primerni mlajši upokojenci, ki so še sposobni opravljati taka dela, brezposelni delavci in študentje. Na čelu ekipe naj bi bil koordinator, ki bi usmerjal delavce glede na zahtevano pomoč. Njegova telefonska številka bi bila lahko objavljena na prvih straneh Troble. Dosegljiv naj bi bil skozi vse leto ob vsakem času dneva.
Prosim, da pristojni organ razmisli o smotrnosti formiranja take skupine. Poskrbi naj, da bo skupina delovala legalno, da pomoči potrebni ne bodo izkoriščani in da prejemki za to delo ne bodo obremenjeni z nepotrebnimi dajatvami, ker se sicer tega dela nihče ne bo lotil.
Lepo pozdravljeni!
Franc Knavs, Naredi 20
sijonarjem in vsem mojim sodelavcem na Madagaskarju. S prejetim priznanjem se odpirajo vrata za revne ljudi. Za 10.000 otrok iz smetišča smo pripravljeni iskati pravico do konca sveta. Otroci imajo pravico, da jejo. Jaz bom dvigal svoj glas za to, kjer koli bom delal. Človeku, ki je živ, se ne sme zapreti vrat se ne Slika vir: Misijonsko središče Slovenije
sme vzeti upanja,
da je njegovo življenje in življenje njegovih otrok lahko boljše.«
Kino - Velike Lasce kinoprogram za februar 2010
PETEK 5. FEB.
PETEK 12.FEB.
NEDELJA 14.FEB. OB 17.00
PETEK 19.FEB. OB 19.00
PETEK 26.FEB. OB 19.00
PREDSTAVA ODPADE ZARADI PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
PREDSTAVA ODPADE ZARADI ABONMAJSKE PREDSTAVE
AMERIŠKA USPEŠNICA-ANIMIRANI OTROŠKI
PLANET 51
Ameriški astronavt Chuck pristane na neznanem planetu, prepričan, da je prvo živo bitje, ki bo zakorakalo po novem svetu. Toda na njegovo veliko presenečenje naleti na številne male zelene vesoljčke, ki niso navdušeni nad tujimi zavojevalci. Po spletu zabavnih prigod se spoprijatelji z zvedavim Nezemljanom in z njegovo pomočjo prek številnih avantur spoznavata, da sta si obe rasi bolj podobni, kot bi pričakovali... DOLŽINA 1 ura 27minut.
AMERIŠKA USPEŠNICA-AKCIJSKI SPEKT.
AVATA R
Režiser legendarnega Titanika in kultnih ZF akcij Osmi potnik ter Terminator se v nepozabni 3D pustolovščini poda na čudoviti neznani planet Pandora. Tj a je namenjen tudi paralizi ran i vojak Jake, ki s pomočjo prenosa misli dobi novo - nezemljansko telo. V neznani pokrajini ga skoraj doleti smrt, a ga še pravočasno reši Pandorina staroselka Neytiri. Jake se zbliža s ponosno bojevnico in njenim plemenom ter ob tem spoznava pravo lepoto neukročene Pandorine narave. Toda kmalu se znajde ujet sredi epskega boja, kjer se mora odločiti med tem, kar mu veleva um, in kar mu narekuje srce. DOLŽINA: 2 uri 47 minut. (Zvišane cene vstopnic.)
AMERIŠKA USPEŠNICA - SRHLJIVKA
PARANORMALNO
Mlada zaročenca Micah in Katie po selitvi v novo hišo opazita nenavadne pojave, saj sta predvsem v nočnem času priča srhljivim glasovom in nerazložljivemu premikanju predmetov. Katie se boji, da gre za duha, ki naj bi ji sledil že od otroštva, zato Micah v spalnico postavi kamero. Posnetki razkrijejo grozljivo dogajanje med njunim spanjem, toda niti pomoč poznavalca paranormalnih pojavov ne more več ustaviti demonskih sil na delu. DOLŽINA: 1 ura 26 min.
Doljne Retje. Majhna in prijetna vasica, poznana po velikem piscu Franu Levstiku. Moje počitnice, ki sem jih preživljala v tej majhni a prijazni vasici, so polne lepih spominov. Eden teh se mi je še posebej vtisnil v spomin. Otroci smo se radi kopali v vaškem koritu, v katerem se je napajala živina. Tu so bili naši obrazki vedno nasmejani in razigrani. Po dolgih letih pa sem ga ponovno obiskala. Nič več napajanja živine, nič več razposojenih obrazkov. Sedaj je samo, zapuščeno in osamljeno.
korito
Strah in groza me obdajata,
ko stopam po poti k tebi.
Globel je temačna, a sila v meni je močnejša.
Zrem v nebo in premišljujem,
kaj me čaka tam doli.
Stopam počasi vzravnano. Poslušam petje ptic in šelest listja. Vetrič rahlo pihlja. Metulji letajo, čebele se pasejo na cvetovih ivanjščic.
Kako tesno mi je pri srcu. Čedalje bolj. Globel je vse bolj temačna. Vse bolj se približujem njemu, ki je imel nekoč veliko prijateljev. Spomini mi uhajajo v mladost.
O, groza, kar strah meje, ko ga zagledam. Tam je On. Star in osamljen stoji v tej temačni globeli. Brez prijateljev. Vendar še vedno stoji s ponosom, čeprav v njem ni več vode ...
JELKA ROBINIK
KOGAR IMAŠ RAD, NIKOLI NE UMRE, LE DALEČ, DALEČ JE ...
ZAHVALA
Po hudi bolezni je utihnilo srce mojega ljubega moža, očeta, našega sina in brata
Jožeta GRČARJA
(1968-2010). Dragi moj, hvala ti za življenje najinih otrok; hvala ti, ker si bil tako skrben, ljubeč in dober mož in oče. Hvala ti, ker si nam vsem pokazal pravi pomen besed: volja, vztrajnost in optimizem ... Hvala ti za vse. Tvoje zadnje minute so se mi prilepile na oči, tako kot si se mi zasidral globoko v srce. Lepo je bilo živeti s teboj.
Domača družina, starša, brat in sestra z družinama se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in mojim sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih v boju z boleznijo pomagali, stali ob strani in spodbujali. Hvala obema laškima zdravnicama za razumevanje in pomoč. Hvala tudi gospodoma župnikoma in pogrebnemu zavodu Zakrajšekza lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje, sveče in darovane
svete maše. Domača družina pa se zahvaljuje vsem tudi za pomoč v drugačni obliki. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči: žena, sin, hči, očem, mama, sestra in brat z družinama.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob smrti moje »botrce«
Kristine MIKLIČ
iz Vidma,
rojene Zgonc, s Podhojnega hriba - Rob (26. 11 . 1919-26. 12. 2009)
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste
nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za vsak stisk roke, za izrečena osebna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje in prispevke za dober namen v cerkvi. Iskrena hvala dr. Mariču in ostalemu osebju zdravstvenega doma Videm za vso dolgoletno skrb, nego in pozornost. Posebna zahvala velja gospodu župniku Francu Skulju za lepo opravljeno poslednje slovo.
Zelo jo bom pogrešala nečakinja Irena Ravnikar Peteri in.
Podhodjni hrib, Rob
Srce je omagalo, tvoj^dih je zastal, a nate sjmmin bo večno ostal. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Ni te vec na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob hudi bolezni nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, mož, dedek, brat in stric
Milan PONIKVAR
(9. 12. 1947-25. 12. 2009) iz Velikega Osolnika.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem tistim, ki so ga obiskovali v času bolezni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, druge prispevke in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba s pevci, iskrena hvala PCD Veliki Osolnik, gospodu župniku Vinku Šegi, hvala gospodoma Milanu Tekavcu in Lovrencu Cradišarju za lepe besede slovesa, zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju - dr. Darji Modic Likar in patronažni sestri Martini.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Toda On meje poklical in moral sem mu slediti. Vstal sem in šel tiho.
(L. Cernudn)
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta
Janeza SAMSE
iz Dolnjih Retij 9
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in bili z nami, da smo trenutke slovesa lažje prestajali. Hvala za vsa izrečena sožalja in darove.
Otroci z družinami
iJ
RAČUNOVODSKE STORITVE
Majda Zalar, s. p.,
Rašica 45, 1315 Velike Lašče
Kontakt: Damjan Zalar GSM: 041/348-465
Ste samostojni podjetnik/ca, leto 2009 je za nami, na vrata že trkajo zaključki poslovnega leta, vi pa še vedno nimate urejenih poslovnih knjig.
Čimprej poskrbite za učinkovito, zanesljivo in seveda ugodno vodenje poslovnih knjig, da bo vaše podjetje v prihodnosti še bolj uspešno.
FRIZERSKI SALON
DARJA W. LANINSEK S. P. ŠKRILJE 129, MALI VRHEK 1292 IG
moško striženje od 7 do 12€ žensko striženje od 8 do 15€ otroško striženje od 5 do 8€ barvanje klasično, modno pramena enobarvna, večbarvna
ZA VEČ INFORMACIJJKNAROČANJE POKLIČITE 041/680-657
VLJUDNO VABLJENI
STEKLARSTVO peter hren, s.p.
gradež14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668
D „ . tll	Tel:01/7881366
Brušenje stekla
Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve
Želite imeti urejene in lepe nohte?
S pomočjo umetne konice, šablone ali svile, z naravnimi geli podaljšujem nohte, lahko pa jih le geliram. Noht s tem ojačam, tako se ne cepi in ne lušči.
Izdelujem tanke nohte naravnga izgleda z najkakovostnejšimi materiali, ter jih oblikujem primerno starosti in želji stranke ter obliki rok in nohtov.
Menim, da vsaka ženska potrebuje urejene roke, saj so zrcalo človeka, naj vam bodo v ponos.
Za dodatne informacije in naročilo pokličite na telefonsko številko 031270.247
1
Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh.
Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implántate.
PréNaDENT
Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA
Draga 1, IG tel: 040 934 000
Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00.
mobilna
Ban velja kol popust v vlSInl 5 EUR z DDV za servisne storitve PC klinike pnrijelja Naveza d.s.a. In ne velja za nakup strojne opreme. Popusti se ne seStevaja.
»oni salona B£U
Naveza d .0.0., Ščita 9 1315 Velike Lašče www.naveza.com
MODRA ŠTEVILKA
(• 080 23 031
Servis in vzdrževanje osebnih računalnikov in računalniške opreme na domu
Dosegljivi smo kadarkoli in kjerkoli. Pokličite nas na brezplačno modro številko 080 23 03.
pc klinih
080 23 03
I razie
!IJA (nekiiti rška liposukcija) PEGfeliKIRA
m>
nega obraza ii ran je in posmkava nohtov
IBrilacije
E( posebnost Terapevtska masaže)
www.mlisazebelin.si
T JOOm "HflTTBV
ČETRTEK, 4. FEBRUAR, ob 19. uri
Trubarjeva domačija, Rašica 6. TRUBARJEV ČETRTEK z gostjo dr. Miro Delavec
(Javni zavod Trubarjevi kraj)
PETEK, 5. FEBRUAR, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU
(Občina Velike Lašče, KUD Primož Trubar Velike Lašče, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in Glasbena šola Ribnica)
TOREK, 9. FEBRUAR, ob 19. uri
Knjižnica Velike Lašče PREDAVANJE O RAKU NA DOJKAH prim. dr. Mojce Senčar
(MKL Velike Lašče in DPŽ Velike Lašče)
PETEK, 12. FEBRUAR, ob 19.30 uri
Levstikov dom, Velike Lašče 4. ABONMAJSKA PREDSTAVA: »MARLCOLFA«
v izvedbi KUD Rob (Občina Velike Lašče)
PONEDELJEK, 15. FEBRUAR
Glasbena šola Velike Lašče INTERNI NASTOP
(Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče)
SREDA, 17. FEBRUAR, ob 18. uri
Knjižnica Velike Lašče DELAVNICA IZDELOVANJA NAKITA IZ FiMO MASE
(MKL Velike Lašče in DPŽ Velike Lašče)
SOBOTA, 27. FEBRUAR, ob 17. uri
Osnovna šola Primoža Trubarja, Velike Lašče
SMEJALNA REKREACIJA IN SPROSTITEV (delavnica) (Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica)
PETEK, 5. MAREC, ob 19.30 uri
Levstikov dom, Velike Lašče 5. ABONMAJSKA PREDSTAVA: »ONA+ON«
v izvedbi Gustav filma (Občina Velike Lašče)
SOBOTA, 6. MAREC, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče, komedija »DVA PARA SE ŽENITA«
v izvedbi Gledališča pod mostom, Grosuplje
PETEK, 19. MAREC, OB 19. uri
Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV PESNIŠKO LIKOVNEGA TROJČKA »KITKE«
(Zavod za razvijanje ustvarjalnosti - Pesem.si in Javni zavod Trubarjevi kraji)
Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.