h L? Or?- 1 ? '  ■

Sndpew Carnegie:

Za svetovno razsodišče.

< 3 %

Poslovenil

Franč. Ser. Šegula.


Pour 1’Srbitrage.

SecondB edition en Slovene.

Concillation Isitsrsiationalc.
Mednarodno sporazrnnljenie.

„Pro Patria Per Orbis Concordiam. —
Za domovino po slogi človeštva!"

S tem naslovom in geslom je J. 1905 ustanovil senator M.
d’Estoumellec de Constant eno izmed premnogih pacifističnih dru¬
štev, in sicer s posebnim namenom zbližanja in zdru¬
ženja narodov sveta.  Pravo domoljubje namreč ne ob¬
stoji samo ,v tem, da je kdo vsikdar pripravljen, sebe in svoje
imetje žrtvovati za domovino, ampak naj tudi pomaga, da se od¬
strani vse, kar bi moglo domovini škodovati, ali prerušiti njen
mirni razvoj. — V ta namen je najprej treba ustvariti dobre od-
nošaje med vsemi narodi, in te odnošaje postaviti na stalno in
trdno podlago. Zato hoče društvo:

1. Vzgajati po spisih in govornikih javno mnenje in pre¬
pričanje za mednarodna mirovna razsodišča.

2. Nadzorovati, oziroma popravljati netočne in namenoma
neresnične — tendenciozne vesti, Id naredijo sovraštvo med na¬
rodi in povzročajo vojne. Temu pilju služi zlasti časnikarstvo in
tisti udje, ki so izvoljeni v zastope, odbore in zbore.

3. Gojiti prijateljske odnošaje med posamezniki raznih na¬
rodov, da zgine nezaupanje in vzklije bratoljubje. (Za nas Slo¬
vence se od 1. 1912 posebno zanima „Groupe d’čtudes Franco-
Slovčnes" — Julius Tixerant, Pariš.)

1. Uprizarjati mednarodne obiske parlamentarcev med se¬
boj, trgovcev, dijakov, znanstvenikov, umetnikov, delavcev, obrt¬
nikov.

5. Pospeševanje znanja tujih jezikov.

59833

Andrew Carnegie.

Conciliation internationale. Mednarodno sporazumljenje.

Za

svetovno razsodišče

(Pour 1’Arbitrage.)

Visokošolcem govoril

M. Andrew Carnegie,

rektor univerze v Šent-Andražu na Škotskem.

Predgovor spisal
senator

M. cTEstournelles de Constant,

Pariš.

Poslovenil

Franc. Ser. Šegula,

vitez reda Božjega groba v Jerusalemu, župnik v p. in posestnik,
Pragerhof.

1914 .

V lastni založbi. ~ Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Andrew Carnegie.

(Životopisna Črtica.)

„Yse bo še dobro, ker vse na svetu se
obrača na bolje."

Njegovo geslo.

»Bogatejši in uplivnejši, kakor marsikateri kralj,
ie ostal, kar je bil vsekdar, preprost delavec; njego¬
vo ogromno premoženje mu je le novo orodje za delo:
orjaški stroj, ki ga rabi, da bi podprl še bodoče rodo¬
ve," Tako je označil francoski se.nator M. d’Estour-
nelles de Constant življenje svojega prijatelja miliar-
darja A.ndrewa Carnegieja (Andrjuš Karnidži).

Ta vzor samorastlosti („self-made-man“) se je
porodil 25. novembra 1887 v mestu Diunfermline na
Škotskem kot sin ubogega tkalca. Matere zlasti se
spominja z neskončno spoštljivostjo; učila ga je brati
iji pisati, učila ga varčnosti in poštenosti, vzgojila v
njem moški značaj. Leta 1848 je šla uboga rodbina
Carnegie s trebuhom za kruhom v Ameriko m se na*-
stanila v Pittsbupgu. Tu je mali Andrej najprej v
predilnici zraven očeta »navijal volno na špole“ in
služil na teden 1 dolar 20 cents (,5 kron). Potem je bil
kurjač pri parnem stroju, nadalje raznašalec telegra¬
mov po mestu, telegrafist, 1. 1852 že tajnik Tomaža
A. Scotta, ravnatelja pennsilvanskili železnic in 1865
sam ravnatelj tega velikanskega podjetja.

Premoženje je začel zbirati s tem, da si je še
kot tajnik izposodil denar za nakup 10 železniških

O

u

akcij, z dividendo pa je že preživljal svoje stariše. Za
vsako nadaljno podjetje si je sicer tudi izposojal de¬
nar, pa ker je bil znan kot poštenjak, je dobival sko¬
raj neomejen kredit, izdeloval prve železniške spalne
voze (sleeplng cars), stavil železne mostove, kupil pe¬
trolejske vire v Ptennsilvaiiiji. Leta 1868 je spoznal
veliko bodočnost jekla, opustil vsa druga podjetja in
ustanovil v Homesteadu pri Pittsburgu svoje velikan¬
ske tovarne jeklenih izdelkov (Carnegie Steebvnrks),
katera je leta 1900 — ker se ,,za starega Človeka ne
spodobi več, dirjati za dolarji" — prodal za 250 mili¬
jonov dolarjev (1200 milijonov kron). Od tega svoje¬
ga podjetja je svetu znan kot „kralj jekla* 4  (Steel-
King), pa tak kralj, ki ni dajal samo mezde svojim
podložnim, ampak ž njimi, svojimi delavci, delil tudi
dobiček in se jih še zdaj spominja z milijonskimi u-
stanovami.

Zraven ogromnega dela v svojih podjetjih je/ bil
Andmv Carnegie vsekdar marljiv pisatelj. Narav¬
nost neŠtevilni so njegovi 'Članki po sodobnih časopi¬
sih in revijah, zlasti trgovinsko-industrijskegainmed-
narodno-političnega zadržaja. Zanimiva je knjiga
»Trgovca vladarska moč", najvažnejša pa 1. 1889 iz¬
dano »Evangelje bogatina" (The gospel of \vealth). To¬
liko zanimanja je vzbudila ta knjiga, da so o njej pi¬
sali dolge Članke celo: Minister Gladstone, kardinal
Man n ing, kardinal Gibbons i, dr. Razlaga v njej, ka¬
ko je milijonar — ne lastnik! — ampak le oskrbnik
svojega premoženja; ne srne ga torej zapravljati, niti
zapuščati ga dedičem, ampak porabiti v prid vsega
človeštva: »Kdor bogat umrje, umrje onečaščen."

Zenskemu sorodstvu naj se ugotovijo primerni dohod¬
ki, sinovom pa nič, ali le malo za začetek: podedo¬
vano bogastvo zamori veselje do lastnega dela, omeh-
kuži značaje, pokvari navadno celega človeka."

'Andrew Carnegie je bogat, zelo bogat, — mar
li bogatejši, kakor Gould, Rockefeller, Morgan, Pea-
body 1. dr. ? Marno vprašanje! Noben teh gospodov
si ni dal še pogledati do dna. svojih žepov in blagajn:
to pa je res, kar Carnegie uči, to tudi izvršuje. Se-

4

veda Ima pri tem „svojo trdo glavo". Celo njegova
žena je brez upliva nanj („sem le njegova ponižna po¬
močnica, — Ms liumble helpmate, that is ali! — ne
ga vladati, ampak le služiti mu hočem pri njegovih
velikih ciljih", je navadna njena beseda), če gre za
porabo ogromnih zakladov; in od svojega prijatelja
Williama T, Steada se je popolnoma ločil, ker mu je
ta hotel — seveda z najboljšimi nameni — „preveč
ukazovati". Običajne miloščine ne 'deli; devet desetin
tega je baje zavržen denar. Tudi za „Budeči križ"
nič ne da, ker bi se to reklo podpirati vojno, ki jo
smatra za nepotrebno morijo ljudi. Ogromne svote pa
daje zlasti za učne/ namene: visoke šole, knjižnice,
ter za dobrodelne naprave: delavske naselbine, bol¬
nišnice, starostna zavarovanja. Za sirote na Balka¬
nu je namenjenih 10 miltonoivi kron. Velik prijatelj
je tudi godbe; kupil je že .nad 4000 cirkvam orgije;
ima pa tudi v svojem gradu Skibo Castle na Škot¬
skem, kjer zdaj biva, velikanske orgije, ki bude rano
vsakega dne njegove goste iz spanja. Ob svojem 73.
rojstnem dnevu je daroval na en mah 180 miljonov
kron! Povprek se je preračunilo, da je doslej razde¬
lil že 3 milijarde K,

Zlasti pa je Carnegie opora novodobnega mirov¬
nega gibanja (paoifisnnus). Sam je spisal knjigo „Za
mirovno razsodišče" (Pour 1’Arbitrage), podprl pa
svoje mnenje z ustanovo: „Diotation Carnegie pour la
paix internationale" (za mednarodno sporazumljenje),
ki razpolaga z letnimi dohodki 3—4 milijonov frankov.
Centrali te ustanove ste v New - Torku (Ahierika) in
Pariš; podpirajo pa se pacifistični uradi (bureau a-
merikanskih republik v VVasiiingtonu. mednarodna
mirovna pisarna v Bernu .na Švicarskem),, ter mno-
gobrojna mirovna združenja po celem svetu. Za pa¬
lačo mednarodnega razsodišča, v Haagu je Carnegie
daroval 8 milijonov dolarjev (40 milijonov frankov).
Palača je bila v avgustu 1913 dozidana in slovesno
otvorjena.

*

*

5

Kakor rečeno, se je Andrew
Carnegie I. 1900 vrnil iz Amerike
v svojo domovino in živi (1918) na
svojih škotskih posestvih (Skibo
Castle). Oženil se je pozno In ima
edino, zdaj 15 let staro hčerko. Vi¬
soko v letih je Andrew Carnegie
še vedno mladeniško čil, krepke¬
ga zdravja, za katero se ima za¬
hvaliti pač najprej vzornemu Živ¬
ljenju v mladosti, pa svoji veliki
zmernosti; opojne pijače kakor tu¬
di tobaka ne pozna.

Sklenimo z besedami živ.oto-
pisa, ki ga je Andrevv Carnegie
pred mnogimi l,eti o sebi samem
objavil v Časopisu za dečke („The
Youth’s Companion), kjer mladino
tako-le uči in navdušuje: „Kdor si
hoče pridobiti milijone, naj ne bo
rojen v srebrni zibelki. Mnogo bo¬
lje je, če je otrok gledal siromaš-
čino svojih starišev in njih trdi
boj za obstanek, ter pri 'tem skle¬
nil: obvarovati v prihodnje svoje
ljube stariše bede. Ta nagib je
dragocenejši kakor vse osebno ča-
Mr. Andrcvv Carnegie stihlepje! Ce je mladi človek to
na svojem domu. obveznost jia-se vzel, postane lah¬
ko iz največjega zanikarnejža industrijski velemož,
ker je dejanska ljubezen do starišev zbudila v njem
vse na dnu duše dremajoče zmožnosti in moči, — In
pa vsa skrivnost uspeha leži v trdni volji: kaj dose¬
či! Vsak neuspeh naj nas spodbuja k novim, silnej-
šim naporom, dokler ne dosežemo zaželje'nega cilja.
— Vse bo še dobro, saj se obrača vse na svetu na
bolje! “

F. S. Šegula.

6

Predgovor.

Jaz sem prvi začel delati na to, da se objavi
ta izvrsten govor v vseli omikanih jezikih; in to so
bili moji vzroki: 1, Ker sem srčno vdan svojemu pri¬
jatelju Andreju Carnegie, in mu hvaležen za vse,
kar je storil. Bogatejši in mogočnejši, kakor marsi¬
kateri kralj, je ostal, kar je bil vsekdar, priprost de¬
lavec; njegovo ogromno premoženje mu je le novo o-
rodje za delo: orjaški stroj, ki ga rabi, da bi podprl
še bodoče rodove v večnem boju zoper samoljubje in
nevednost. S tisočerimi sredstvi, ki jih najde ali sam
iznajde, razširja pouk in daje vzglede; knjige piše
m nastopa javno kot govornik, pravi učenik ljudstva
in skušen voditelj v življenju; pa to mu še ni dovolj,

. . . ljudstvu daje in odpira razne zavode, knjižnice,
visoke šole, gaje in vrtove; proslavi tvoj pogumen
nastop in osramoti nasilstvo; njemu ni mar, če ga
smešijo. Podaril je mirovnemu sodišču v Haagu pala¬
čo, ker je niso hotele spraviti nezaupljive in škrtlja-
ve Vlade, tiste vlade, ki se čutijo bogate dovolj, da
žrtvujejo vsako leto miliarde za vedno naraščajoče
vojne stroške, pa prerevne, da bi po nekaj tisoč kron
zložile v ohranitev miru.

2. Je govor Andreja Carnegie tako učinkovita
razprava, da zasluži objavljen j a, naj bi si bil kdor¬
koli njen pisec; polna je nepobitnili dokazov, navede¬
ni izreki velikih mislecev vseli časov pa tvorijo naj¬
pomembnejše soglasje; nad vse dragoceno zbirko, ob¬
javljeno prav ob času, ko nakupovalci kanonov vseh
dežel veselo drug zoper drugega na pomoč kličejo e-
nega in istega Boga vojskimh trum, in z drznim če¬
lom skušajo vero in človekoljubje nadomestiti s svoji¬
mi raznovrstnimi nasprotujočimi si domoljubji.

3. Je ta knjiga v mojih očeh še vse kaj druge¬
ga, kakor sicer hvalevredno podjetje in koristno delo;
jaz vidim v nji znamenit pojav.

7

Slavospev, o miru. je bil doslej le 1  platonski glas,
sanjarija kakega Kanta, 'Mjcheleta, Viktorja Hugo,
modrijanov in pesnikov; kvečjemu je vpil po miru v
svoji zbeganosti kak ponižan nasil.niški vladar, ali se
je posmešno zanj oglašal' kak bodoč despot. Napoleon
I. je Še-le v pregnanstvu na otoku Sv. Helene začel
narekovati glavne poteze evropskega združenja; in
Napoleon III., predno je posvetil čas svojega vlada¬
nja neprestanim bojem, je zaklical v svet: ,,1’Efmpire
c’est la paix! — Cesarstvo, to Domeni mir!“ Nezaup¬
ljiv svet se je rogal tem sanjam in lažem; vojska je
ostala posvečena naprava, in zazijal je širok prepad
med vladajočimi stanovi in nepotrpežljivo množico,
pripravljeno vedno k uporu.

Zdaj pa glej! so možje izkušnje, možje dela,
ljudje vsakdanjih opravkov so spoznali nevarščino
in so se odločili zapolniti prepad.

Svoje svarilne klice združujejo z opomini mod¬
rijanov. V imenu napredka, v imenu reda ugovarjajo
nespameti oboroževanja. Svetu dokazujejo, da bo na¬
mesto slave — ponižanje, namesto varnosti — propad
in brezvladje, boj vseli zoper vse pa bo nastal iz ob¬
oroženega miru. In ko bodo ti ljudje postali številnej¬
ši, in bodo vstajali na vseh točkah zemeljske krogle,
bode jih mogoče še kdo zasmehoval, ali hlinil ogor¬
čenje; slednjič pa bo se vendar moralo posluhniti,
kaj govorijo.. Nemogoče bo namreč ob veljavo spraviti
njih mnenje v tistih krogih, ki so ga že prevzeti, in
ker ga tudi drugi uspehi teh mož že naprej priporo¬
čajo v uvaževanje. In ko bodo potem ti ljudje, pripad¬
niki raznih dežel, složno — brez da bi se tega zave¬
dali, ali se celo dogovorili — začeli, za ceno celo last¬
nega miru, oznanjati tista svoja načela, ali ne bodo
takrat osramočene nasprotne njih vlade? In kako naj
bi narodi ne postali navdušeni navzlic takemu raz¬
odetju, tako priprostemu, tako naravnemu, razglaše¬
nemu po tako podjetnih možeh, ki branijo svojo stav¬
bo, civilizacijo, kateri so se vdinjali nasproti vojski,
nasproti odvekemu, sovražniku dela, 'temu zloduhu
vseh dežel?

4. Se ena prednost se razodeva v pričujoči pub¬
likaciji: patriotizem Andreja Oarnegie. Kakor vsake¬
ga dobrega Amerikanea evropskega Izvora, je tudi
njegovo rodoljubje še le prav dvojno, ne samo eno:
ljubezen do svoje rodne zemlje Škotske in do svoje
nove domovine Zedinjenih držav.

Kot Francoz bi. p ; ač jaz Andreju C ar nogic lah¬
ko očital, da vse premalo upošteva Francijo in fran¬
cosko revolucijo v svoji zgodovini napredka medna¬
rodnega pravosodja, pa ljubše mi je, da morem opo¬
zoriti na preveliko ljubezen njegovo „do obeh panog"
velikega plemena, h kateremu se prišteva; kakor, tu¬
di z veseljem naglašam njegov moški ponos, s kate¬
rim, dasi ožigosa vojsko, vendar proslavlja junaško
gorečnost v obrambi rodne grude in narodnih svoboš¬
čin kot posledico napredujoče mirovne vzgoje. Na ti¬
sti način kakor spoštuje vero, on ljubi svojo očetnja¬
vo, obe svoji domovini, in' čim bolj ji ljubi, tem več
njima želi pridobiti; neizprosen pa je proti vsaki zlo¬
rabi, proti lažem, ki bi njima utegnile škodovati, —
neizprosen ravno tako naproti zlorabi vere, kakor
naproti zlorabi orožja — militarizmu.

Pri tem pa si ne dela praznih upov; ve, kdo so
zagovorniki tega zla, kako mogočne družbe dobivajo
iz njega svoja sredstva in pravico svojega obstanka
po vseh deželah; in ne domišlja si, da bo prišel mir
nagloma in s silo; zanaša se le na zdrav razum, na
vest, na potrpljenje; pač pa zabelježuje vse uspehe,
dosežene zoper to zlo že v malo letih: našteva skle¬
njene pogodbe zastran razsodišča, . . . vojske, kate¬
rim se je izognilo, . ., nečloveške šege, ki so se' od¬
pravile ali zmanjšale.

Ve on, da nič na svetu ne pride samo od sebe,
da se ravno korenitejše reforme najtežje napravijo
sprejemljive; vidi, kako znanost, kolikor je na nji le¬
žeče, od vseh strani znaša svoja najboljša sredstva k
delu miru; kako državniki sami sledijo učenjakom in
kako, vsem naprej, predsednik Zedinjenih držav pri¬
čenja z odkritosrčnim in odločnim delom za zboljšanje
vladanja s tem, da sam predlaga drugim vladarjem

9

držav: naj bi se ne čakalo, dokler ne bodo narodi

začeli zahtevati, ampak naj izvršijo prostovoljno ti¬
sto veliko spremembo, se reče začetek k pripravam
svetovnega Miru.

*

* *

Tako so končni uspelii pričujoče razprave zelo
razveseljivi. Andrej Carnegie dokaže versko-nrav-
stveno, gospodarsko, politično in družabno potrebo
mirovnega gibanja, ob enem že tudi gleda njega li¬
re siti če nje vsak elan vedno bolj gotovo in vedno bliže
prihajati; pa ne zadostuje mu ga gledati, on dela
zanj. Vsakdo izmed nas pa naj mu pomaga!

d' Estournelles de Go a stani.

Opomba. Kar je dano v oklepe v tej knjigi, je pristavit
prelagatelj.

10

Za razsodišče.

Gospod vodja,

Dijaki Šent-Andraški!

Moje prve besede danes tukaj naj bodo besede
hvale, hvale in zahvale njim, ki so si me s toliko
ljubeznijo izvolili za svojega rektorja,  in sicer
enoglasno. Jaz osebno visoko cenim to čast, bodite
prepričani! Vsaj eden vzrok pa je zadržan v tej iz¬
volitvi, radi katere se ne bojim castitati tudi vam in
tej visokej šoli; tako ostane namreč v svojem uradu
učen m goreč moj prisednik dr, Ross iz Dunfermline,
obče priznan Šolnik in strokovnjak.

Moji mladi volilci, vi se skrbno pripravljate,
da bi igrali svojo vlogo na odru življenja, in odločili
ste se že, prepričan sem o tem, zoperstavljati se hu¬
demu in se bojevati zoper zlo, braniti pa, kar je dob¬
rega; da bi tako, če mogoče, zapustili svet malo bolj¬
ši, kakor ste ga našli.

Vi zdaj že premišljujete o poklicu, katerega se
hočete poprijeti, ... o problemih, katerim se posveti¬
ti; vprašujete se, s katerimi predmeti in kako bi svo¬
je zmožnosti izrabili z največjim dobičkom. Pa pusti¬
mo zdaj vstran izvolitev poklica. Prepričan sem nam¬
reč, da ste tudi že opazili, kako se hudo v življenju
zoperstavlja vašim ciljem, pa da bodete zastavili vse
svoje moči, izruvati ali vsaj zmanjšati to zlo; in vzo¬
re ste si že poiskali, katerim se zaročite, da tem na¬
črtom daste prednost pred vsemi drugimi javnimi
vprašanji, — ker od dijaka fient-Andraškega se pri¬
čakuje, da ob enem čas in trud žrtvuje tudi svojim

11

dolžnostim kot državljan, najsi bo že katerikoli nje¬
gov poklic.

Svet bodete našli mnogo boljši, kakor so ga naš¬
li naši predniki, Vieliko zadoščenje vzbuja resnica, da
se vse vedno in boljše obrača, Pa eno zlo je še na
svetu v naših dneh, ki tako daleč presega vsa dru¬
ga zla v svoji razsežnosti in svoji učinkovitosti, da
si usojam danes prav posebno nanj obrniti vso vašo
pozornost.

Mnogoženstvo in suženjstvo, oboje je odprav¬
ljeno med omikanimi narodi. Dvoboj ne obstoja več
nikjer, koder se angleško govori. Zasebno bojno pra¬
vo in morski rop, oboje je zatrto. Še mnogo drugih
zla je odpravljenih v blagor človeštva, ostal je pa
najgnusniši izmed vseh madežev, ki so kedaj onečaš-
čali zemljo: vojska, medsebojno klanje omikanih

ljudi, ... ta šega zverine je uvedena kot sredstvo
poravnati medsebojne prepire; dasi je že Rousseau
imenoval vojno „najgršo vseh hudob, kolikor jih je še
peklensko žrelo kedaj izbljuvalo". Na enak način so
to zlo obsojali od najstarejših dob v teku stoletij se
skrajno odločnostjo najsvetejši, najmodnejši i.n vsi
najboljši ljudje.

Homer,  okoli 1, 850 pred Kr., opominja, da
se ne spodobi za s krvjo omadeževanega Človeka mo¬
liti k bogovom:

„Ker brez vere, postav je tisti, brez lastnega doma,

Ki se zavzema za boj krvavi, morijo prokleto."

(Ilias. XX, 63.)

V isti knjigi beremo, kako je Zevs, Grkov naj¬
višje božanstvo, vrgel oster ovoj pogled na Ares-a,
boga vojne, in mu zapretil:

„Kar ne sedaj mi sem, zločinec, v mojo 1  bližino!

Najbolj zopern si mi med vsemi bogovi v Olimpu,

Ker le vedno mešaš prepir in vojne in klanje."

(Ilias, V, 891.)

Euripldes,  živeč 480—406 pr. Kr., kliče:
..Nesrečni ljudje, Čemu so vam v roki kopja In zakaj

12

morite svoje brate! Odnehajte! Ozrite se le na ene¬
ga teli činov! . . . Mirujte! Norci ste vi vsi, ki menite
dobiti plačilo svojega junaštva v boju 1 , in motite se,
če mislite na tak način poravnati nasprotja na svetu;
ker če bi k temu bilo treba krvavih bojev, ne bodo
prenehale vojske nikdar. 11

Th u k y d i d e s , ki je pisal svoje veliko delo
v letih 423 do 403 pred Kr., pravi: »Vojske nastajajo
iz neznanih in običajno malenkostnih vzrokov; prvi
plameni niso Često nič drugega, kakor izbruh jeze.“
Potem nam podaja nauk, katerega je naša doba še
posebej potrebna, in ki bi naj bil povzdignjen za ges¬
lo: ,,,’Ostudno je, postopati s takim kot zločincem, ki
je voljan, izročiti sodniku svoj spor.“ A r i s t i d e s
je proslavljal Perikleja, ki je bil pripravljen, spreje¬
ti razsodišče, da se izogne vojni,

A n d o c i d e s , okoli 444—388 pr. Kr., pravi:
»Glejte zdaj, Atenci, razloček, ki ga delam med mi¬
rom in vojno: mir tioče reči varnost za ljudstvo, ono
drugo — neizogiben pogin."

Isokrates,  okoli 436—338 pr. Kr., nam da¬
je sledeče nauke: »Dolžni smo skleniti mir se vsem
človeštvom. Naj bo pa naša skrb, ne samo mir skle¬
niti, ampak ga tudi ohraniti, To pa se ne bode zgo¬
dilo prej, ko se ne začenjamo zavedati, da je mir več
vreden, kakor nered,... pravica več, kakor krivica,...
da je koristnejše skrbeti za tisto, kar je naše, kakor
da segamo bo tuji lastnini." Govor o miru.

Svete knjige Jutrovcev  govore o mi¬
ru kot glavnem predmetu: »Tlako se zgodi, da oži¬
vi (Buddha), zbližujoči ločene, navdušujoči prijatelje,
miritelj, ljubitelj miru, zavzet za mir, moder glasnik
miru." V Siittas btuddh. V. stoletje pred Kr, — „In
kako postaja življenje (zemljana) dobro? Braniti, da
bi ne bilo umorjeno, kar je živega; in da se sam vzdržu¬
je uničiti življenje. Vstran zažene orožje in gorjačo;
poln dobrote in usmiljenja, ne pozna drugega, kakor
sočutje za vsa živeča bitja," Ravnotam.

»Za tiste, ki so plemenitega značaja, je celi
svet le ena sama rodbina," pravi Hinduanec.

IB

Stoletja pred Jesusom Kristusom je izjavil Zerid-
Aveista: „Velik greli je, se zoperstavljati miru."

lii še drugo budhistično načelo, šest stoletij
pred našo dobo. se slast: „ Ljubi vse človeštvo brez
razločka."

Pridimo k Rimljanom. Cieero  106—43 pr.
Kr., je trdil: „Vojske ne sme pričeti resnično omika¬
ni narod, razven v obrambo vere in svojega obstan¬
ka." — „Na dvojni način' se končavajo prepiri: po
dogovoru, ali nasilju. Poslednji način je običajno la¬
sten divji zverini, dogovor se spodobi za razumna
bitja." Svoje' mnenje zagovarja tudi pred senatnim
zborom, „ker še prej ko je bila zadeva odločena, sem
jaz v tej skupščini povedal marsikatero besedo v pri¬
log miru; in ko se je vojna že vršila, sem ostal pri
istih nazorih, dasi je bilo zato v nevarnosti moje živ¬
ljenje." Zares krasne besede pravega rodoljuba in
pravega voditelja ljudstva; enakih vzorov je treba tu¬
di naši dobi!

S a 11 n s t , 86—84 pr. Kr., poroča sledeče: „Ko
je pa Renat zazvedel o vojni, ki se je pričela med nji¬
ma, so bili izvoljeni trije mladi možje in postani v Af¬
riko k obema kraljema, naj bi njima sporočili v ime¬
nu Starešinstva in ljudstva, ka je to obeli volja, in
nasvet, da bojujoči se odložijo orožje in poravnajo
svoj spor rajši z razsodiščem, kakor pa; z mečem;
ker to bi bilo Častno ob enem za Rimljane in za njiju
oba," Glej Jugurtha XXI, 4,

V i r g i 1, 70—11 pr. Kr., obžaluje vse krvave
boje: „Hrepenenje po orožju in grozna nespamet voj¬
skovanja je kakor steklina." — „Jaz, ki se ravno vra¬
čam iz vojne, in se Še cel kadim od krvi, bi storil zlo¬
čin, če bi se bližal bogovom, prej ko sem umil to ne¬
snago iz sebe v čist' vodi."

Seneka,  4 pr, — 65 po Kr., je to-le zapisal:
„IJmore in krutosti proti posameznikom kaznujemo:
zakaj pa dovoljujemo boje in slavne čine razbojništva
celih narodov? Osvojite!ji dežel so morilci iri ravno
tako strašna šiba božja, kakdr povodnje in' potresi
zemlje."

14

Tacitus  pripominja globoko premišljeno: »Go¬
tovo so hudobni ljudje sposobnejši prirejati upor in
prepire; za slogo In mir so potrebne lastnost: dobrih
ljudi," Historiae IV, 1. »Zato sili zapeljivec ljudstva
v ospredje in vžiga strasti množice, da bi se na nje¬
nem hrbtu povzdignil do moči. Ne zaupajte torej člo¬
veku, ki vas priganja, pričeti vojno!"

J o s e p h u s (Flavius),, rojen 1. 38 po Kr., se
sklicuje na kralja Davida, ki je rekel: »Moja volja je
bila, da bi sezidal hišo imenu Gospoda svojega Boga;
pa beseda Gospodova mi je došla, rekoč: Veliko krvi
si prelil in veliko vojska vojeval; ne boš mogel zida¬
ti hiše mojemu imenu, ker si toliko krvi prelil pred
menoj." (1. Par. 22, 7. 8.)

Plutarh,  rojen 1. 40 po Kr., zatrjuje: »Ni
bojev med takimi ljudmi, ki .niso že od rojstva hudob¬
neži; nekatere vojne izvirajo iz hrepenenja po zaba¬
vi, 'druge Iz prevelikega stremljenja po uplivu in mo¬
či,"

To je tedaj nekaj vzgledov iz pričanja starega
sveta. (Potem je prišel Kralj miru, tečaj svetovne zgo¬
dovine,)

Zdaj vas prosim, da ste pazljivi na ideje, kate¬
re so imeli in Izražali prvi krščanski Očetje; oni so
prav posebno važni za tiste izmed vas, ki se učijo
bogoslovja.

Sv. Justin  , mučenik, ki je umrl okoli leta
165 po Kr., slovesno proglaša: »Da so prerokovanja
(o večnem miru namreč) dopolnjena, o tem ne more¬
mo več dvomiti, ker mi (kristijani), ki smo se nekdaj
morili drug drugega, se zdaj ne bojujemo niti proti
svojim sovražnikom."

Sv. I r e n e j , okoli 140—202 po Kr., se kakor
otrok veseli, ker »Kristijani so zamenjali svoje meče
in svoje sulice z orožjem miru m ne u.mejo več se
vojskovati."

Klemen  s Aleksandrijski, ki je pisal svoja
dela koncem IT. in v začetku III. stoletja, pravi: „TJ-
čenci Kristusovi ne rabijo več nobenega bojnega o-
rožja."

15

Te r t a 11 i a n , okoli 150—230 po Kr,, se vpra¬
šuje: »Kako naj bi kristijan šel, v boj, dako bi mogel
nositi orožje v časih miru,, ko nam je pa sam Gospod
prepovedal meč?" — ..Takrat, ko je Jesus Kristus
razorožil Petra, je razorožil vse vojaštvo," De tclolo-
latr., 19. — »Vojaška prisega in krstna obljuba ne
moreta skupaj obstajati, ker ta je znamenje Kristuso¬
vo, ona pa hudega duha," — „Ali naj bo kristijanu
dovoljeno, izvrševati vojaški poklic, ko je pa sam Go¬
spod izjavil, da bodo vsi, ki grabijo za meč, pokonča¬
ni z mečem?"

O' r i g i n e s , 185—254 po Kr,, pravi: Angeli
so ostrmeli, ko je prišel mir po Jesusu Kristusu na
zemljo, na ta, po krvavih bojih razmesarjen svet." —
»Mir je tam, kjer ni razprtije, nesoglasja; kjer ni
mč sovražnega, ne podivjanosti; ker mi kristijani ne
smemo segati po orožju zoper katero drugo ljudstvo,...
niti se učiti ne smemo, kako se bojuje, ker postali
sur otroci miru po Jesusu Kristusu, kateremu sledi¬
mo kot našemu Mojstru." Patrologla Graeca, XIV, p.
46, 988, 1231.

Sv. C y p r I a n , okoli 200—257 po Kr., je ce¬
lo mnenja, ka bi »kristijani se ne smeli ustavljati na¬
padalcem s protinapadi, ker ne spodobi se niti za ne¬
dolžnega, da bi umoril krivca; ampak da morajo biti
pripravljeni, žrtvovati svoje življ nje in svojo kri."
Epistola 56, ad Cornel. § 2.

Arnobij,  ki je pisal okoli 1. 295 po Kr.,
pravi: »Zares, ko bi vsi tisti, ki se smatrajo za lju¬
di, hoteli le za trenutek siušat:! na mirovne in dobro¬
delne postave Jesusa Kristusa, bi se železo že davno
lahko bilo porabilo na manj grozen način, oeli svet
bi živel v miru, božjem in ljudje bi se sklenili v trd¬
no, nerazdružljivo zvezo popolne sloge." lAdversus
Gentes, lib. I, p. 6.

Laktane-ij,  ki je pisal v začetku IV. sto¬
letja, zatrjuje: »Nikdar ne more biti postavna dolž¬
nost za pravičnega človeka, iti n'a vojno; ker vojna
je krivična že sama na sebi." — »Bog ne prepoveduje
samo umora, katerega kaznujejo itak že Človeške po-

16

stave, ampak božja prepoved se nanaša tudi na ne¬
katere šege, ki jih ljudje smatrajo za dovoljene. Ni
tedaj dovoljeno kristijanu, nositi orožje; pravičnost je
njegovo orožje. In božji ukazi ne pripuščajo izjem;
sveto ! e človeško bitje in vsekdar ostane zločin, miu
\zeti življenje.“ Div. Inst. Vil, 20. — Pro i morilcem
na vojni pa se Laktancij tako razvnema: „To je to¬
rej do nesmrtnosti vaša cesta: razdejati mesta, deže¬
le pustošiti, zatirati svobodne narode ali je zasužnji¬
ti. Cim več ste razdejali, ropali in pomorili ljudi, tem
plemenitejši in slavniši se sebi samim dozdevate." Div.
Tnst. I, 48.

A n a t h a n a s i j , 296—373 po Kr,, dokazuje:
„Ce bi narodi hoteli poslušati nauk Kristusov, goto¬
vo, namesto v boj, hiteli bi v polje na delo, in name¬
sto, da bt segali po orožju, bi sklepali svoje roke k
molitvi." De Incarnatione Verbi § 52.

Sv. 'Gregorij  z Nisse, 335—395 po Kr., je
pridigal: „K'dor vam obljubuje dobiček, Če opustite
vojskovanje, ponuja vam dvoje — prizanesti vam ho¬
če z nasledki gorja, ki spremljajo vojno in z vojsko
samo." Patrologia Graeca, XLTV, p. 1282.

Sv. 'Avguštin  pravi odločno: „Ne dati mi¬
ru, se pravi, Kristusa zaničevati." Migne, Patrol. la-
tina, XXXIII, p, 186. In je tudi mnenja, ka so edino
„obrambne vojne opravičene: le v tem slučaju more
biti dovoljeno vojaku ubijati, če na drug način ne mo¬
re braniti svoje domovine in' svojih bratov," Epistola
47.

Isidor  iz Pelusija, 370—450 po Kr., govori
ravno tako jasno: „Povem vam, dasi se ubijanje sov¬
ražnikov v boju more zdeti postavno, dasi se tudi sta¬
vijo zmagovalcem spomeniki, ki naj pripovedujejo o
njih slavnih zločinih; vendar ti zmagovalci niso iz¬
vzeti od grebla., če se vzame ozir na vzvišeno naše
bratoljubje," Patrol, Graec. L XXVIII, p. 1287.

Zgodovinsko nam je tudi zajamčena povest o
stotniku M a k s i m i 1 i a n u (centurio); ko je spre¬
jel krščanstvo, je odložil svoje vojaško dostojanstvo,
in se ni hotel več bojevati. Bil je zato obsojen na

17

smrt, — In sv. Mart  i n je odeovoril Julianu Od-
pad;ij„u i : »Kristijan sem, ni mi dovoljeno, se vojskova¬
ti!“

C e 1 s u s , strasten nasprotnik krščanstva, pi¬
šoč okoli 176 po Kr., šteje kristijanom v zlo, ker se
branijo prijeti za orožje, in jim očita, ka se v nekem
oddelku, obsegajočem celo tretjino rimskega vojaštva,
ne nahaja niti eden kristijan,“

Poglejmo še v spise papežev, ki so važniši za
naš predmet, Sv. G r e g a r 1  j Veliki, 450—604 po
Kr., je pisal kralju Longobardov: „S tem da se od¬
ločite za mir, ste se izkazali kot pravega častilca Bo¬
ga, ki je začetnik miru,“

Papež I n o o e n c III. je pisal kralju Francije,
Filipu Avgustu, da bi preprečil njegove spore z Ri¬
hardom, kraljem Anglije: „V trenutku, ko je Jesus
Kristus nastopil svojo pot, da izvrši veliko skrivnost
našega odrešenja, je izročil mir kot dedščino svojim
učencem; zaukazal je, da si ga ohranijo med seboj,
ter delajo, da ga spoštujejo tudi drugi. Kar je pa re¬
kel ob svoji smrti, je potrdil ob svojem vstajenju-. Mir
bodi z vami! so bile njegove prve besede, govorjene
apostolom. Mir je izraz tiste ljubezni, ki je dopolnitev
postave. Kaj pa je bolj nasprotno tej ljubezni, kakor
svaje med ljudmi? Iz sovraštva se rodijo prepiri, ki
uničujejo vse vezi udanosti; more-li ljubiti Boga tisti,
ki ne ljubi svojega soseda ?“

In dalje! E r a s m u s (Roterdamski) piše: „Ce
je v zadevah zemljanov katera reč, ki jo je treba za¬
tirati se vsemi postavnimi sredstvi, in katere bi se
naj vsak človek ogibal in jo zaklinjal, ta reč je brez
dvoma — vojna! “

L u t li e r je po svoje povedal: »Topovi in puš¬
ke so krvavi in prokleti stroji, katerih je ljudi učil
sam hudič, Ce bi bil Adam v zamaknjenju naprej vi¬
del ta grozna orodja, kakor si jih bodo izmišljali nje¬
govi otroci, bil bi menda umrl žalosti.“

Nepobitno dognano je torej dejstvo: apostoli

krščanstva, oni, ki so prihajali neposredno za Kristu¬
som, in katerih nauk se vsemi svojimi pristnimi obli-

18

kanu nam je ohranjen še do današnjega dne, — bili
so absolutno prepričani, da je njih Mojster prepove¬
dal kristjanom moriti v vojni ljudi, torej sploh vstopi¬
ti v vojaško službo. In eden glavnih razločkov med
Rimljani, ajdovskimi in krščanskimi, je bil, ka so ti
poslednji odklanjali se dati uvrstiti v vojaške trume,
da bi ne bili s tem primorani, na povelje moriti v, voj¬
ni svoje brate. — Navzlic sprememb v tem oziru mo¬
ramo res strmeti, kako krščanski duhovniki današ- i
njih dni spremljajo armade in se drznejo stopati pred
božanstvo, proseči ga pomoči in naklonjenosti za vo¬
jake v njih delu sovraštva. In če so nasprotne si
stranke povrh krščanska ljudstva, ki molijo edinega
Boga, se žal! kakor v zadnji velikanski moriji ljudi
v Evropi — nudi prizor tekmujočih svečenikov, ki v
imenu Kneza miru kličejo na pomoč Boga vojskinih
trum, da bi jim bil naklonjen. Enake molitve se o-
pravljajo po cirkvali, kjer so cesto razobešene bojne
zastave, znaki mesarskega klanja.. Bodoči rodovi bo¬
do imenovali tako počenjanje bogoskrunsko. So pa že
tudi dandanes ljudje, ki vse to globoko obžalujejo. In
kaj bd ne? Saj se celo paga;ni pred Kristusom niso
drznili moliti k svojim bogovom, če so se vračali od
človeškega klanja, predno se niso očistili svojih boj¬
nih madežev.

Je sicer resnica obče znana, da se nauki vseh
n Stanovnikov, ver spreminjajo v vsakdanjem življenju,
celo tuje pa nam je zares, kako je nauk Kristusov,
kar se tiče vojne in vojščakov m kako je bil oznanjen
po njegovih neposrednih učencih, mogel biti tako po¬
polnoma spreobrnjen v sledečih stoletjih in ostaja Še
tako vedno.

Napolnil bi lahko nadalje cele velike knjige z
izreki, kako so obsojali vojne veliki možje no¬
vejših  do  b. Navedemo samo .nekatere.

Lord Klarendon, 1608—1674, trdi: „Ne moremo
si napraviti nobene' predstave in slike o peklu bolj
živahne, kakor je pogled na deželo, kjer divja vojna."

Hume pravi: ,-,Steklost in nasilje velike vojne,
ali to ni zhtrtjevse pravice med vojskujočimi se stran¬
kami ?“

19

Gibbon piše: ,,'Posamezen ropar ali kaka manj¬
ša truma .njih je ožigosana z imenom, ki ga zasluži;
junaštva kake velike bande pa zadobijo znašaj postav¬
nega in častnega boja.“

Vsako bojno polje je v naših očeh le sramotno
torišče ponižanja človeštva,“ pravi Conway.

Slišimo 'še pomenljiv glas enega bivših, vod¬
jev v Sent-Andrašu, Sir Diavida Brewtster-ja,
1781—18(38, ki pravi: „NiČ v zgodovini človeškega ro¬
du ni bolj zagonetno, kakor videti, da vojna, ta hčer¬
ka divjaštva, Še vedno obstoja v stoletju luči in omi¬
ke; pa še bolj nerazumljivo je, zakaj je vojska tam,
kjer krščanstvo že blizu dveh tisočletij razširja svo¬
jo milo luč, ter da se vojska zagovarja celo z razlo¬
gi. vzetimi iz sv. pisma samega."

Eden najslavniših ministrov zunanjih zadev v
Zjedinjenih državah, nedavno umrli polkovnik John
Hay, smatra vojsko za „najbolj nespametno in pa za
najbolj divjo izmed vseh bedastoč Človeških."

Mnogo je že doseglo človeštvo na svoji poti od
prve divjosti do današnjega dne.. Mnoge grde in hude
reči so bile iztrebljene s sveta., vojna pa ostaja Še
vedno, da z neizbrisljivimi sledovi omadežuje zemljo
in nam brani priti do prave omike. Vkljub vsem na¬
prednim pridobitvam se klanje ijudi še vedno vrši;
pa zdaj proč od teh prizorov, ker želim si vašo po¬
zornost obrniti na nekatere žarke luči, ki pro¬
dirajo temo  in nam delajo pogum. Le pomislimo,
kaj je bila vojska v pretečenih Časih! Ni poznala ne
postave, ne mej. Nagrada za zastrupljenje ali zavrat¬
ni umor vladarjev In generalov nasprotne bojne stran¬
ke ter očitne goljufije državnikov — so veljale kot po¬
stavno orožje. Kar so ljudi vjeli, so jih ali na nečlo¬
veški način umorili ali odvedli v suženjstvo. Usmilje¬
nje bilo je neznano. Sovražnike so mučili in pohabili.
Ženskam, otrokom in ne-bojevalcem se ni prizaneslo.
Studence so zastrupili. Zasebna last ni bila spošto¬
vana. Plenjenje po hišah je bilo običajno. Morski rop

20

in zasebno bojevanje je bilo dovoljeno. Pravice boj¬
nih ne-udeležteneev na morju so bile neznane.

In zdaj poslušajte kratko zgodovino reform voj¬
skovanja, reform, ki so se že izvršile, in iz katerih
smemo mi zajemati pogum, da delamo za popolno o'd-
st ranjen je vojn, v trdni veri, ka so dnevi človeške
morije že šteti.

Prvo gibanje zoper navado divjega vojskovanja
najdemo že okolo 300 let pred Kristusom pri starih
Grkih (Helenih), in sicer v navodilih amphiktyonske-
ga zbora: „da bi se Heleni naj vojskovali kot ljudje,
ki imajo namen, se nekega dne zopet spraviti. Naj
kaznujejo, pa ne v divji jezi; naj ne pustošijo Greci-
je, ne požigajo domov, naj ne mislijo, ka so vsi pre¬
bivalci kakega mesta, moški, žene in otroci, njihovi
sovražniki, da bi zategadelj morali biti vsi uničeni. 11

Novodobno gibanje, vojno na kopnem in na mor¬
ju podvreči človekoljubnim postavnim omejitvam, pa
je pričel Še le Hugo G r o 11 u s; dotlej je bilo vse bo¬
jevanje izvenpostavno. Prva njegova knjiga „;Mare
Liberum." (,(Morje prosto vsem! “) je izšla 1.1609, Vzbu¬
dila je tako pozornost po vsem omikanem svetu, da je
Velika Britanija bila primorana, poslužiti se svojega
najslavnejšega jurista tistih dob, Lorda Seldon-a, ki
bi naj izdelal ugovor. Diotlej so se namreč države
Španija, Portugalska in Anglija strogo držale nače-
ia, da po morju ob posameznih deželah smejo voziti
le ladje tistih, ki prebivajo tam in' nlkdo drugi, — na¬
čelo, kateremu se Velika Britanija ni hotela odpove¬
dati do 1. 1803.

Grotius je potem spisal drugo svoje velepomemb¬
no delo: „Rojno in mirovno pravo"; izšlo je 1. 1625 in
takoj vzbudilo pozornost Gustava Adolfa, mogočnega
vojskovodje tistih dob. En izvod se je našel v šotoru,
ko je padel v boju pri Liitzenu. Knjiga je tudi Izvr¬
šila svojo ulogo v tistih divjih Časih. Žie tri leta po
njeni izdaji je kardinal Richelieu v začudenje oele
Evrope prizanesel hugenotski posadki mesta La Ro-
ehelle, namesto da bi se ravnal po občni navadi: dal
potolči branilce, kraj in ljudi pa prepustil ropanju in

1

21

klanju. Smatralo se je namreč takrat za bogoljubno
delo, pomoriti razkolnike in .niti enemu ne prizanesti.
Lastna stranka je zategadelj kardinala Hudo obsoja¬
la zavoljo njegovega človekoljubnega ravnanja in ga
imenovala „kardinala satanovega in papeža vseli ne¬
vernikov". — Z mirovno pogodbo na IVestialskem 1-
1648 (bilo je 8 leta po Grotievi smrti) se je končala
tridesetletna vojska na Nemškem, osemdesetletna voj¬
ska na Nizozemskem, ter doba divjosti Še v mnogih
drugih krajih sveta. Očividen je bil torej uspeh Gro-
tieviii naprednih idej o bivstvu neodvisnosti in rav-
'uopravnosti vseh samostojnih držav, ter o pravilih
pravice in človekoljubja.'

V delu za napredek Človeštva od divjega in brez-
poslavnega bojevanja do po mednarodnem pravu u-
rejene vojne se pač nikdo ne more primerjati temu u-
Čenjaku, Grotius je ustanovnih novodobnega medna¬
rodnega prava, v kolikor isto ureja vojsko in mir. I-
mel je mnogo izvrstnih naslednikov, v prvi vrsti so i-
rnenovati Puffendorf, Bvnkershock in Vattel. Te Štiri
može imenuje Philimore s skupnim imenom ..razsodni¬
ke mednarodnih sporov". Njim je sledila še druga če-
tvorica: angleški sodnik Stowell in Amerikanci Mars¬
hall, Story in Pield.

1. Mednarodno pravo je v marsičem celo kaj iz-
vanrednega; zlasti nima nobene oborožene moči za
seboj. In ravno to ,je dokaz njegove višje moči in dob¬
rote, njegovega nepremagljivega vpliva in končne
zmage tega, kar je dobro in pravično, ‘Malemu Števi¬
lu ljudi, ki so se od nekdaj resno trudili zanj, in ki
tudi dandanes posvečujejo temu cilju svoje moči, mo¬
ra civilizacija biti neskončno hvaležna. Posamezniki
so izvršili delo, celi narodi pa se čutijo srečne, da si
ga smejo prisvojiti. Angleški sodniki često izjavljajo,
ka' je „pri njih mednarodno pravo v polni veljavi".
Isto velja o Ameriki in še drugih, pokrajinah. S to sa-
morasflo ustanovo, ki si pomaguje tudi sama do ve¬
ljave, smo dobili še eno najmočnejših in najdobrodej-
niših sredstev za mir in napredek sveta.

Najvažniša podlaga mednarodnega prava za-

stran vojne so: pariška pogodba (1856), pogodba was-
Kingtonska (1871) in deklaracija bruseljska 1.. 1874,

Pariška  p o g o d b a (la traite de Pariš) je
značilna za celo dobo z ustanovljenjem gotovih načel.
Prvič se je prepovedal lov na ladij e. Odslej je vojna
na morju omejena le na tiste vojne ladij e, ki jih vodi¬
jo 'častniki dotične države in obslužujejo njeni mor¬
narji. Zato tudi ne smejo več napadati kupčijskih la¬
dij pustolovci, ki grejo samo za plenom. Drugič je
kongres določil, da se zajetje (blokada) pripoznava le,
Če je popolno. Tretjič se je ustanovilo načelo, da se
trgovsko blago sovražne dežele sme nemoteno preva¬
žati v ladij ah neudeleženih držav (nevtralnih)', samo,
če isto ni namenjeno za vojno (kontreband). To so bili
odločni korald naprej!

Amerika se je branila, sprejeti prvo točko (ji je
pa med tem že tudi pristopila), ker je zahtevala več,
da bi namreč bilo zasebno imetje sploh, tudi na mor¬
ju, kakor je že im kopnem, izivzeto od vojnega prava.
To je zadnji važen korak, ki se naj stori Še v tej
smeri; saj zahteva se le, da je mirna trgovina zava¬
rovana pred bojno pošastjo. Dja bi se le enkrat to
zgodilo, potem pa lahko dijaki 8ent-An draški svoje
kape kvišku mečejo in gromovit „živio!“ kličejo.

Pogodba  v W a, s h; 1 n gto  n n pa bo ne¬
mara veljala v zgodovini kot najsijajnejše delo ang¬
leškega. ministra Gladstone, ker tu je bil z razsodiš¬
čem poravnan spor zaradi 'Alabame, jako nevaren
spor med Anglijo in Zedinjenimi 'državami, ki bi mo¬
rebiti, 'če bi ostal nerešen, dolga leta zadržaval v sov¬
raštvu obe panogi ljudstev, ki angleško govore. Na
množice svojih sodeželanov manj upliven državnik
bi se ne bil odločil za toliko odnenanje, ker Anglija
je morala v marsičem mnogo popustiti, za kar ji naj
bo večna slava! Amerika je namreč stavila tri pred¬
loge kot predpogoje in podlago mirovne razsodbe; pa
dasi so bili vsi ti predlogi razumni in bi bili morali
biti že davno deli mednarodnega prava, še vendar .ni¬
so bili. Takrat je Gladstone, pripoznavši njih upravi-

28

Čenost, v svoji prav 'drzni velikodušnosti privolil, da
so si jih vzeli razsodniki za ravnilo.

Tisti predlogi namreč so z vso jasnostjo 'določe¬
vali dolžnosti jneudeleženih držav zastran opremljenja
in oboroženja tujih bojnih ladij v njih pristaniščih,
ter. porabe teh pristanišč kot opor pomorsko-Vojnih
podjetij. Da bi se 'to ne godilo v njih (neutralnili) pri¬
staniščih, so neudeleženci dandanes dolžni, zabrauje-
v ati „z vso skrbnostjo".

Morley pravi tozadevno v svoji knjigi življe¬
nje Gladstone-ovo": „Pogodba ivashingtonska in pa
nji sledeča razsodba v Gentu sta prekrasni zmagi le¬
pe umetnosti preventivne diplomacije XIX.. stoletja in
najznamenitejši vzgled ovladanja samega sebe v zgo¬
dovini dveh velikih demokratičnih držav Zapada."

K o n g r e s b r ii s s e 1 s k i se je vršil 1, 1874,
Se v začetku XI X, stoletja veljal je bojno-pravni obi¬
čaj : zajeta mesta in njih prebivalce prepuščati raz¬
divjanosti vojaštva, ki jih je vzelo z naskokom. Wel-
bngton (fl852) je svoje kruto postopanje v Španiji ta-
ko-le opravičeval: „Saj je bilo v vseh Časih samo ob
sebi umevno, ka, branitelji z naskokom vzete trdnja¬
ve nimajo nobene pravice, da bi se njim prizaneslo."
In po naskoku na trdnjavo Se.nt-Sebastian se je iz¬
razil v pričo plenitve: „Bilo mi je sojeno, da sem vzel
z naskokom mnogo utrjenih krajev, in le rečem, ka
nisem nikdar videl ali slišal praviti, Če je bilo mesto
z naskokom vzeto, da bi ne bilo potem vojakom izro¬
čeno v plen."

Nehote se pri tem spominjam, kako popisuje
Shakespeare zavzetje mesta z naskokom:

„Vsaktera vrata milosti naj bodo zatvorjeua,
Druhal vojaška, surovina trda,

Naj grabi naglo vsepovsod s krvavo roko
In vestjo Široko kot pekla brezdno."

Ta nečloveški običaj je bil formalno odpravljen
z briisselsko pogodbo sledečega zadržfaja: ,,'Mesto z
naskokom zavzeto se ne sme prepustiti v izplenitev
vojem zmagovalcev." Dandanes torej kako posadko z

mečem posekati, bi se reklo, ne samo grešiti zoper
pravila človekoljubja, ampak ob enem tudi prelomiti
briisselsko deklaracijo, kar bi morale maščevati vse
omikane države, ki so tisto pogodbo podpisale. Sme¬
mo torej biti pomirjeni, da omikan svet ne bo več vi¬
del tistih grozovitosti,

Ce torej danes iz višin naše omike gledamo
nazaj, opazimo z začudenjem in grozo, kako je bilo še
za dob Wellingtonovih, komaj pred 100 leti torej, div¬
jaštvo običaj; ko bodo pa po preteku zopet iste dobe
Časa naši potomci gledali nazaj raz Še višje vrhove
svoje omike, bodo ostro obsojali naše klanje ljudi v
trnju sploh kot ravno tako surovi.no, ravno tako nepo¬
trebno, neopravičeno!

SeŠtejmo zdaj enkrat, kar se je doseglo do da¬
našnjega dne v stremljenju, omiliti bojne krutosti, to¬
ra] na. naši poti v kraljestvo miru. Dandanes se mo¬
ra prizanašati v vojni vsem ne-bojevnikom, ženske in
otroci ne smejo biti umorjeni, človeško se mora posto¬
pati in skrbeti za ujetoe. Mesta se ne smejo več pre¬
puščati v plenjenje, nepremičnine zasebnikov ne niči¬
ti ; kar se vzame, se zgodi proti plačilu ali vsaj proti
potrdilu sprejema. Zastrupljanje studencev, nagrade
za umor vladarjev in generalov, goljufije diplomatov,
vse to so že zdaj sramotni Čini preteklosti. Na morju
je odpravljeno korzarstvo (rop), pravice nevtralnih so
močno razširjene in njih lastnina varna, pravo pre¬
iskovanja ladij močno omejeno. Za vse to gre hvala,
mirovnemu stremljenju mednarodnega prava. In to
nas močno veseli! Oe tudi še človek doslej ni zadel v
srce zmaja vojne, vsaj napadel ga je temeljito in mu
vtrgal vsaj nekoliko strupenih zobov.

'Pako so vkljub vsej vladi divje človeške mori¬
je, kakor vidimo, blagodarni zakon razvoja ne da nik¬
dar ovirati v izpolnjevanju svojega božjega poslan¬
stva: ustvariti boljšo sedanjost, kakor je bila pretek¬
lost, in nas pripeljati vedno bližje popolnosti.

Vendar smo se doslej Še-le komaj dotikali roba
tistega zTodejstva, čegarbivstvo ie človeška morija, in
ki noče smatrati človeškega življenja kot svetega v

smislu prvih kristijanov; pa že nahajamo na naši ce¬
sti napredka neko jako obžalovanja vredno
izjemo:  novi madež se je oojavil, ki kazi voja¬

ške šege, ., . nova grdobija, enaka vsem drugim, ki
so se jim vojskovodje morali odredi pod pritiskom jav¬
nega mnenja. In to je sadež še-le poslednjih let. Gen-
tilis, Grotius in vsi drugi znamenitejši književniki do
Bynkershoka, ovladani po duhu rimskega prava in vi¬
teškega mišljenja, zahtevajo v smislu tudi prastare
navade izrecno napovedbo vojne, „da bi kdo ne bil
iznenada napaden po. sovražniku, skritem pod krinko
prijateljstva".. Šele koncem ravno pretečenega stolet¬
ja je začela nasprotna misel si dobivati tal. D ; anda-
nes pa že prevladuje mnenje, da izrecna napovedba
vojne ni neobhodno potrebna, in se more vojna zače¬
ti tudi brez nje. To je edin korak nazaj, ki ga belje-
žimo v vednem napredku izboljšanja bojnih pravil.
Ne smatra se namreč več kot tem pravilom nasprot¬
no, če ena država napada in razbija pri nasprotniku
že v dobi, ko je še ž njim v prijateljskih dogovorih
zaradi mirne poravnave spora. Pa to je že pekelsko
orožje zavratnih morilcev, najetih, da bi umorili ali
zastrupili generale 1  nasprotnikov, ... je kakor golju¬
fivo poročilo, . . . ali kakor zastrupljenje studencev,...
sklepanje pogodb z namenom, je prelomiti, — skratka
kakor vse drugo hudičevo orožje, kateremu so se pod
pritiskom sramote morali odpovedati ljudje, ker je bilo
preostudno celo za meštrijo človeškega klanja. — To
je ravno tako, kot bi se kdo navidezno v prijateljskih
dogovorih trudil najti spora mirno rešitev in bi smeh¬
ljaje se ponujal z 'desno roko mir, med tem ko levica
skrivoma sega po bodalu zavratnih morilcev. V zgo¬
dovini vseh dob nahajamo namreč veliko sličnost med
dvobojem in vojno. Kdor je hotel dvoboj, je dal glas
nasprotni stranki, L.1187. je to na novo zabičal držav¬
ni zbor v Nurnbergu: „Določujemo in zaukažemo s
tem razglasom, da tisti, ki ima namen, se nad kom
maščevati, ali ga napasti, mora mu to naznaniti 3 'dni
naprej," Upajmo, da bo že prihodnja mirovna konfe¬
renca storila konec onemu izdajalskemu početju, ker

je nasprotno pojmom bojevanja, in se bo tako prišlo
zopet na staro, bolj viteško idejo: napadati samo po
napovedbi vojne.

II, Premišljujmo zdaj še drugo glavno sredstvo
v proti-hojnem stremljenju, — mirovno razsodišče
(1’arbitrage pacifigue).

Začetnik ideje svetovnega razsodišča je Emerik
Gruče,  rojen v Parisu okoli 1 1590. Ohranjen nam
je le en izvod njegove knjižice o tem predmetu. Pač
je že v XII. stoletju Gerlolus zastopal to misel, pa se
mu ni posrečilo, najti zanimanja za njo. Balch zato
pravi: „Cruce je najbrž prvi objavil celo jasen pred¬
log, da bi se vojne nadomestile s svetovnim razsodiš¬
čem kot sodnim dvorom najvišje inštance (oblasti) med
narodi. Delce ima tudi prav pogumen predgovor: „Ta
knjiga bi se srečno štela, če bi smela obhoditi ves
obljuden svet, in da bi njo videli vsi vladarji; ne boji
se nobene nemilosti, ker spremljata jo resnica in pra¬
vica, ki ji naj služita za priporočilo in zaupno pismo.“

II e n r i k IV, je 1. 1603 razkladal svoj načrt,
preustrojiti Evropo, da bi odpravil vojno; pa ker je
njegova ideja spočivala na moči armade in je povrh
nameravala le pogubo liiše Habsburške, se njegov na¬
črt ne more prištevati mirovno-razsodlščnim sistemom.
— 'Opat de S a i n t - P i e r r e , William P o n n kva-
kerski, ustanovitelj Pensilvanije, B e n t h a m , Ka n t,
Mili  in mnogi drugi so se istotako trudili, ustano¬
viti kraljestvo miru in zagnati vojno, ter podali v 'ta
namen temeljite predloge, tako;* da imamo s tem dovolj
dokazov o nepremagljivem hrepenenju človeštva, re¬
šiti se strašne šibe.

Vso pozornost pa obrnimo zdaj na najplodovi-
tejše vseh zborovanj, ki so se kedaj vršila. Bile so
konference, ali vedno le ob koncu kake vojne, in njih
prva zadača je bila: napraviti mir med vojskujočimi
se strankami. Konferenca  v H a a g u je bila
prvo združenje, sklicano izven kake posebne vojne, da
bi se obravnavali pogoji, ustanoviti svetovni mir. Šest¬
indvajset držav je bilo zastopanih, med njimi vse ve-
levlašti.

27

Konferenco je sklical sedanji car Rusije dne
21. avgust a 1898. in bo zategadelj za vse čase pomemb¬
na, ker je uresničila vzor Gruee-jev. in dala svetu
prvo in stalno sodišče za poravnanje mednarodnih
sporov. Zborovanja so se pričela na carjev rojstni
dan, 18, maja 1899, Morebiti bo postal ta dan eden
svetovnih praznikov v prihodnjem kraljestvu miru kot
trenotek, ko je človekoljubje storilo enega svojih naj¬
daljših, najslavnejših korakov naprej in kvišku,

M. White, poslanik Zedinjenih držav, je rekel
takrat: „Ta konferenca pomeni prvi korak k odstra-
n jen ju šibe božje — vojne sploh.“ In zares, celo naj¬
večji optimisti niso pričakovali takega uspeha. Ta u-
speh je presenetil večino konferenčnih udeležencev sa¬
mi h. Tako splošno in tako globoko so bili vsi prepri¬
čani o straliovitosti vojn in neizmernih stroških, ki
jih povzročijo, . . . neizogibno pa rodijo le nove boje,
brez da bi sploh mogle zagotoviti trajen' mir, da je i-
deja, svetovnega sodnega dvora celo prevzela titeto
zborovanje, ki so ga imenovali najodličniše, kar se jih
je kedaj vršilo. 'Manj odločen predlog bi nemara tudi
ne bil od tistih poslancev s tolikim veseljem sprejet
in ne povzdignil tako visdko njihovega navdušenja.
Nič ms n j občudovanja vredno ni bilo, kako hitro se
je zavzelo javno mnenje vseh dežel za mednarodno
razsodišče. Vsaka zastopanih držav je točno podpisa¬
la pogodbo: senat Zedinjenih držav jo je sprejel eno¬
glasno, — redek slučaj! Po pravici smemo ta popolen
in nagel uspeh smatrati kot dokaz globokega, sploš¬
nega in neomajanega hrepenenja, razširjenega po
vseh deželah: da bi se odpravila vojna in bi na nje
mesto stopil mir, prepuščajoč ureditev sporov sodiš¬
čem.

Zdaj torej ni več izgovora za vojno. Ker odslej
imamo sodišče, ki je pripravljeno, modro razsojevati
med narodi. Je tudi začelo nastopati pod jako ugod¬
nimi razmerami; uredilo je precejšnje število sporov
že samo. Najprej je poravnalo neko sporno zadevo
med Zedinjenimi državami in Mexiko, Potem ko je bil
povabljen za razsojevalca president Roosevelt, je isti

28

v svoji velikodušnosti pripeljal Anglijo, Francijo, Ita¬
lijo, Ameriko in Venezuelo pred sodni dvor v Haag v
svrlio ureditve njih sporov, ki so tudi bili nedatvno
končani.

Letos (1905) je bila Anglija neposredno pred
vojno z Rusijo vsled nesrečnega slučaja ob Dogger-
Eanku, kjer je bilo nekaj ribiških ladij angleških ob¬
streljenih iz bojnih ruskih ladij. Zadeva je vzbudila
velikansko razburjenje. Za take slučaje določa haag-
ška pogodba sestavo mednarodne preiskovalne komi¬
sije. In res sta obe velesili ubrali to pot, saj sta tu¬
di podpisali pogodbo, in mir je bil tako srečno ohra¬
njen.

Tudi le z ozirom na konferenco v Haagu se je
mogel president Zedinjenih držav nedavno obrniti s
pisanjem na Japonsko in Rusijo, njima predlagati mi¬
rovna pogajanja in se tudi ponuditi k službam za sre¬
čen konec. Da se je tudi to doseglo, je le zasluga
haag-ške pogodbe.

In ravno ko to pišem, mi prihaja vest, da bo
visoko Sodišče kmalu začelo zasliševati Francijo in
Veliko Britanijo v njunih sporih zaradi 'Maskata.
Glejte torej sodno Stolico s častnim zborom, kakor jih
je le malo videl svet, izvrševati svoje vzvišeno po¬
slanstvo, ki je uresničenje prerokovanja: ,,'Takrat

bodo prekovali svoje meče v p,lužna železa in v srpe
svoje sulice; ne bodo več vzdigali meča narodi
drug zoper drugega, in ne bode več podučevanja za
vojsko". (Isai. S, 4.).

Tako se razvija svetovni sodni Dvor, da pah¬
ne s prestola divji boj in posadi na njegovo mesto mi¬
rovno razsodišče.

Sodišče v Haagu pa .nikogar ne sili;  vsem
njegovim pristašem je zajamčena popolna svoboda,
če mu hočejo izročiti svojo zadevo ali ne, To se je
semtertje smatralo za nekako slabost, pa je zopet z
druge strani njegova velika moč. Je ž njim, kakor z
mednarodnim pravom; samo od tega, kar doseže, je
odvisno, če se vzdrži ali ne, in kakor smo videli, zma-

29

guje. — Ce pa mnogi v pretirani svoji gorečnosti, od¬
praviti vojno, zahtevajo, naj bi velevlasti privolile,
da se gotove vrste sporov podvržejo izključno razso¬
dišču, bode' v tem oziru vendar bolje ../počasi naprej 11 ,
brez vsega pritiskanja.

Vse se bo izvršilo o svojem času. Mir ne koraka
s silo naprej, rajši se sklicuje na zdrav razum in
vest Človeško. Do teli dob so si tudi res velevlasti še
v vseh pogodbah pridržale pravico, izločevati vpra¬
šanja, tikajoča se „n jih Časti  in  živ  l-’j e n -
s k i h p o g o j e v“. To je bilo zlasti v začetku samo
naravno, in le s časom in potrpljenjem se bo dalo raz¬
širiti stopinjo za stopinjo okrožje vprašanj, spadajo¬
čih pred Razsodišče. — Zelo velik korak v tej smer;
naprej je storjen zopet v najnovejšem času s pogod¬
bami med Dansko in Nizozemljem, med Cirilsko in Ar¬
gentinsko republiko, ki bodo odslej izroceaale mirov¬
nemu razsojevanju vse svoje spore brez kakekoli iz¬
jeme. V posvečenje svojega velikodušnega početja bo¬
deta postavili poslednji dve imenovani državi Knezu
miru spomenik na najvišji točki svojih Planin, kjer
je bila dolgo Časa meja sporna med njima. (Se je že
zgodilo 13. marca 1904: posnetek slavnega spomenika
pa je bil 1. 1913 postavljen' tudi pred mirovno palačo
v Haagu.)

Zopet drugi velik korak naprej v tej smeri se
je siord s pogodbo med Svedijo o Norvegijo, ki tudi
podvržeta mirovnemu razsojevanju vse svoje medse¬
bojne morebitno nastale spore: le vprašanja, tičoča

se »neodvisnosti, oelote ozemlja in živi jenskih pogo¬
jev", so izvzeta. Če bi pa nastala nasprotna mnenja
o razlagi ‘teli izjem, bo zopet Razsodišče odločevalo.
Z drugimi besedami: Eno ali drugo obeh ljudstev mo¬
re biti prepričanja, ka zadeva spada med izjeme; če
je, torej tista zadeva izročena sodnemu stolu v Haagu,
se ne sme o nji razpravljati; ampak le Če Razsodiš¬
če najprej spozna, ka se tista zadeva ne dotika »ne¬
odvisnosti, celote in življepskih pogojev te ali one de-
žele' 1 , 'tedaj je podvržen spor mirovni razsodbi. To ie
zares korak naprej; pri tem pa sl Še blagovolite' za-

30

pomniti, ka rij več govora „o 5asti“, tisti čudno ne-
(totakljivi stvarici.

Tema narodoma je iz srca čast It ati, da sta storila
prvi korak v tej hvalevredni smeri. Ne zavidamo njima
zaslužene časti in slave, dasi nam pravi naše srce,
kako lepše bi bilo, ko bi to dejanje bili izvršili obe
panogi tistega naroda, ki je zatrl suženjstvo in ki je
tudi odpravil dvoboj. Pa vsaj zdaj naj bi naši ljudje
sledili danemu vzgledu in sklenili enako pogodbo, ki
bi objemala vse dežele; kjer se angleško govori, Kra¬
ljestvo doma in Republiko onkraj. Manj storiti, bi se
reklo, zatajiti našo preteklost, ki smo pionirji napred¬
ka, Ne moremo prepustiti, da nam še nadalje prednja¬
čijo ti mali narodi; najmanj na Čelu ž njimi moramo
korakati!

Pripomnili smo že, ka je bila doslej čast  iz¬
vzeta od vprašanj, podvrženih razsodišču. Hm ! Sliši
se: „0 svoboda, koliko zločinov se je izvršilo v tvo¬
jem imenu!“ Pa ti zločini se Še primerjati ne dajo z
množino tistih, ki so se izvršili v imenu „Casti“, naj¬
bolj onečaščeni besedi našega slovarja. En človek 'ali
en narod ne more nikdar onečastiti drugega človeka
ali drugega naroda; to je nemogoče, Vse rane na po¬
štenju si zavdajamo sami. Vse, kar omadežuje našo
čast, prihaja od znotraj, nikdar od zunaj. Tudi se
nedolžnost ne maščuje, nima zavoljo česa se znašati;
kjer krivde ni. Vsega obžalovanja vreden je Človek
ali narod, Čegar poštenje bi tirjalo še drugega zadoš¬
čenja, kakor pribiti resnico. Nedolžnosti to zadostuje,
resnica pa ima mirno vest in 'heomadeževan človek o
sebi na ves glas pove:

„Tako je Bogu ljuba duša čista,

I)a legioni angelov jo Čuvajo
In branijo pred grehom in 'sramoto.“

Neomadeževano poštenje torej, če je napadano,
noče krvavega maščevanja, obrne se rajši v dvor m
ne pravice in razsodišča. Nekdaj pač so bili ljudje
prepričani: Če je napadena čast kakega človeka, ka
se je ne more drugače rešiti, kakor z mečem m krvjo.

31

Dandanes so še le semtertja mnenja, če je napadena
čast kake države, ka bi ne bilo druge rešitve, kakor
vojna, Vendar Človeku našega plemena ne more biti
dovoljeno, zagovarjati tega načela, ker v vseh naših
ogromnih pokrajinah ni spora med ljudmi, ki bi se
smel v imenu postave poravnati izvan sodišč. Name¬
sto torej, da bi z maščevanjem podprl svojo čast, bi
človek angleškega jezika le samega sebe onečastil,
če bi si hotel protipostavno delati pravico z osebnim
nasiljem. Pod našo postavo ni krivice, storjene lju¬
dem od ljudi, ki bi opravičevala zasebno maščevanje.

Naš Človek torej, ki trdi, da bi bila onečaščena
njegova domovina, če bi brezpogojno sprejela razso¬
dišče, pozablja, da bi bil po tem njegovem nazoru tu¬
di on' osebno onečaščen, če bi kaj enakega storil za¬
se, Koliko nasprotje! Kot posameznik se šteje k omi-
kaucem, kot ud naroda pa ostaja divjak, ki odklanja
mirovno razsodbo in vpije po narodnem maščevanju,
— vse le zavoljo razžaljenja časti!

Nasprotno pa, kdo izmed nas bi se ne razvese¬
lil, videti Anglijo in Zedinjene države biti deležne z
Dansko in Holandijo, Chilenci in Argentinci vred
..sramote", ki so si jo nedavno napravili, ... in ne
vpošteval sijajnega napredka?

Narod ni kaj drugega kot skupina ljudi. Slič¬
nost med vojno in dvobojem je istotako popolna. Ka¬
kor pa naša družba že popolnoma zaupa sodnijam,
da bodo branile posameznike pred vsako krivico, ta¬
ko bi se slednjič morali vdati tudi narodi mednarod¬
ni Sodniji- Toda ugovarjalo  se je, ka bi se tu¬
di nespametne, nečastne, neopravičene zahteve mog¬
le znašati pred razso evaloe. Na to je odgovoriti: da,
bi kateri ud velike rodbine narodov mogel staviti zah¬
tevo brez vse stvarne podlage, . . . ali Če, da bi Sod¬
ni dvor odločno ne zavrnil take reči, to je nevarnost
same domišljije. Brez vsega dvoma bodo se poravna¬
ve med narodi v vseh slučajih skladale ne le s pra¬
vili mednarodnega prava, ampak tudi z neodvisnost¬
jo in ravnopravnostjo vseh udeležencev, in prlpozna-

82

vala se bo nedelnost njih sedanjih zemlja; ker temu
se p a,'d ne bo smelo ugovarjati.

Odkar je ustanovljeno Razsodišče, so se poja¬
vili trije slučaji,  ki so povzročili veliko žalo¬
sti prijateljem svetovnega miru. Amerika je (1. 1898)
odklonila ponudbo Filipinskih otokov, da bi se pred¬
ložili njih spori kakemu razsodišču. Angleško je (L
1901) odbilo enako ponudbo Transvaalske republike,
(lasi je predlagala ljudovlada, naj bi bili trije udi bo¬
dočega. sodišča angleški sodniki, in le 2 iz Holandije,
— največja izmed vseh, kedaj storjenih ponudeb, ne
izmerno Častna za ljudovlado in znamenita zaupnica
angleškim sodnikom! In pa (1. 1905) niti Rusiji niti
Japonski ni prišlo na. misel, obrniti se v Haag. Tio je
povzroči lo tem bolj žalost in začudenje, ker se je haag-
ški sodni Dvor ustanovil ravno na predlog ruskega
carja. Podajala se nam je razlaga: ka so bila mirov¬
na pogajanja ravno v polnem tiru, ko je Japap vlo¬
mil pred Port-Artur brez napovedbe vojne, in je tako
storil mirovno razsodbo nemogočo.

Spominjati se moramo teh malo spodbudnih do¬
godkov, ostaja nam pa tolažba, prepričanje: ko bi i-
menovani narodi bili naprej videli posledice svojega
preziranja mirovne razsodbe že v začetku tako jas¬
no, kakor so je čutili slej, bi bili radi sprejeli raz¬
sodbo in še častitati bi si smeli k nji, kakorkoli bi se
tudi elasil odlok Sodišča, Ta izkušnja ne bo ostala
brez sadu! — Vkljub tem neprijetnim odklonitvam mi¬
rovnega haag-škega sodišča pa nahajamo obilno za¬
doščenje v velikem številu slučajev, v katerih je Raz¬
sodišče že napravilo mir, brez da bi bilo žrtvovano le
eno Človeško življenje, — torej zmage brez solz!

Vsepovsod se kažejo znamenja gibanja
v korist svetovnega miru. Pred vsem je tu treba o-
meniti dejstvo, da je Interparlamentarna zveza, ki je
bila zbrana za časa razstave v Sent-Louis pretečene¬
ga leta, naprosila vlade celega sveta, naj bi poslale
svoje zastopnike na mednarodno konferenco, da bi se
pretresala: 1. vprašanja, o katerih je konferenca v
Haagu bila mnenja, ka je treba še nadaljnih posveto-

33

vanj; 2. pogajanja zaradi razsodiščnih pogodeb med
udeleženimi državami; 3. alb bi ne kazalo, da bt se
ustanovil nekak mednarodni kongres, ki bi se sklica-
val redno v svrlio pretresa mednarodnih zadev.

Najprej je president Roosevelt sam sklical na¬
rode k takemu kongresu, poznej se je obrnil na ce¬
sarja Rusije, ki M bil prvi upravičen, sklicati naro¬
de k novemu mirovnemu zborovanju.

Ce pride do ustanovitve mednarodnega kongre¬
sa kot redne naprave, bomo 'imeli v nji začetek s v e-
tovnepa državnega zbora,  ki bo čuvaj
svetovnega miru, posredujoč med narodi, kakor po¬
sreduje Ž 3  dandanes Najvišji sodni dvor v Zedinjenih
državah uied posameznimi njih članicami državami,
ki zavzemajo že večjo površino zemlje, kakor je cela
Evropa. To tedaj ne bo več kaka, novost, ampak samo
razširjenje naprave, ki se je že dobro obnetela v manj¬
šem okrožju. Ce tako premišljujemo nitre korake člo¬
veštva k svetovnemu miru, nas obhaja slutnja, ka so
že med nami sodobniki, ki še lahko doživijo ustano¬
vitev svetovnega parlamenta, po katerem bo gotovo
odpravljena morija, vsaj v teku časa, med omikanimi
narodi.

Zategadelj upam, da bodo moji poslušalci z za¬
nimanjem sledili razpravam konference 1  v Haagu, ker
od razširjanja njenega upliva je v veliki meri odvi¬
sen prihod kraljestva miru. Vsako zborovanje h-' važ¬
no in postane lahko odločilno za vse Čase. Za, ,ače-
tok in hitra rast nam je bila izvanredno uspešna pri¬
kazen; zato nas tudi zdaj lahko najmanjši korak v
katerikoli mirovni smeri naglo privede k novim uspe¬
hom. Morje je razburkano, in močnejši kot kedaj je

naval voda za razsodišče in obenem zoper vojno.

*

* *

Glejte, to sem vam hotel povedati o templju Mi¬
ni, ki ga postavimo v Haagu. Zdaj pa še par besed
o mirovnih razsodiščih sploh.

Državniki, ki so prvi slutili in tudi že dokazo¬
vali dobrote novodobnih razsodišč, so bili Washing-
ton, Franklin, Jay in Grenville.

Že 1. 1780, je pisal P raji  ki  in:  „VsaK dan
velikansko napredujemo v naravoznanstvu, pa en na¬
predek bi jaz zelo rad videi tudi v riravoslovju, - - ta
namreč, da bi se našlo sredstvo, ki bi napeljalo in
primoralo države, urediti svoje spore, brez da bi si
šele prej prerezavali grla drug drugemu.“ Frankli¬
novo željo je izpolnila najprej takoimenovana p o g o d
b a J a y - eva (traite Jayj 1. 1794 (.19. nov.), s katero
se pričenja novodobno razsodišče. Povdariti moram,
ka je ta pogodba delo našega plemena in tudi večina
spornih, po razsodiščih doslej urejenm vprašanj se
je tikala odnošajev med našima obema panogama.

Vi boste najbrž ostrmeli, Če vam povem, ka je
izza dob ,Jay-eve pogodbe v teku 111 let bilo 572 med¬
narodnih sporov  rešenih po razsodišču. In v no¬
benem slučaju se sodni izrek ni grajal ali zavrnil, z
eno, mislim, samo izjemo, kjer so sodniki prekoračili
svoja pooblastila. Postavimo, da je tičala samo ena
nevarnost za vojno povprek v desetih letih mirnim
potom brez nasilja razvozlanih sporov, smemo iz te-
gajriflepati, ka je mirovni razvoj zabranil 57 vojn,
«Tno vsako drugo leto. In še več, Če bi tiste 57-ere
vojne, ki jih računamo kot po razsodišču zabranjene,
resnično izbruhnile, bi zasejale med seboj še več bo¬
dočih vojn; ker nič ni plodovitejšega za vojno, kakor
vojna sama. Sovraštvo rodi sovraštvo, spor rodi spo¬
re.. vojna rodi vojne — samo ostudno potomstvo, —
vojna je torej najslabša vseh zdravil; zastruplja, ko
hoče zdraviti. Malo je pisalnih resničnejših besed,
kakor ta-le stavek Milton-ov: „Ka.j nam more vojska,
dati drugega, kakor roditi nove boje brez konca?“

Tudi mednarodnih p o g o d e b je bilo celih 23
sklenjenih v teku zadnjih dveh let; Zedinjene države
same so jih sklenile 10 z raznimi državami sveta,, —
Po teh dejstvih lahko sodite, s kako hitrostjo ideja
razsodišča napreduje; ki ga je le enkrat okusil, ne
uhaja več nazaj. Razsodba ugotavlja mir in ne zapuš¬
ča nobene grenkosti. Udeležene stranke postanejo
boljši prijatelji, ko so kedaj bili; vojska pa. bi jih bila
storila še večje sovražnike.

35

Mnogo se je tudi pisalo zastran ogromnih v o j-
nili  stroškov  v naših Sasih, yi o davkih krvi, ki
neprestano naraščajo pri vseh narodih in ki pretijo
celo izčrpati moSi večine evropskih držav. Danes
prednjači' Francija s stroški 92 ir. 50 na leto za vsa¬
kega vojaka in z državnim dolgom 777.55 frankov za
vsakega svojega državljana. Anglija sledi z letnimi
stroški 85 fr. 80 za vsakega vojaka in z dolgom 468
frankov za vsako glavo. NiemČija še precej zaostaja
z letnimi 44 fr. 15 za glavo; njen dolg znaša 65 fr.
20 za dušo, komaj torej eno šestino državnih dolgov
Anglije. Rusija izdaja za vojaka 43 fr. 10, torej še
nekaj manj ko Nemčija; državni dolg znaša 187 fr.
15 za glavo. Stroški Anglije za vojaštvo na suhem in
na morju presegajo daleč polovico vseh državnih
stroškov, stroški vseh ostalih držav so sicer manjši,
pa naraščajo naglama.

Vsi ti veliki državni dolgi — 20 miliard Angli¬
je, 30 miliard Francije,... so 'dediščina po vojnah,

Ta neprestani odtok denarja, ki se mu pridru¬
ži še gospodarska zguba vsled uničetoega ljudskega
življenja v bojih, — vse to leča na narode s tako gro¬
zovito težo, kakor nikdar prej, in preti postati Še ne-
varniše, če ne bode zastavljeno naglo naraščanje zad¬
njih let Bati se je, da bo prišel gospodarski polom
čez narode prej, kakor se bodo resno odločili, pora¬
biti zdravilo.

Navzlic temu se je tudi že često povdarjalo, ka¬
ko je nemogoče z vojno  z asi  gur  ati  mir
med narodi. In res ni za to slabšega sredstva, ker le
spore poostri in zaseje nove boje. Cesto morajo pre¬
iti cele generacije prej, ko se izruva sovraštvo, zako-
remnjego po eni sami vojni. Vojna torej zaseja zma¬
jeve zobe, da pa le redkokdaj eni ali drugi stranki to,
kar si je hotela pridobiti z orožjem. In če se tudi že
kaj doseže, se navadno pokaže, ka je celi plen le sa¬
dež od Mrtvega morja. Ruško-japonska ravno (29
avg. 1905) dokončana vojna je prav jasen dokaz mo-
jili besed. Nobeden bojevalec ni dosegel tega, /t  kar
je šel z orožjem v ogenj, in slavljen zmagovalec je

36

bil slednjič najbolj razočaram nad mirovnimi pogoji.
Če bi Japonska, zelo revna dežela, bila le slutila, k a
bo njen uspeli mor e 2 državni lolg 5 miliard . , . ali
Če bi Rusija naprej videla konec, bi bila gotovo celi
spor izročila mirovnemu razsodišču.

Pa taka premišljevanja se ne morejo uveljaviti
v gorečem peklu razbeljenih Človeških strasti; takrat
nikomur ni mar potrata premoženja in 'Človeškega
življenja. Se le ko se bodo velikega zločina, kakor je
greh uboja, začele zavedati množice narodov,, je upa¬
ti, da se potlačijo vojne. V naših časih pa, se bojim,
bodo še vedno nastopali demagogi, ki bodo razvne¬
mali surove strasti in tirali narode v boj v imenu ča¬
sti in domoljubja ., , ki bodo zaničevali mirovno raz¬
sodišče kot pribežališče strašljiVcev, Na škodo 1 j ud- 'j
skega premoženja in zgubo človeškega življenja se
pa ne misli več, kadar razdražena divjost pride na.
površje v ljudski duši.

Zločin je torej, uničiti Človeško življenje v voj¬
ski, in dolžnost je* ponuditi oziroma sprejeti razso¬
dišče nemesto vojne, ... ta dva nauka morata dobiti
veljavo, in po našem mnenju je poklicana, ju odloč¬
no zastopati najprej Cirkev, potem visoke Šole in sled¬
njič vsi razumniki.

Ko bi ne bile vse večje evropske države z obč¬
no brambno dolžnostjo krite In varne pred težkoČami,
ki ravno zdaj vznemirjajo vojaške kroge angleške,
ker ne vedo, kje vzeti dovolj prostovoljcev za vojaški
poklic, bi lahko že tudi prišlo ..do ustanovitve m i  r o v.
n e g a združenja  med n arodi. N'kdo namreč se
ne more dolgo ukvarjati z vprašanjem o vojni, da bi
se ne prijavil s takim načinom njenega odpravljanja,
ki je najpriprostejši Izmed vseh. Pet držav je pred
leti sodelovalo, da so se potlačili neredi na Kitajskem,
i.u da so si zahr.anili svoje zastopnike v Pekingu, Teb
pet držav bi moglo zabraniti vojske sploh. Recimo,
ie tri med njimi utvorijo mirovno zvezo med seboj —
druge narode povabijo, 'da se njim pridružijo! — in
zdaj se sklene sledeče: „Ker vojska, v kateremkoli
delu omikanega sveta se tudi vrši, vendar prijema

37

vse države prav občutno, se ne sime podati v boj no¬
bena država, ampak vse so dolžne, prinašati svoje
mednarodne spore pred sodišče v Haagu, ali katero>
'drugo mirovno razsodišče, da se razrešijo mirnim po¬
tom; ob enem sklene novoustanovljena Liga: pretrga¬
ti vse zveze s tisto državo, ki bi ne vsprejela tega
pravila." Predstavite pa si dandanes katero državo,
odrezano od vsega svetovnega prometa! Liga bi si
tudi mogla pridržati pravico, za slučaj, ko bi preki-
njenje zvez ne zadostovalo v zabranitev vojne, pora¬
biti potreben pritisk v ohranitev miru z oboroženo si¬
lo; za to pa bi morala vsaka stranka zveze obljubiti
potrebno vojaštvo, ali plačati svoto, primerno številu
svojega prebivalstva in tudi primerno svojemu bogast¬
vu.

Ker se pa tu gre še le za poskus, se lahko po
potrebi že v začetku sklene, ka ima vsaka članica Li¬
ge pravico, po petletni odpovedi odstopiti, ali pa se
liga sama razide po preteku petih let, odkar je veči¬
na to sklenila. Se druge narjedbe seveda in drugi po¬
datki bodo se morebiti izkazali kot potrebni; saj je to,
kar sem povedal, le temeljim ideja.

Kakor je car Rusije sklical konierenco v Haag,
ki .nam je dala mednarodni sodni dvor, tako bi naj
kralj Anglije, ali nemški cesar, ali president repub¬
like Francije ... kot zastopniki svojih vlad pozvali
narode, da odpošljejo zastopnike v pretresevaiije vpra¬
šanja, Če bi vendar ne kazalo, ustanoviti tako ligo;
povabilo bi brez dvoma našlo odmev in bi tudi sle¬
dil uspeh.

Število tistih, ki bi se srečni šteli, če bi se sme¬
li pridružiti taki zvezi, bi bilo veliko; ker zlasti mali
narodi bi izkoristili z veseljem tako priložnost.

In pa odnošaji med Anglijo, Francijo ter Zdru¬
ženimi državami so dandanes tako tesni, njih cilji ta¬
ko 'slični, njih' posestva in torišča tako jasno določe¬
na, pa tako mnogoliČna, da bi se ravno te velevlasti
najložjo združile m povabile ostale narode v pretres-
načrta, kakor smo ga ravno v glavnih potezah žari-

To vprašanje zasluži resnično pozornost njih
vlad, saj je meti vsemi sredstvi gotovo' najložje in naj¬
boljše,, storiti konec vsem vojnam, Nimamo prvič no¬
benega vzroka dvomiti, da bo Ideja razsodišča tudi
že v današnji prostovoljni obliki napredovala vedno
bolj, saj zadržuje že v selil samej vse potrebne pred¬
pogoje miru, in ker zmaguje, kjerkoli se pojavi; ven¬
dar bi bilo nadalje zelo prijetno, vedeti, ka imamo v
zalogi še neko vrsto zdatnejših sredstev, ki bi, Če tre¬
ba, točno preprečila vojno.

Vkljub vsem spodbudnim znamenjem naraščanja
ideje razsodišča pa bi le varali sami sebe, če bi mi¬
slili: vojne bo zdaj konec takoj; ker komaj je upati,
ka v prihodnje ne bo še potreba prav velikih krvavih
žrtev človeških, prodno kraljestvo miru razprostre
svoj blagoslov čez zemljo. 10, še vedno se je bati,, da
bodo švigale iskre izpod zakajenih ostankov minulih
požarov; seme, zasejano po velikih vojnah, se bo pri¬
kazovalo, Če tudi že v vedno daljših presledkih, dok¬
ler da bo slednjič le zmanjkalo strupa iz pretečenih
dni. Taki optimisti tudi nismo, da bi si domnevali,
mir ne bode nikdar prekršen medtem, ko stremimo k
cilju. Pripravljeni smo še na mnoge izbruhe nespa¬
meti in divjosti v bodoče, vse kakor v preteklosti; da
bo pa slednjič vendar prišel svetovni mir, prišel mun¬
go prej, kakor si večina mojih poslušalcev morda
predstavlja, o tem jaz za svojo osebo nimam niti sen¬
ce dvorna.

Se nekaj! Večkrat se je slišalo povdarjati v o-
brambo vojn, ka se v njih razvijajo moške čednosti.
Misliti pa se more tu ie na telesni pogum, katerega
imajo tud: nekatere živali in divjaki na nižji stopnji
omike v najvišji meri. Po takih načelih bi bil kdo tem¬
bolj mož, čimbolj M postajal podoben bul-dogu. Kaj je
tak ,.moški pogum" ? S sulicami oboroženi Zulu-kafri
se slepo zaženejo pred puške-repetirke, ne kot bi bili
obdarjeni z nenavadno velikim pogumom, ampak ker
jim manjka razsodnosti. Ena. učna doba in še manj
na univerzi v Sent-Andrašu bi jih mogla ozdraviti od
njih nespameti. Saj bolj ko . kedaj je ravno v naši

39

znanstveni dobi previdnost prvi m najboljši del junašt¬
va, Tako se pa Častniki in' vojaki, pogumni do skraj¬
nosti, izpostavljajo brez potrebe in umirajo za domo¬
vino, kateri bi lahko mnogo več koristili, če bi si Ču¬
vali življenje in si ga ohranili za njo. Mišična drz¬
nost je tudi preveč razširjena, da bi mogla veljati za
kaj izvanrednega; saj tudi Japonci, Kusi, Turki, re¬
cimo Še Zulu-kafrd in Atkinajci so slavni zavoljo njih
poguma. Povrh se s tem pogumom druži Često dušev¬
na malovrednost. Tisti „Vrtoglavec“ je pravi vzor ta¬
kega poguma, ko vpije:

PT moj’ —! Na luno pohitim lahko
In strgam z nje vso njeno jas.no slavo, . . .
Al’ se spustim v naročje globočine,

Katere nikdo z mero še dosegel ni,

Od tam izvlečem za lase čast utopljeno,

Samo da le rešitelj njen zamorem
Uživati jo sam brez tekmeca."

Pav nečimurni, ki zbira slavo, da bi se mogel
bahati z bliščečimi odlikovanji; sicer bi mu ne bilo
mar za delo in trud! Vse le za seb|e, nič za nače¬
la, nič za domovino!

Drug vzgled takega junaštva s telesnim pogu¬
mom je Achilles, ki kljubuje v svojem šotoru, razdra¬
žen zavoljo razdelitve plena in proseč vse bogove, da
uničijo njegove sodeželane!

Na srečo so novodobni možje orožja že iz dru¬
ge snovi.. Ne gre jih torej obsojati, ki so se prilago¬
dili vzoru svoje dobe, ampak naša obsodba se naša-
ša na nizki vzor te dobe same. Saj se človek sploli ne
sme drugače presojati, kakor le z ozirom na vzor svo¬
je dobe. Zato ker je današnji vzor res malo vzvišen,
se ljudje, ki se mu prilagodijo prisiljeno, ne smejo
zapostavljati.

Prvi kristijani', to so bili pravi junaki! Ce se
hočete čutiti povzdignjene in navdahnjene v češčenju
pred tabernakljem najlepše in najredkejše Čednosti,
ki je duševni  p o g n m , postavite se pred spo¬
menik velikega Mučenika tam-doli. Mučeniki se niso

40

pehali za [»ozemeljsko slavo, časti in plačilo; njih po¬
klic je bil, zavzeti se za vzvišenejšo reč. Za njo, ne
za povišanje svoje lastne osebe, šli so v smrt p e Vaj e
sredi plamenov gromail.

Najti je pa neko zelo spodbudno znamenje na¬
predka že posebej v našem narodu: prikazuje se nam¬
reč, upajmo, v množicah ljudstva vzgojni vpliv, ki
vzbuja v njeni že jasniše pojme o odgovornosti člove¬
ških dejanj in povzroča pomanjkanje vojakov. Se
nedavno se je v parlamentu povdarjala težava: kako
dobiti novincev za vojake. (Na 'Angleškem in v Ame¬
riki namreč ni splošne brambne dolžnosti, ampak vo¬
jaki se vdinjajo državi proti plači in le prostovoljno.)
Častnikov manjka 25 od 100 pri prostovoljcih :,n v li¬
niji; torej ena četrtinka, Crnovojnikov je 32,000 manj
kot sicer. Redni armadi manjka 240 oficirjev in brits-
ki armadi za Indijo 12,000 angleških rekrutov, Vlada
je mnenja, ka je to najvažjiiŠe vprašanje, ki se stavi
v pot vojaškim „krogom“, Nekateri visoki vojaški do¬
stojanstveniki vidijo pomoč le v splošni brambni ob¬
veznosti. TUidi od vaših sorodnikov onkraj morja v
Ameriki prihaja za me vesela vest, ka so v enaki za¬
dregi zastran njih mornarice. Mala armada Zedinje¬
nih držav na kopnem še sicer ne trpi sile, pa njih
bojne ladije počivajo, manjka 3500 mož. Iz tega nedo-
statka rekrutov smemo opravičeno sklepati, ka v na¬
šem plemenu ni več tako splošna želja po vojaškem
1  oklicu. Ta pojav je tem resnejši, ker se ve, da bi
zvišanje mezde rekrutiranja nič kaj posebno ne po¬
vzdignilo, dočim prihajajo novinci navadno le iz go¬
tovih slojev Človeške družbe. Slišimo: ka se enaka
težava poraja še v drugem poklicu: primanjkuje nam¬
reč tudi mladih dobro izgojenih in vestnih ljudi, ki bi
želeli postati dušni pastirji, — najbrž zavoljo bogo-
slovskih načel, katerim se je treba pismeno zavezati.
Obe struji Cirkve na Škotskem ste skušali priti iz te
zagate s tem, 'da ste postavili manj težke pogoje.

Mogoče je tudi, da so oni mladeniči, ki odkla¬
njajo ponudbe nabornih, narednikov, dobili v roke v
kaki ljudski knjižnici knjige C a r 1 y 1 e - jeve in so v

41

njih brali, kako pisatelj na vest govori »delavcem
Anglije in Francije": »Trideset mož tu in trideset

tam si stojijo nasproti; vsak drži v roki puško. Ko
se jim zaukaže: »Ogenj!“ se umorijo drug drugega,
m mesto 60 koristnih in pridnih delavcev ima zdaj
svet 60 mrtvih trupel, da jih pokoplje in da sme za
nje prelivati solze. Teh 00 ljudi, kako pritožbo so I-
meli drug zoper drugega? Pač najmanjše ne! Živeli
so daleč narazen drug od drugega, bili so si popolno¬
ma tuji, da, v ogromnem vsemiru so si bili po svetov¬
nem prometu Še v medsebojno pomoč, brez da bi se
tega zavedali. Pa kaj se je zgodilo, nesrečnež;!? Njih
poglavarji so se sprli, namesto pa, da bi ti streljali
drug na drugega, sa bili tako hudomušni, da so od¬
ločili, naj se med seboj pobijejo one uboge pare."

Njim, ki odklanjajo vojaške ponudbe, je more¬
biti prišel tudi v roke govor profesorja Mac Mi¬
cka e 1 - a , ki je na mirovnem kongresu v Edinbur¬
gu I. 1853 tako-le govoril: „VojaŠki poklic se ne stri¬
nja s krščanstvom. Cim višje je stališče človeka, čim
večje njegovo spoznanje, tem večja odgovornost! Mi¬
slimo si Človeka, ki mu je dal Bog nenavadno mate¬
matično nadarjenost. Če ta dar božji dobro porabi,
kolika korist za Človeštvo! Deluje pri stavbi želez¬
nic, ki vežejo najbolj oddaljene dele sveta med seboj;
ali napelje po električnih žicah bliskovo iskro, da po¬
sreduje med ljubečim; srci — na mnogo tisoč kilomet¬
rov daljave; ali stopnjuje Čudovito mioč parnih stro¬
jev, ki olajšujejo človeku njegovo naporno delo; . . .
ali pa s pomočjo tiska pošilja luč in znanje na naj¬
skrajnejše končine sveta. Matematična nadarjenost
bi se lahko porabljala za izsuševanje močvirja, za na¬
peljavo vode v naša mesta, za povzdigo zdravja in
blagostanja ljudi: . . . lahko zasleduje zvezdnatega
neba večna pravila, ki so ravnilo mornarju križem
divjih vodenih pustinj v Črni noči. Kako lepa torej je
veda, modro porabljena: nasprotno pa kako poniža¬
na je, Če se rabi za uničevanje ljudi! In to se godi:
če kemik porablja svoje znanje, ne da bi zdravil bo¬
lezni, ki tarejo Človeštvo, -ampak da zastruplja vire

življenja. Vojak znanstvenik razvija svoje zmožnosti,
pa v kale .namen ? Da bi clo pičice točno določil, kam
naj topovi bljuvajo svoj ogenj in tako uničijo največ
imetja in človeškega življenja; ... da bi natančno
preračunil trikot in silo, s katero se naj granate iz-
streljavajo, da bi padale v najbolj obljudene kraje,
in se tam razpočile, razširjajoče smrt na okolu. Več¬
ni Bog! ali sem nes upravičen, porabljati svoje zmož¬
nosti za tako peklensko delo!?“ Iz Duniermfine (mo¬
je domovine), prihaja ta glas velike važnosti. Našel
sem ga še le nedavno in se ga resnično razveselil:
saj sem Še kot deček večkrat vudel moža, ki je zapi¬
sal te besede..

Mnenje W 1  k 1 e f f a (umrl 1. 1384) je najbrž tu¬
di že zanimalo naše mladeniče: „Kaka čast je pač za
viteza, moriti ljudi? Rabelj jih pomori mnogo več, in
bolj upravičeno! Naj bi ti ljudje bili rajši mesarji za
živino, kakor da so mesarji svojih bratov!"

Ali pa so, nadalje, vzdihi John W e s 1 e y - a
segli globoko v sroe mladeničev, ki bi bili sposobni,
še vdinjati vojaštvu: »Umirajte, pa objokujte zgubo

resnice in Čiste ljubezni na zemlji. Zgubljene v resni¬
ci! Glejte, krščanska kraljestva si trgajo drugo dru¬
gemu čreva iz trupla, . . . pustošim zemljo z ognjem
in mečem! Krščanske armade se pošiljajo po tisočih,
po deset-tisočih, ena drugo naravnost v pekel!"

Mogoče tudi so naši mladeniči ravno po najslav¬
nejših vojakih sprejeli najbolj odstrašujoče pojme o
vojaškem poklicu. N a p o 1 e o*n ga je imenoval „mešt-
rijo divjakov". W e 11 i  n g t o n je pisal lordu Sliai-
tesbury-u: „Vojska je strašno ostudna reč.. Ce bi Vi
bili stali le en sam dan sredi vojne, bi prosili Boga,
da Vam ne da nikdar več gledati kaj sličnega!" Ge¬
neral G r a n t, (angleški, umrl 1. 1875), kateremu je
vojvoda s Kambridge ponudil vojaški pregled, je od¬
klonil, češ, ne želi si videti nikdar niti enega polka
vojakov več! General Sherman  piše: „...  utru¬
jen sem in bolan od vojne. Moja slava je le lune svit.
Tisti, ki niso nikdar storili strela iz puške, ne slišali
vpitja in stokanja ranjencev, le tisti vpijejo Še po več

43

Vrvi, še po maščevanju, še po pustošenju. Vojna je
pekel! “

Mogoče so nekateri tudi premišljali o mnenju
Sir Johna Sinolair-a,  ka je „obrt vojaka — o-
brt prokleta,“

Recite, kar hočete; vojaki s poklica so zbrani v
prvi vrsti za napadanje, saj je jasno: če bi ne bilo
napadalcev, bi ne bilo treba se braniti. Prostovoljec,
ki se oboroži samo z namenom., da bi mogel braniti
svoje ognjišče in svojo domovino, zavzema celo dru¬
go stališče kakor oni, ki mu je vojna obrt in se za-
vdmja, ka ho korakal naprej in moril tudi svoje bra¬
te, če pride povelje. Braniti dom in deželo mora po¬
stati potrebno, dasi še pač nikdo na 'Angleškem in v
Ameriki ni doživel kakega sovražnega vpada, in ga
naibrŽ tudi nikdar videl ne bo. Tpak stopijo v tem slu¬
čaju v veljavo dolžnosti domoljubja, Ker da je dolž¬
nost vsakega Človeka, braniti rodno zemljo, o tem niti
besede več. Vendar ne smemo nikdar pozabiti, k a Ti¬
sti, ki.nalaga človeku sveto dolžnost,
braniti svoj dom, n M1 a g a mu ravno
tako sveto dolžnost, ne napadati do¬
movine in ognjišča drugih,  — resnica,
ki se je često prav malo ohranjala v spominu. In to
je velika škoda; prav v naši dobi mirovnega razpo¬
loženja je važno, se zavedati teh resnic. Poklic in o-
brt je zadeva pogodbe in plače. Nobena postava to¬
rej ne sili človeka, poprijeti se vojaške službe in se
zavezati, da bo šel morit drugih ljudi, kjer in kdaj¬
koli se mu bo zapovedalo, brez ozira ali je spor pra¬
vičen ali krivičen. To je strašna obljuba, ki vsebuje,
kakor smo videli, dolžnost: odpovedati se najdražji

Človeški lastnosti, pravici namreč lastnega prevdar-
ka i.n ravnati se po svoji vesti. I a y , oče prve po¬
godbe med Anglijo in Ameriko, je to izrecno povdar-
jal: „geslo — naša je dežela, po krivici in po pravi¬
ci ! to je upor zoper Boga In greh proti državni in
verski svobodi, proti pravičnosti in človekoljubju." V
isti meri, kakor človek prihaja k vedno boljšemu raz¬
umevanju, smemo od njega tirjati, (la začenja vedno

44

bclj in bolj zapopadati svojo odgovornost tudi pred
samim seboj zastran izvolitve p,oklica; in da ga niti
papež niti kralj ne moreta odvezati te odgovornosti.

O tistih nevednih, nepoučen ib trumah, ki so se
kralju Henriku ponujale za vojaško službo, je opra¬
vičeno modroval (naš pesnik^: „Zares, če ti ljudje ne
lodo hoteli lepo umirati, bo to neprijetno za kralja, ki
si jih je kupil za klanje; ker kralju ne se pokoriti,
bi pomenilo, prelomiti vse dolžnosti podložnih.“ Od ti¬
stih dob pa smo dobili šole v deželo, in tisto „božje
pravo" kraljev je izpuhtelo. 'Angleško govoreči naro¬
di nastavljajo in odstavljajo dandanes kralje, zavrg¬
li so tisto človeško vsemogočnost in v tako važnih re¬
čeh se drznejo često ugovarjati celo — lastnemu žup¬
niku. „Znotranjj sodnik" je prišel do vlade, Ce tedaj
mlad Človek naj postane morilno orodje, ali posveti
svoje moči le v rešitev svojih bratov, je to samo na
niem ležeče, odločiti se po resnem prevdarku,

V okom priti pomanjkanju častnikov, je vlada
izjavila, ka, misli na sredstvo, najti nujno nadomesti¬
tev na univerzah, 'ter da bi se naj storili koraki, po¬
spešiti vojaške študije v svrhio pridobitve vojakov. Pa
če so naši dijaki nravstveno že toliko napredovali, da
odklonijo, biti glasniki „izpubtelih pravic" — resnič¬
no voljni, poslušati „sodnika znotraj", stvojo lastno
vest, — potem bodo najbrž visoke šole le pusto polje
za 'fegojo ljudi, koprnečih po službi, ld lirja, napada¬
ti in moriti sebi enake na povelje tretjega. Prišel bi
Idi res dan velikega ponižanja za naše visoke šole,
'če bi njih doktorji, za katerih izgojo v vsem najviš¬
jem in najboljšem se je porabila tolika skrb, slednjič
ne bili za nič druzega koristni, kakor za pečenke ka¬
nonov! Zdi se mi, da že slišim sinove Šent-Andraške
odgovarjati nabornemu feldiveblu: „Ali sem jaz tvoj
službenih pes, da bi storil Maj takega?" (4. Peg. 8,
13.) — (Vse to velja pa le za Angleško in Ameriko,
k.ier .ni splošne vojne 'dolžnosti, kjer torej rekruti sto¬
pajo le prostovoljno v vojaški stan.)

Iz navedenega stališča je torej pomanjkanje
častnikov in rekrutov v Angliji in 'Ameriki, kjer so

mladeniči svobodni v izvolitvi poklica, zelo razvese¬
ljiva prikazen, ki priča o ostrejšem čutu osebne od¬
govornosti, ... o resničnem izpraševanju vesti, tega
..znotranjega sodnika", . . . dotoaiz že nježnejših in
prijetnejših značajev, da so vzori človeških dejanj in
nehanj že višji; skratka prikazuje: se vzviše.nejša ob¬
lika človeškega bitja.

Ce pa tedaj vojna zahteva od svojih najemnikov,
da se odrečejo vsem tem vzorom, je pač boljše, odloči¬
ti se za drugo stran', ter 'Anglijo in Ameriko izročiti
domoljubnim prebivalcem samim, da si jo branijo, Če
bo napadena; in trdno sem prepričan, ka bodo njih
državljani smatrali to za svoj najvišji cilj in dolžnost.
Polkovnik H e d e r s o n trdi v svoji „Bojni vedi", ka
so „amerikanski prostovoljci .nadkriljevali, zbrane Če¬
te evropske, in je bila nravnost prisilno nabranih ar¬
mad njih slabša stran. Nravnost prostovoljcev stoji
na višji stopinji." To bo menda tudi resnica!

Če bi tedaj Anglija bila kdaj napadena, bi vse
moško prebivalstvo, orožja zmožno, prostovoljno šlo v
boj; iz vseh koncev sveta bi na tisoče mož privrelo
branit svoje stare domovine. Tisti, ki bi se drznili
vdrti v deželo Shakspeare-ja in Burns-a, ugledali bi
pred seboj nepričakovane ovire: složna srca enih mi¬
sli, „Trikrat je oborožen tisti, ki je oborožen z resni¬
co in pravico!"

Sklep.

Dijaki Šent-Andraški! Trudil sem se, vam po¬
dati resnično sliko gibanja, ki dandanes vznemirja
svet, da bi se namreč odpravile vojne; obenem vam
pokazati, koliko dela se je že izvršilo. To gibanje ni
trlo nikdar tak živahno, na nobeni postaji te svete
vojne njeni uspehi niso bili tak mnogoštevilni, kakor
ravno v zadnjih letali, poSenši s konferenco v Haagu,
ki 'je sama že mejnik ene dobe; temeljni kamen za
bodoči spomenik je torej položen. Brezpogojna obljuba
štirih držav, podvreči vse svoje bodoče spore razso¬
dišču, ter pogodba med Svedijo in' Norvegijo, — ste
znamenji že druge stopnje. Tako se vsaj omikani svet

približuje vedno bolj kraljestvu miru p o raz¬
sodišču.

Gotovo ste se že vprašali, kaj je v tem oziru*
vaša dolžnost, kako bi mogli najlepše sodelovati pri
tem svetem podjetju in pospešiti prenehanje vojn?
Svetujem vam, da sprejmete te-le besede Washington-
ove za geslo življenja: »Moja najiskrenejša želja je,
doživeti, da bi bila vojna, ta strašna nadloga Človešt¬
va, pregnana iz površja zemlje.“ S temi besedami kot
načelom in podlago naj se ustanovijo mirovne zveze
križem celega sveta. Pa se vpraša, kako izvršiti to
bogoljubno željo !Washington-ovo? Glejte, tako! Vsik-
dar, 'Če se vzdigne kak mednarodni prepir, zahtevaj¬
te, naj bo na krmilu že ena ali druga stranka, zah¬
tevajte takoj od svoje vlade, da privoli, izročiti spor
razsodišču; oben,em, če je potrebno, pretrgajte vse
zveze se svojo stranko. 'Mir je vzvišen nad strankami,
Ce je že nasprotnik predlagal mirovno razsodbo in s
tem prehitel vašo vlado, — kar pa, upam, v slavo na¬
šega plemena, se ne bode nikdar pripetilo! — pritis¬
kajte na njo, da sprejme ponudbo, in ne poslušajte
na nič drugega, dokler se to ni zgodilo. Naj počivajo
vsa druga javna vprašanjal. . . osredotočite vse svo¬
je moči nad tein edinim vprašanjem, ki nosi v sebi
mir ali vojsko. Nehajte torej v stran vso svojo politi¬
ko, dokler ni pregnana vojna pošast. V talcih trenot-
kih je treba se ganit: !

In kaj naj storijo služebniki Cirkve? Vse dru¬
go, kakor doslej! Naj se ne skrivajo pred bnrjo v ka¬
kem zavetišču duha z običajnimi 'Izgovori o prihod¬
njem življenju, kot bi ne bila njih skrb sedanje živ¬
ljenje, kadar je narod v hudi stiski zaradi nujne re¬
šitve nravstvenih problemov, in ko si vlada prisvaja
pravico,, biti sodnik v lastni zadevi, ter s tem strmo¬
glaviti ljudstvo v bogokletno vojno, — bogokletno re¬
čem, Če se zavrže spora mirna rešitev, ponujana od
nasprotnika! Ce se odkloni mirovno razsodišče, po¬
staja vsaka vojna bogokletna; ponudba mirovne raz¬
sodbe pa daja dostojnost in važnost celo dvomljivim
zahtevam. — Ce bi pa vaši napori nič ne zalegli, ker

47

bi vaša dežela zavrgla razsodišče in se strmoglavila
v vojno, še vaših dolžnosti tudi ,pi konec.. Z mirno od¬
ločnostjo in trdovratnostjo v svojem prepričanju, ka¬
terega razložite, če se vas vpraša, pa brez vsiljivo¬
sti, — počakajte izid in uspeh, ki bo nedvomno doka¬
zal. ka so si izbrali tisti najboljši del, ki so bili za
mirovno razsodbo; in ka so bili modri svetovalci svo¬
je domovine. Žalostna skušnja namreč uči, da morajo
narodi, ako se ozirajo nazaj, navadno priznati, ka so
bile njih vojne budalosti, kar pa v tem slučaju pome-
i)ja storjen zločin.

In žene te dežele, in dijakinje Sent-Andraške,
kaj naj storite ve? Mar-li .naj samo čakate, kakor je
navada, da se vojna začne, in potem prevzete od svo¬
jih čuvstev, ustanavljate nebrojne krožke za izdelo¬
vanje potrebnih in nepotrebnih reči k armadi? . . .
ah se pridružiti zborom Rudečega križa in same iti
na bojno polje, oskrbovat ranjenih, da so ti prej ko
mogoče zopet na nogah k vojni, ranjevat drugih itn
spet doibi vij at ran, sebi ali drugim v pogin? Vsa čast
nježnim strunam sočutja, ki tako lepo pristojajo žen¬
skemu spolu, tako rade zadone, — pa vendar vam
moram povedati: če bi se nježnega ženstva združeni
glasovi bili vzdignili z vso odločnostjo zoper vojno,
prej ko je bila napovedana, . . . ali Če bi bile zahte¬
vale, da se naj predlaga razsodba, ali pa živo ugo¬
varjale, če bi se razsodišče zavrnilo; bil bi eden dan
takega dela koristniši, kakor celi mesec garanja po¬
tem, ko je izbruhnila vojna.

To je enkrat gotovo, če M v s 1 d o b r o mi¬
šie Č i vseli strank in vseli ver v stran nehali za
nekaj časa vsa druga politična vprašanja takrat, ko
se gre za vojno in mir, in bi zahtevali razsodišče,
nobena vlada bi se ne mogla njim zoperstavljati. V
vsakem težavnem položaju je torej v njih rokah, ob¬
varovati svojo domovino pred vojno in ji zagotoviti
mir.

'Nadalje, Če bi se v v s a ki posla n iški
zbornici  ustanovila l r ga za razsodišče, obstoječa
iz udov, ki so edini v tem, da se v mednarodnih spo-

-18

rili. mora najprej zahtevati razsodišče in sprejeti po
vladi, 3 yO  ga je zahteval nasprotnik, . . . ki se zave¬
žejo, podpirati ali pobijati politične, stranke po tisti
meri, kako je v tej točki .njih zadržanje, — strmeli bi
videti., s kako naglosijo bi vse te stranke začele ,ra^-
vodišče. sprejemati v svoj program. Ne poznam dela,
ki, bi bilo-koristniše'za .vašo domovino in za-celi svet!
Samo z osredotočenjem vseh moči okoli e n ega pred¬
meta se zmaguje v velikih rečeh.

V tej sveti vojni za razsodišče smemo torej pred
vsem računati: z gotovostjo, ka bodo dijaki in dijaki¬
nje iz . šent-Andraša, pa tudi vse druge visoke šole
in učni zavodi, udje vseli Oirkev in vseh. svobodnih
poklicov združeno nastopali z vso odločnostjo. V ai-
čotku tega odstavka sem .navedel besede AVasliington-
ove; dovolite, da sklenem z besedami Linkoln-ovimi.V
svoji mladosti se je kot uslužbenec na neki kupčijski
ladji vozil nekaj tjednov po reki Mississipi. Prišel je
nekoč slučajno na trg s sužnji. Tu se niso sioer oče¬
tom, materam in otrokom rezala grla, kakor malo prej
v vojni, ampak le narazen so jih trgali in prodajali
na dražbi. Eden spremljevalcev je potem pripovedo¬
val, kako je Linkoln nekaj 'časa srpo pred se zrl. po¬
tem obrnil hrbet in storil nekaj krepkih korakov, brez
da bi kaj rekel. Potem je vzdignil pest in zaklical:
„Ce bom kdaj imel priložnost, zatrem to prokleto na¬
pravo!^ Minulo je od teh dob mnogo let, v katerih se
je Linkoln strastno boril zoper suženjstvo in njegove
pokrovitelje, To je bil eden njegovih ciljev, ki je pre¬
vladoval vse druge. Svojemu sklepu je ostal zvest ce¬
lo svoje življenje tako dolgo, da ga je izvršil. Iz ti¬
stega ubogega, neznanega čolnarja je postal namreč
president Zjedinjenih držav, ki je bil tako srečen, da
je mogel z enim podpisom svoje roke osvoboditi zad¬
nje sužnje omikanega sveta; bilo pa jih je še čvetero
milijonov.

V svoji vztrajnosti nam' je Linkoln zapustil
vzgled, nam vsem ljudem te dobe, ki še ohranjamo
vojno, v vsej njeni grozi, in ki »mo izvečine vsi več
ali manj soodgovorni za njo, ker je doslej še nismo

smatrali za naj večje vseh gorja, in še vse premalo
delali za nje iztrebljenje.

Pa storimo zdaj, kakor svoje dpi Linkoln (umrl
1. 1865), trden sklep: se postaviti v bran zoper to mo¬
rijo ljudi, kakor se je on ustavljal kupčiji z ljudmi.
Kakor on, podvrzimo vsa ostala politična vprašanja te¬
mu edinemu, ki naj nadvladuje vsem drugim; kakor on,
nastopimo pri vsaki se ponujajoči priliki kot bojevni¬
ki za našo sveto reč. Kakor on, ostanimo zvesti svoje¬
mu prepričanju; in ravno tako, kakor je prišel treno-
tek zanj, bo prišel tudi za nas; in ko bo Čas, udari¬
mo s podvojenimi močmi po prokleti vojni, dokler da
jo izženemo iz omikanega sveta, kakor je on pregnal
suženjstvo.

Imprimatur! Kn.-šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, dne
2. januarja 1914. št. 25.

50

6. Pospeševati zamenjavanje otrok* učencev, učiteljev* pro-
iesorjev, delavcev, obrtnikov med narodi; skrb za mladino v tu¬
jini.

7. Ustanoviti mednarodno revijo; svetovni list, kjer bi so¬
delovali vsi narodi.

8. Slednjič v vseh večjih mestih postaviti „hiše za tujce"
(Maison des Strangers) kot zbirališča ,za mednarodne zabave*
posvetovanja, razstave.

Naslov:

Conciliation Internationale

119 rue de la Tour
Pariš XVI«.

Mirovno gibanje

(pacifizem)

je prvotna oblika krščanstva in del njegovega bistva. Pacifizem
ne pozna nasilja, stremi edino le na višjo stopnjo omike. Kakor
razsojajo sodišča prepire med posamezniki, tako naj bi se dose¬
glo mednarodno pravosodje med državami. Pripravljalno delo za
»mednarodni zakonik": I. konferenca v Haagu (18. maj. 29. jul.
1899.) II. konferenca v Haagu (15. jun.—18. okt. 1907.) Tretja
konferenca v Haagu se pripravlja za 1. 1915.


Narodna in univerzitetna
knJižnica