Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A - O K O L I C E IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota. 20. junija 1953
LETO VI. — ŠTEV. 24 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnine
plačana v gotovim.
O
načelih novega
volilnega sistema naj
razpravlja vsa naša
javnost
v dnevnih listih smo že zasledili vest,
da bodo v jeseni, verjetno v oktobru,
volitve v zvezno in republiške skupšči-
ne ter v okrajne in mestne zbore proiz-
vajalcev.
Po ustavnem zakonu morajo biti vo-
litve razpisane vsaj dva meseca pred
dnevom volitev, torej do konca avgu-
sta. Dc tega časa pa mora biti sprejet
tudi nov zakon o volitvah. V zveznem
m republiških svetih so že razpravljali
o načelih za ta zakonski predlog.
Zato je potrebno, da tudi mi objavi-
mo nekaj mnenj o načelih novega za-
kona o volitvah z namenom, da bi o
tem razpravljala vsa naša javnost. Svo-
je mnenje o tem bi naj zlasti pnjvedali
proizvajalci v delovnih kolektivih, sin-
dikalnih organizacijah, pa tudi v mno-
žičnih organizacijah. Gre za to, da bi
razprave rodile mnenja in predloge
proizvajalnih prebivalcev, na podlagi
katerih bi nov zakon o volitvah dobil
dokončno obliko.
Doslej so se v razpravah v zveznem
in republiških svetih o novem zakon-
skem predlogu ustvarila sledeča mne-
nja:
Volitve v zbore proizvajalcev okrajev
in mest naj bi bile neposredne, tako
da bi vsi v proizvodnji zaposleni ljud-,
je'(industrijski in kmetijski) volili svo-
je zastopnike neposredno, dočim bi
obrtna skupina volila po svoji obrtni
zbornici. Neposreden način volitev je
utemeljen posebno zaradi tega, ker so
se lanskoletne posredne volitve v zbore
proizvajalcev okrajev in mest vršile
brez potrebnega političnega poudarka.
Pri njih niso sodelovali vsi proizvajal-
ci ter je prišlo v zbore proizvajalcev
precej uradništva in celo upokojenci.
V republiške in zvezni zbor proizva-
jalcev pa bi se naj volitve vršile po-
sredno. Največ predlogov je bilo za to,
da bi bil najnaravnejši način volitev
preko gospodarskih združenj odnosno
zbornic. To bi bil tudi naj pravilne jši
način volitev, ker so zbori proizvajalcev
zastopniki gosp>odarskih organizacij, ki
imajo svoje politično in gospodarsko
združenje prav v zbornicah. Ker pa go-
spodarskih zbornic za industrijo še ni
in jih do jeseni verjetno še ne bo, bi
bilo napak zaradi tega odlagati volitve
do takrat, ko se bodo le-te ustanovile.
Zato je najbolj utemeljeno mnenje,
da se volitve v republiške in zvezni
zbor proizvajalcev naslonijo na okrajne
in mestne zbore proizvajalcev, ki bi po-
sredno iz svoje srede izvolili ustrezno
število kandidatov. Industrijska skupi-
na bi volila navzgor svoje kandidate,
kmetijska za kmetijstvo svoje, obrt pa
bi volila po republiški obrtni zbornici
v republiški in zvezni zbor proizvajal-
cev.
Okrajni in mestni zbori proizvajalcev
ne bodo sami postavljali kandidatur,
temveč naj bi jih vlagale gosix>darske
organizacije ali določeno število nepo-
srednih proizvajalcev. Torej okrajni in
mestni zbori proizvajalcev bi nastopali
le kot volilno telo, kot pooblaščeni vo-
livci za zbore proizvajalcev zvezne in
republiških skupščin.
Mnenja, da bi se naj podaljšala man-
datna doba in povečalo število članov
xborov proizvajalcev okrajev in mest,
so brez dvoma od velike koristi. Za
zvezno in republiško skupščino je man-
datna doba že predvidena za 4 leta, za
zbore proizvajalcev okrajev in mest
pa le 2 leti. Iz praktičnih razlogov in
zaradi večje povezanosti ljudskih od-
borov kot celote ter boljšega in uspeš-
nega dela odborov naj bi se mandatna
doba zborov proizvajalcev in splošnih
zborov vskladila.
Doslej so zbori proizvajalcev okrajev
in mest praviloma številčno za polovi-
co manjši od splošnih zborov. Ker so
številčno premajhni, trpi večkrat nji-
hova avtoriteta in praktično delo. Zato
sedaj predlagajo naj bi nov zakon po-
stavil kot normo dve tretjini splošnih
zborov, v industrijsko razvitejših kra-
jih in mestih pa lahko tudi več.
Kmetijstvo naj bi bilo v zborih pro-
izvajalcev enako zastopano neoziraje
se na sektor lastništva. Sedaj imajo dr-
žavna posestva in kmečko obdelovalne
zadruge v zboru proizvajalcev najmanj
enega zastopnika neodvisno od števila
članov in gospodarske pomembnosti. Z
zakonom o zadrugah in zakonom o zem-
ljiškem skladu pa je po mnenju mno-
gih nepotrebno te skupine še naprej di-
ferencirati ter je pravilnejše, da se vsi
proizvajalci v kmetijstvu enako obrav-
navajo. Prevladuje mnenje, da bi po-
stavili v volivnem zakonu v enak r>olo-
žaj vse kmetijske proizvajalce. Z ozi-
rom na enako število proizvajalcev in
vrednost proizvodnje v kmetijstvu naj
bi imeli tudi ustrezno število zastop-
nikov v zboru proizvajalcev okraja ali
mesta neoziraje se na sektor lastništva.
O tem, ali naj bi imele mestne ob-
čine s posebnimi pravicami zbore pro-
izvajalcev, se je formiralo več mnenj.
V Sloveniji je 13 mestnih občin, ki
imajo značaj občin, imajo pa večje
kompetence kot navadne občine, ni-
majo pa zbora proizvajalcev. V per-
spektivi ne bo to predstavljalo proble-
ma, ker bodo v komuni vse kompietence
združene. V večjih industrijskih mest-
nih občinah s posebnimi pravicami je
Potreba po delavskih svetih sicer opra-
vičljiva, vendar so nekateri mnenja, da
občinski odbor, v katerem so povečini
Zastopani delavci, vodi tudi sam pra-
vilno gospodarsko politiko svoje občine
J>re2 sveta proizvajalcev. Mnenja proti
delavskim svetom v mestnih občinah s
posebnimi pravicami utemeljujejo ne-
kateri tudi s tem, da bi se lahko v njih
pojavile partikularistične težnje na
škodo naše skupnosti.
V zvezi z volitvami v republiške in
zvezno skupščino pa prevladuje mnenje,
da bi naj zbori volivcev predlagali
kandidate za poslance, ne pa kot je
bilo doslej, da so kandidature za vo-
litve vlagale politične in družbene or-
ganizacije. Ta predlog je demokratičen,
saj bo na ta način lahko vsak državljan,
ki ima volivno pravico, sodeloval pri
izbiri kandidatov. Ta princip je že uve-
den pri volitvah v občinske in okrajne
ljudske odbore. S tem pa ni rečeno, da
množične organizacije ne bodo sodelo-
vale pri izbiri kandidatov. Prav na-
sprotno bodo morale na svojih sestan-
kih bolj kot kdaj koli prej agitirati za
svoje najboljše ljudi in se boriti, da bo-
do tudi imenovani na zborih volivcev.
Določilo, da lahko skupina 200 držav-
ljanov predloži svojo kandidatno listo
za poslanca, bo ostalo še v naprej v
veljavi.
To je nekaj stališč, ki so prišla do
izraza v razpravi o novem volilnem si-
stemu in bo prav, da o tem razpravlja
široka javnost ter da k temu še svoja
mnenja in predloge. -ma-
NIKOLI NE BOMO DOVOLILI,
da hi prišel tujec na io ozemlje
zatirat nase narode
Na nedeljski proslavi desete obletnice osvoboditve Istre v Beramu pri Pa-
zinu je govoril predsednik republike, maršal Tito. Že v soboto zvečer je pri-
spelo v Pazin iz vseh predelov Istre čez 20.000 ljudi, ki so prisostvovali pre-
nosu posmrtnih ostankov Vladimira Gortana v njegovo rojstno vas Beram.
Ob tej priliki je maršal Tito imel daljši govor, v katerem je dejal med
drugim tudi sledeče:
V teku trinajstih stoletij se je to
ljudstvo borilo na teh tleh za svoj ob-
stoj, za svoj jezik. Razni osvajalci so
ga hoteli uničiti in izkoreniniti, v času
italijanskega fašističnega režima pa so
ga hoteli raznaroditi in ga asimilirati,
da to ljudstvo ne bi bilo več to, kar je
— Slovenci in Hrvati.
Leta 1945 je bila Istra osvobojena s
skupnimi silami vseh narodov Jugosla-
vije in z lastnimi silami istrskega ljud-
stva. Prišli ste v svojo lastno družino,
kjer se gradi nov socialistični red in
srečnejša bodočnost za vse narode, pa
naj bodo Hrvati, Srbi, Slovenci, Make-
dgnci, Romuni, Italijani ali kdor koli,
tu so vsi bratje, tu mora biti enotnost,
tu se goji medsebojna ljubezen, tu se
neha vsaka nadaljnja borba za domi-
nacijo ene ali druge narodnosti nad
drugo.
Več kot 20 let je hotel Mussolini z
vsemi sredstvi doseči, da bi tu izginila
hrvatska in slovenska beseda. Toda no-
bene metode zastraševanja in preganja-
nja niso mogle zlomiti tega življa in vi
ste častno obdržali stoletno neuklonlji-
vo zastavo odpora za svoj obstoj. Danes
se ponovno odpirajo apetiti ne samo po
Trstu, ampak tudi po Istri in Dalmaciji.
Hotel bi poudariti, da to, da govorite v
svojem jeziku, da vas 13^ stoletij niso
mogle zlomiti nobene sile, da je vse to
dokaz, da je popolnoma absurdno, da
se še danes postavljajo zahteve po tem
našem ozemlju, po teh naših mestih.
KONDOMINIJ — NAŠ PREDLOG
ZA REŠITEV TRŽAŠKEGA
VPRAŠANJA
Vprašanje Trsta se pojavlja perio-
dično. Vi dobro veste za stališče, ki smo
ga zavzeli v vprašanju Trsta. Italija je
postopoma uspela s svojo propagando
in diplomatskimi koraki pridobiti za-
hodne zaveznike, da so objavili tako
imenovano tripartitno deklaracijo, po
kateri naj bi vse svobodno ozemlje
Trsta pripadlo Italiji. S to gesto zavez-
nikov je bila storjena naši državi ne-
verjetno nepravična stvar. Nas se ni
vprašalo, ali pristanemo na to ali ne.
Kasneje smo predlagali kondomi-
n i u m , je nadaljeval maršal Tito, to
je, da bi Svobodno tržaško ozemlje ob-
stajalo v mejah, ki so bile določene v
mirovni pogodbi, da bi bilo avtonomno,
da bi imelo guvernerja, ki bi se menjal
vsake tri leta, tri leta bi bil italijan-
ski, tri leta naš... Medtem ko bi bil
naš viceguverner in obratno. Taka re-
šitev vprašanja — kondominij ne po-
meni, da bi sedaj Italija ali Jugosla-
vija imeli pravico vsiliti Trstu neki si-
stem ali neko upravo, ampak pomeni
pustiti pravico Tržačanom, da si vla-
dajo, da imajo demokratični sistem.
Toda Italija hoče vse Svobodno tržaško
ozemlje, čeprav je okoli Trsta v celoti
naše nacionalno ozemlje.
ZBOLJŠANJE ODNOSOV S SOVJET-
SKO ZVEZO JE ODVISNO OD RU-
SOV SAMIH
O italijanskem predlogu o »nepretr-
ganem etničnem principu« je maršal.
Tito dejal, da je za nas nesprejemljiv,
ker hočejo Italijani spregledati Sloven-
ce, ki žive med Tržičem in Trstom. Za
tržaško vprašanje pa je menil, da so
to naši nacionalni interesi in tu ne bo-
mo popuščali. O naših odnosih z Rusi
je maršal Tito povedal, da izmenjava
ambasadorjev ne pomeni izboljšanja,
saj imajo celo najbolj sovražne države
predstavnike druga v drugi. Težko bo-
do popravili to, kar so nam storili.
Agresivne akcije in incidenti na naših
mejah so se po Stalinovi smrti pove-
čali za polovico v primeri z lanskim le-
tom, ko je bil Stalin- še živ. Se nekaj
bi hotel poudariti: v tem štiriletnem
boju smo ostali tu in vsemu svetu je
danes jasno, da je laž, kar so o nas
govorili in da smo resnico povedali mi.
OSTALI BOMO DOSLEDNI ČLANI
BALKANSKE ZVEZE
Maršal Tito se je nato dotaknil od-
nosov z Grčijo in Turčijo ter ugotovil,
da s podpisom tako imenovanega bal-
kanskega pakta ne gre samo za Jugo-
slavijo, marveč za ves Balkan. Balkan-
ski pakt predstavlja močno trdnjavo mi-
ru v tem delu sveta. Jugoslovani bodo
ostali dosledni člani balkanske zveze
in izpolnili vse odločitve, ki jih bodo
skupno sprejeli.
Na koncu je maršal Tito dejal, da
nam Atlantski pakt zaradi naših so-
cialnih pogojev ni potreben in da bi
nam več škodil kot koristil, a tudi oni
ne bi od tega imeli nič večjih koristi.
Ce se oni oborožujejo, nimamo ničesar
proti temu, ker se oborožujejo za varo-
vanje miru. Mi smo č!e:i svetovne skup-
nosti, imamo svoje predstavnike v
Združenih narodih in bomo svoje ob-
veznosti in dolžnosti zavestno izpolnili,
več pa od nas ni treba pričakovati. Z
željo, da bomo vsi pomagali istrskemu
ljudstvu, je maršal Tito zaključil svoj
govor.
Po VI. kongresu ZKJ so nastale v
našem družbenem življenju nekatere
spremembe, ki so bile potrebne za raz-
voj socialistične demokracije. Pri tem
so se pojavile v naši praksi tudi razne
pomanjkljivosti. Namen konference je,
da razpravlja o vsem tem ter da na
podlagi ugotovitev sprejme potrebne
zaključke, da bi naše politično delo
vskladili z našim razvojem.
Vsebina VI. kongresa ZKJ in kon-
gresov SZDL je naletela na velik odmev
in odobravanje pri naših delovnih lju-
deh. To se je odražalo zlasti pri volit-
vah v Mestni ljudski odbor, ko so bili
zbori volivcev obiskani polnoštevilno
ter vsebinsko dobri. Opaža se pa, da
je zadnje čase politično delo na tere-
nu popustilo, kar je bilo posebno opa-
ziti pri zadnjih občnih zborih SZDL.
Le-ti so bili slabo obiskani ter vsebin-
sko pomanjkljivi. Na njih so prišle celo
do izraza reakcionarne tendence. Zato
je potrebno, da konferenca ugotovi
vzroke takšnemu stanju ter da dá smer-
nice za nadaljnje uspešno politično delo.
Osnovni vzrok takega stanja je, da
se naše organizacije še niso znašle v
oblikah novega dela, ki jih je nakazal
VI. kongres. Organizacije so sicer ra-
zumele linijo VI. kongresa, ker o njej
razpravljajo ter je propagirajo, ven-
dar pa v praksi delajo drugače. Orga-
nizacije na terenu se še niso znašle, ko-
munisti se med seboj slabo poznajo,
delo pa sloni le na peščici komunistov,
ki so v odboru. Vsa dejavnost v orga-
nizacijah se predvsem ogleda le v no-
tranjih problemih, okrog organizacij-
skih vprašanj. O političnem delu, štu-
diju itd. člani ZK sicer na sestankih
razpravljajo, vendar pa praktično še
niso pristopili k pravim oblikam dela.
To pomeni, da organizacije še niso
osvojile duha in vsebine VI. kongresa.
V organizacijah bi morala slabeti ter
odmirati vloga komandiranja in admi-
nistrativnih posegov, jačati pa bi se mo-
rala vloga prepričevanja in vzgojnega
dela. Zaradi nepravilnega dela se je ne-
katerih komunistov lotila malodušnost,
pasivnost in brezperspektivnost. Te
pojave pa skušajo v naših organizaci-
jah reševati administrativno, ne s poli-
tičnim prepričevanjem, ampak po liniji
najmanjšega odpora — z izključitvami.
Malodušnost se po navadi pojavlja vsled
slabega dela organizacije. Ce zaradi te-
ga člani postanejo nedelavni, premalo
borbeni in revolucionarni, je napak, da
bi jih z birokratsko metodo kar izklju-
čevali iz organizacije. Proti takšnim po-
javom malodušja pa je sicer treba vse-
kakor ostro nastopati, ker le-ti hro-
mijo in pasivizirajo vso organizacijo.
Slabost naših organizacij je še vedno
v tem, da še niso našle tesnejšega sti-
ka z množicami. To velja posebno za
organizacije v podjetjih, ki so popustile
v političnem delu. Posledica tega je, da
so sindikalne podružnice zbirokratizi-
rane, predsednik in tajnik sindikata pa
smatrata, da sta ona dva sindikalna
podružnica, ali celo več, da si predsed-
nik zamišlja: »Država, to sem jaz.« Ta-
ko delo samo škoduje našemu razvoju.
Komunisti v podjetju bi se morali za-
vedati, da je sindikalna organizacija
osnova našega socialističnega sistema,
če je pravilno vodena in delavna.
Tudi glede sprejema v članstvo so
organizacije po VI. kongresu storile
odločno premalo. Sprejemanje v član-
stvo so opustili, izključitve so pa vedno
bolj pogoste. Po VI. kongresu je bilo
v Celju sprejetih komaj 22 v članstvo,
izključenih pa je bilo 47. Od spre-
jetih je bilo po socialnem sestavu 11
nameščencev in le 3 delavci, od izklju-
čenih pa je bilo 9 nameščencev in kar
19 delavcev. Te številke govorijo v
škodo delavskega razreda, kljub temu,
da vemo, da zavest delavstva iz dneva
v dan bolj raste. Vzrok takemu stanju
je predvsem nizek politični in ideološki
nivo naših članov.
Se nekaj je, kar slabi delo v naših or-
ganizacijah. Namesto, da bi na sestan-
kih razpravljali o važnih političnih pro-
blemih, stojijo večkrat na repu dogod-
kov ter razpravo obrnejo na manj važ-
ne lokalne dogodke (o cenah, o gospo-
dinjstvu itd.), ki so večkrat podobni
uličnemu paberkovanju, ali celo obre-
kovanju. Sicer tudi to pomeni korak
naprej v primerjavi s tistimi organiza-
cijami, ki se še vedno vrtijo le okrog
organizjacijskih vpražanj in članarine.
Pri obravnavi sestankov SZDL ko-
munisti večkrat ugotavljajo, da je bila
na teh sestankih razprava živa in pe-
stra. Nihče se pa ne vpraša, kdo in kaj
je razpravljal, ali je bila iznesena kri-
tika dobronamerna in socialistična? Ne-
kateri komunisti se niti ne zavedajo, da
je kritika večkrat skrita v plašč demo-
kratičnega stališča, skuhana pa je v
najbolj reakcionarni kuhinji. Namesto,
da bi takšnim kritikom komunisti pra-
vilno odgovorili, jim večkrat celo še na-
sedajo.
Organizacije po podjetjih so ponekod
popolnoma opustile razprave o gospo-
darskih problemih. Te razprave naj-
raje prepuščajo komercialistom ter raz-
nim drugim strokovnjakom. Prav je,
da se komunisti ne spuščajo v tehnične
podrobnosti, nikakor pa ni prav, da
zanemarjajo politično in gospodarsko
problematiko v svojem podjetju kot je
n. pr. borba proti gospodarskemu kri-
minalu in špekulaciji.
Čeprav vemo, da ti pojavi niso redki
ter da je organizacija ZK v podjetju
prva odgovorna za stanje v svojem
podjetju, še nikjer niso v kolektivu o
tem razpravljali, če pa so že, so raz-
(Nadaljevanje na drugi strani)
S VI. Izredne konference Zveze komunistov v Celju
Za pravilno izvajanje smernic
VI. kongresa ZKJ
v sredo popoldne je bila v Narodnem domu VI. izredna konferenca
Zveze komunistov m.esta Celja. Na njej so bili zastopani številni delegati
i2 osnovnih organizacij ZK, kakor tudi zastopniki celjskih delovnih
kolektivov. Namen konference, ki je trajala od 16. do 22. ure, je bil,
da bi se delegati pogovorili o političnem in ideološkem delu organizacij
ZK po VI. kongresu ZPJ ter da bi na podlagi ugotovitev sprejeli po-
trebne zaključke za nadaljnje delo. Poleg uspehov, ki so jih organizacije
ZK v Celju po VI. kongresu dosegle, so se pojavile tudi pomanjkljivosti.
Na podlagi bogate in plodne razprave so sprejeli ustrezne zaključke,
k] bodo služili kot napotilo za uspešno delo komunistov v Celju,
m Konferenco je začela sekretar Mestnega komiteja ZKS tov. Vrabič
Olga, ki je v svojem govoru nakazala nekaj ugotovitev iz dela organi-
zacij, kar je delegatom služilo za podlago pri razpravljanju.
Izvleček iz govora to\^ Vrabič Olge
M smrti Vere Šiaiidrove
proglašen za Dan mladine okraja Celje-okolica
v soboto in nedeljo je bil okrajni
mladinski festival v Preboldu, rojstnem
kraju napredne revolucionarne rodbine
Slandrovih. Na dan, ko je pred leti v
boju z okupatorjem padla revolucionar-
ka in mladinska voditeljica Vera Šlan-
drova ob strani narodnega heroja Du-
šana Kraigherja — Juga, bo odslej mla-
dina celjskega okoliškega okraja praz-
novala svoj mladinski praznik.
Mladinski festival v Preboldu ni
ravno najbolje uspel. O tem bomo na-
pisali v prihodnji številki kaj več.
Vzrokov za nastale pomankljivosti je
bilo več, predvsem pa je slabo vreme
najbolj vplivalo na celoten potek.
Festivalski program se je začel od-
vijati že v soboto, ko so razne športne
skupine z vsega okraja tekmovale v
raznih panogah, ko so v preboldski šoli
odprli razstavo, ki je pokazala dejav-
nost mladine v okraju na gospodar-
skem, političnem ip. kulturnem pod-
ročju. Ta večer je bila tudi kulturna
akademija v Prosvetnem domu, kjer
so nastopale razne sekcije v recitacij-
skih, pevskih, glasbenih, plesnih in
igralskih točkah. Udeleženci so prire-
dili pred rojstno hišo Vere Šlandrove
spominsko svečanost in p>oložili pred
spominsko ploščo vence, se ob spo-
minskem govoru poglobili v žrtev in
zaslužno življenje mlade aktivistke. Ob
žalnih zvokih mladinske godbe so v
noč odjeknili streli častne salve pri
hiši Slandrovih.
Naslednji dan, na nedeljo, so po pre-
boldskih cestah z budnico zbudili pre-
bivalstvo k začetku slavnosti. Iz vseh
krajev celjskega okraja so prihajali
mladinci in mladinke.
Medtem je iz Celja v Prebold tekla
mladinska štafeta, ki je nosua resolu-
cijo s svečane komemoracije ob grob-
nici herojev v Celju na Sladrovem
trgu. V spomin Veri Slandrovi in Du-
šanu Kraigherju je v imenu Mestnega
odbora ZB spregovoril tov. Kamilo
Hilbert.
Istočasno je mladinska partizanska
patrulja korakala zadnje kilometre dol-
ge poti, ki so jo napravili mladinci —
borci, po sledovih prvih partizanskih
borcev in se ustavili ob mestu, kjer
je Vera Slandrova padla. Le-'tam so z
njeno krvjo prepojeno zemljo prekrili
s cvetjem in izstrelili častno salvo. Pa-
trulja je spotoma obiskala številne par-
tizanske družine, ki so v težkem boju
za svobodo stale ob strani boreči se
osvobodilni vojski.
Ob devetih dopoldne je povorka mla-
dine po oddelkih prikorakala ob sprem-
ljavi godbe na slavnostni prostor. Po-
vorka je slikovito prikazala pestrost
udejstvovanja mladine v javnem živ-
ljenju. Oddelki telesne vzgoje, pred-
vojaške vzgoje, gasilstva, protiavionske
zaščite, folklorne skupine itd. Povorka
se je zvrstila pred slavnostno tribuno.
Na tribuni so bili zbrani: podpred-
sednik Izvršnega sveta LRS tov Bre-
celj, člana- CK ZKS tov. Mica Slan-
drova in tov. Viktor Stopar, narodni
heroj, generalmajor Peter Stante, se-
kretar Centralnega komiteja LMS tov.
Tine Remškar, podpolkovnik Vid Jerič,
sekretar OK ZKS tov. Vinko Sumrada,
sekretar OO SZDL tov. Helena Borov-
šakova, predstavniki mladinskih komi-
tejev sosednjih okrajev in mnogi drugi
gostje.
Najprej je član štafete iz Celja in
sekretar MK LMS tov. Sega Ljuban
prečital na tribuni resolucijo, ki so jo
celjska mladina in ostali člani mno-
žičnih organizacij poslali s komemo-
racije ob grobnici herojev. Nato je se-
kretar OK LMS tov. Gradišnik podal
kratek referat o življenju in junaški
smrti Vere Slandrove in proglasil dan'
njene smrti za okrajni mladinski dan.
V kratkem poročilu je navedel tudi
uspehe o delovanju mladinskih orga-
nizacij in v kratkem navedel najvaž-
nejše naloge o bodočem delu.
Ko je komandir mladinske partizan-
ske patrulje podal raport o pohodu, je
zbrani množici spregovoril tov. Marijan
ecelj.
(NaHaljevaiije na drngi strani)
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 20. junija 1953
Stev. 24:
pogled po svetu... Kam
Kdo bil hi hkrati moder in brez gla-
ve, miren in divji obenem? Ni ga, od-
govorimo s Shakespearom, ko ogledu-
jemo svet, v katerem naglica srda in
sovraštva povsod prehiteva velikega
odlašavca in obotavljača — razum. Ka-
kor da bi svet, truden od nezgod in
uim, postavljal življenje na katerokoli
kocko, da si ga zboljša ali zgubi! Mno-
go pametnih misli je bilo pretekli te-
den izrečenih, a doživele niso enako
treznih odzivov v besedi in dejanju. V
ospredje se rinejo pesimisti, ki to našo
jadno zemljo imenujejo le grob, kjer
»smeje lahko se tisti le, kdor nič ne
ve«, kjer je bolest in razburjenje vsak-
danja reč.
V vzhodnem bloku se martirij člo-
veštva jasno poočituje ne samo v go-
spodarskih ukrepih na Češkem m v
tem, kako je delavstvo na te ukrepe
reagiralo, marveč tudi in še bolj v tem,
kako z novimi ukrepi postavljajo na
glavo dosedanji sovjetski politični in
gospodarski kurz v Vzhodni Nemčiji.
Nima smisla ugibati, kaj SZ s tem hoče,
za mislečega človeka je težje vprašanje,
kako ravnajo z ljudmi, kako globoko
so ponižali njihovo človeško dostojan-
stvo, ki ga tudi s temi olajševalnimi
ukrepi najbrž ne mislijo vzpostaviti.
Ti, katerim ukazujejo razni Cujkovi ali
Semjonovi, delajo vse na ukaz, ničesar
iz ljubezni. Ni čudno, če niti Nemci ni-
ti drugi narodi nimajo zaupanja v nove
sovjetske načrte o enotni Nemčiji.
Mimo Eisenhower ovega poziva k
enotnosti vseh narodov, ki branijo na-
cionalno svobodo, pa se svet upira iti
po tej poti. Naša soseda Italija je oh
volitvah ponovno izrabila vsa gesla in
parade najbolj nebrzdanega ireden-
tizma. Vojni minister Pacciardi, ki »ča-
sti vise na njem kot velikanov plašč
okrog tatica pritlikavca«, da govorim z
besedo iz Machetha, je vrgel na našo
mejo eno od svojih divizij, pri volitvah
pa so se najbolj okrepili monarhisti in
neofašisti, kar je mnogo bolj značilno
in nevarno, kakor delna okrepitev To-
gliattijeve zvodenele levičarske dru-
ščine. Če bo šel De Gasperi v neslavni
pokoj, se bo moralo italijansko ljudstvo
krepko upreti zoper fašistično blaznost,
ki jo, če smo jim nekoliko manj sovraž-
ni, lahko imenujemo pogumno besnost.
Sodeč po dosedanji italijanski politiki,
je res vprašanje, če je mogoče nezmer-
nost in ošabnost in nebrzdani apetit la-
ških politikov stisniti v »opas reda«.
Italiji sosedna, prav tako, če ne še
bolj lepa dežela Francija ne preživlja
samo vladne krize, režima, marveč ka-
že svetu že 20 dni — kakor na skalo
pripeti Prometej — ranjeno drobovje,
ki ga je razkljuval požrešni in ne-
usmiljeni kragulj — trmasta, za duha
novega časa slepa in gluha liberalna in
ievdalna finančna aristokracija, ki
vprizarja narodom francoskega javne-
ga življenja serijo vladnih fars za ljud-
stvo, ki pa, kakor kaže, jih je že sito.
Bidault se je med tem res »ponesrečil«
po starem slovenskem reklu, da »skoro
še ni nikoli zajca ujel«, za investituro
mu je manjkal le en glas in nastopil
je drug conférencier, radikalni socialist
Andre Marie, bivši prometni minister.
Ce je v njem več pedagoškega kakor
političnega duha, potem mu preroku-
jemo, da ho spravil skupaj vsaj neko
uradniško vlado. Spričo agilnosti Ma-
lenkovljeve garniture pri ureditvi Ev-
rope okoli Nemčije Francija rabi raz-
sodno glavo, ki bi kolikor toliko ugled-
no zastopala najbolj klasično liberalno
demokracijo na svetu.
Tisto reklo o zajcu se žal izpolnjuje
tudi na Koreji. Da nam ne bi kdo vr-
gel v obraz, da smo črnogledi, moramo
zapisati, da se po 23 mesecih Pan Mun
Joua vendarle obeta krmežljavo dete —
premirje. Poročila govore, da ga bo
spravil na 'svet general Mac Clark s
cesarskim rezom — z meceni, za babi-
ški svet pa mu za vsak primer ponujajo
Skupni odbor načelnikov štabov. Naj
bo že kakorkoli, Ameriki ho v čast, če
ho pokazala, da Sing Man Rhee, tokrat
prototip najbolj desne svetovne reakci-
je, vendarle ni odločilna simpatija re-
publikanske stranke, oz. ameriškega fi-
nančnega kapitala. Naj se popkovina na
Koreji prereže, potem pa naj se izkaže,
da je mladič sposoben za življenje, ali
pa je prišel na napačen svet — pomo-
toma. Ce se bo Amerika res ravnala po
besedah svojega predsednika, se ne ho
smela vezati na Cangkajšeka in volka
z Južne Koreje. Računati bo morala z
osvobodilnimi težnjami azijskih naro-
dov, ki štejejo skoro polovico izmuče-
nega človeštva. Pa tudi z Evropo in
njenimi čustvi!
Zlet ..Svobod" v Celju
bo 26. julija letos
Letos bo v Celju zlet »Svobod«, kjer
bodo delavska kulturno-umetniška dru-
štva iz področja celjskega bazena poka-
zala svojo zmogljivost in uspehe pri
širjenju kulturnega življenja med de-
lovnimi kolektivi. Zlet je določen za
26. julij. Sodelovala bodo društva »Svo-
bod« iz Celja, Konjic, Laškega, Rečice,
Libo j, Prebolda, Rogaške Slatine, Šo-
štanja, Stor, Velenja, Zabukovce in
Zreč. V.
Tovarna nogavic na Polzeli?
Dogodki zadnjih dni, ki v tem članku
še ne bodo v celoti zajeti, odkrivajo
nove nepravilnosti in nepremišljene
ukrepe, katerim res ni moči najti pri-
mernega opravičila. Razburjanje in sa-
movoljni sklepi so gotovo rezultat po-
ostrenih medsebojnih nasprotij in pri-
silno ustvarjene enotnosti. Samo nekaj
zrelih, preudarnih ljudi v tovarni bi
verjetno lahko obvladalo tudi to kri-
tično situacijo, če bi bili samokritični,
če bi pri tem imeli dober namen ter
malo več volje. Na žalost takih ljudi
v podjetju ni, odnosno so izgubljeni in
se zaradi tega kolektiv pogreza vse
globlje in globlje. Izgubili so svojo per-
spektivo in dejansko ne vedo kam jih
pelje in kje bo konec njihove zgrešene
poti.
O nepravilnostih, ki se dogajajo na
Polzeli so poleg komisij ter javnega
mnenja posegli tudi organi oblasti, ki
se dobro zavedajo škodljivosti takih
razmer, kakršne so v polzelski tovarni,
ki se odražajo tudi na okolici. Zave-
dajo se določil Temeljnega zakona o
gospodarjenju z državnimi gospodar-
skimi podjetji, ki v svojem prvem čle-
nu pravi, da delovni kolektivi gospo-
darijo s tovarnami kot s splošnim ljud-
skim premoženjem v okviru družbe-
nega plana in na podlagi pravic in
dolžnosti, določenih z zakoni in drugimi
pravnimi predpisi, zato so izvedli ukre-
pe, ki jih naši obstoječi predpisi v takih
primerih narekujejo.
Pred nekaj dnevi je zasedal Okrajni
zbor proizvajalcev in med drugim pre-
tresal tudi stanje v tej tovarni. Po
ostrih, opravičenih zahtevah navzočih
odbornikov je sprejel sklep, da poda
predlog za spremembo vodstva podjet-
ja. O tem je bilo že pisano v Sloven-^
skem poročevalcu in je to vest objavil*
tudi radio. Tudi drugi organi niso ostali
spričo stanja in teh ukrepov neaktivni.
Nepravilnosti so bile vzete v pretres
in postopek. Na podlagi tega je morala
slediti suspenzija (odstranitev) direk-
torja podjetja.
Med tem časom so o stanju v to-
varni razpravljale tudi osnovne orga-
nizacije Zveze komunistov in 23. maja
tudi občinski komite na Polzeli. Pro-
blema so se dobro lotili, oziroma boljše
rečeno, dobro načeli, vendar pa še zda-
leč Ine dokončali in pravilno rešili,
oziroma začeto borbo nadaljevali... Ne
bo odveč, če tudi javnost zve nekaj
najznačilnejših odlomkov iz podanih
izjav na eni od teh sej. Nek član je
nastopil ostro in po vsebini obširno ter
nekako takole povedal; da ob takih
okoliščinah, ki jih mora prenašati v to-
varni nogavic na Polzeli komunist in
politični delavec ne more več zdržati,
ker se tu križajo vsi interesi naše skup-
nosti, kakor tudi interesi vsakega po-
štenega delavca ali pa delavke, kar ni
več v nobenem skladu z našim sociali-
stičnim razvojem. »Ce bi le člani vedeli
za celotno dejavnost gotovih ljudi v to-
varni nogavic, kateri so edini sklepali
v vsaki stvari brez vednosti delavskega
sveta, upravnega odbora ali Partije in
kako so držali kolektiv v strahu. Zbi-
rali so se samo v zakulisnih prostorih
in odrejali vso dejavnost v naši tovarni.
Zato smo prišli tako daleč. Na drugi
strani nebrzdano klevetamo druge in
Iščemo krivce drugod, ker ne znamo
najprej razčistiti doma vse stvari, ki
bi morale biti že zdavnaj razčiščene.«
V teh kratkih stavkih je podana do-
bra analiza celotnega stanja polzelske
tovarne. Nadaljnje izjave so te navedbe
še podkrepile z močnimi argumenti in
bi samo to lahko služilo vsakomur kot
dobra izhodiščna točka za ureditev pri-
lik, ki prinašajo neurejenost, iz dneva
v dan večjo in večjo moralno-politično
in tudi materialno škodo, da pri tem ne
omenjamo ugled, ki ga tovarna izgub-
lja.
Ali ne izstopa iz teh in iz vseh dose-
daj podanih besed pravi šolski primer
napačno pojmovane demokracije in
močnih začetkov nastanka birokratskih
vrhov, ki so že dosegli, da je svobodna
beseda skoraj popolnoma zamrla zaradi
nerazgledariosti članov kolektiva ali pa
zaradi strahu pred gotovimi posledicami
odkritega nastopanja.
To predpostavko močno FK)trjujejo
besede nekega člana — komunista, ki je
tudi povedal svoje mnenje in mu, ka-
kor drugim, ni bilo prizanešeno. Gren-
ke so, vendar povedo zelo zelo mnogo:
»Kje so tu vzroki, da sem moral jaz
trpeti tajko, kot da sem kaznovan za vse
svoje delo kot komunist. Hudo mi je
bilo, ko sem sedaj zadnjih deset dni
bil vsak dan ob šesti uri v tovarni, ko
je vsak delavec, ki ni imel z našo
borbo v preteklosti nobenega stika, od-
hajal na odrejeno delovno mesto, do-
čim sem moral jaz postopati po dvo-
rišču v brezdelju, v posmeh onim, ki
so se nam vedno izza kulis smejali,
danes pa po krivdi nekoga ali nekih
sedijo na svojih stolčkih. In vse to se
je zgodilo samo zaradi tega, ker sem v
zadnjem času, ko se mi je začelo svi-
tati, morda o nepravilnostih rekel ne-
kaj več, kot je bilo nekaterim všeč.«
Morda bodo v bodoče, ko se bodo pri-
like na Polzeli uredile, še mnogi in
mnogi h gornjim besedam dodali svoje,
povedali bodo marsikaj, kar do sedaj
še ni nihče slišal, sedaj molčijo in s
tem pomagajo k novim in novim ne-
pravilnostim. Zakaj nobena od orga-
nizacij kot celota ne nastopi proti sa-
movoljnostim in napakam. Ali se res
ne zavedajo, da s tem kršijo osnovna
določila -svojih statutov. Ali osnovne
organizacije Zveze komunistov in po-
samezni člani res ne poznajo vsebine
II. in IV. poglavja statuta, ali res niso
na svojih sestankih na Polzeli prebrali
odstavek X. poglavja, ki govori o tem,
kaj se mora zgoditi z organizacijo ali
vodstvom, ki povzroča s svojim delom
Zvezi škodo.
Res je, da bodo morali največjo kriv-
do prevzeti tovariši, ki so bili dolžni
podvzeti iniciativo za ureditev nepra-
vilnosti, vendar pa ne bodo mogle ostati
brez posledic tudi celotne organizacije.
Omenil sem že, da je zaradi zaščite
skupnih interesov, zaradi ugotovljenih
nepravilnosti, sledila po zakonitih do-
ločilih predpisana odstranitev direktor-
ja tovarne.-Nastala je resna situacija,
ki zahteva dobrega preudarka in te-
meljitega posvetovanja. Vsak prenag-
ljen ukrep lahko naredi ponovno škodo
in novo napako. Tudi ob tej priliki v
tovarni niso razmišljali. Nekje so čitali
v našem časopisju o tem, da bodo ver-
jetno v bodoče delavci sami iz svoje
srede izvolili za vodstvo proizvodnje
najboljšega med najboljšimi. Taka raz-
pravljanja, ki jih je bilo precej, so
koristna, vendar pa bodo dobila svojo
zakonito veljavnost šele tedaj, ko bodo
po dokončnem pretresu dobila pred na-
šimi oblastnimi organi zakonito obliko.
Na Polzeli so prehiteli razvoj. Sami so
se zbrali na sestanek, formirali najvišji
zakonodajni forum, spremenili samo-
stojno obstoječe zakonite predpise in
izvolili iz svoje srede novega šefa. Niso
se ozirali niti na naše republiške ob-
lastne forume in seveda jim tudi okraj
ni ničesar pomenil, celo javno so rekli,
da jim okraj ne bo diktiral. Zadevo so
torej uredili popolnoma samostojno, ta-
ko kakor so naredili že marsikaj do
sedaj, ko so bili prepričani, da je nji-
hovo delo pravilno in da se nihče ne
sme mešati v njihove notranje zadeve.
Vsebina tega »važnega zgodovinskega
dogodka« v polzelski tovarni nogavic
ne bo ostala brez beležke in bo lahko
še marsikomu služila v poduk, da je
samoiniciativa delovnega kolektiva za-
želena in zelo priporočljiva, vendar pa
so pri nas le neki zakoniti predpisi, po
katerih se mora ravnati vsak državljan
in seveda tudi delovni kolektivi. Stor-
jen je bil še en korak več v zmedo.
Kam pelje pot Tovarne nogavic na
Polzeli? Kaj člani kolektiva res ne ve-
do, da je njihova smer napačna?
Vsak zamujeni dan prinaša novo ško-
do in posledice, ki jih bo moral trpeti .
celotni kolektiv. V tovarni so po sta-
rosti sami zreli in odrasli ljudje. Kdo
bo komu verjel, da ni ničesar videl niti
slišal, ko bodo morali zaradi predvide-
nih sprememb v lastnem interesu go-
voriti in povedati resnico.
Nikar naprej, temveč se čim prej
ustavite in začnite novo delo. Najbolj
boleče so operacije, vendar če ni druge
rešitve, bodo izvedene tudi te, brez
ozira na to, koga bo bolečina zadela
(Nadaljevanje s prve strani)
Izvleček iz govora
tov. Vrabič Olge
pravljali o kakem drugem kolektivu. V
kolektivih se porajajo tudi razne šovi-
nistične, lokalistične in partikularistič-
ne tendence, ki rušijo enotnost delav-
skega razreda. Vse te tendence se po-
javljajo v korist kolektiva ali posamez-
nikov ter zato, ker odgovorni v podjetju
skupnih interesov nočejo upoštevati. Tak
pojav je bil v Kemični tovarni, kjer so
delavci brez razlogov nasprotovali zdru-
žitvi s Cinkarno. Tudi v naši trgovini
se pojavlja lokalizem, cehovstvo ter
lov za pretiranimi dobički, ki škodu-
jejo našemu potrošniku ter našemu go-
spodarstvu sploh.
So tudi posamezni komunisti, kate-
rih dejanja niso posledica dezorienta-
cije, ampak je njihovo delo naravnost
sovražno. Tako je v nekem celjskem
podjetju predsednik delavskega sveta
— član ZK — izjavil, da se Zveza ko-
munistov nima vcč kaj vmešavati v
njihove zadeve. So tudi primeri, ko se
posamezni vodilni uslužbenci podjetij,
z namenom, da bi si pridobili simpa-
tije pri delavcihy potegujejo za poviša-
nje plač ter za delitev dobička, pri tem
pa ne pomislijo, da s tem le škodujejo
naši skupnosti. O vseh teh nezdravih
pojavih bodo morale organizacije ZK
bolj razmišljati ter izvajati potrebne
zaključke.
Razen tega bo treba okrepiti komuni-
stično disciplino, dvigati lik komunista
ter ga ideološko izpopolniti, če hočemo
z uspehom izvajati smernice, ki jih je
nakazal VI. kongres ZKJ.
Razprava, ki je sledila poročilu, je
bila zelo bogata in plodna. Ker pa smo
z redakcijo zaključili med sestavo tega
poročila, bomo razpravo in zaključke
konference priobčili v prihodnji števil-
• ki našega lista. -ma-
(Nadaljevanje s prve strani)
Mladinski festival v Preboldu
SPOMIN NA VERO ŠLANDROVO IN   NA VSE PADLE JUNAKE NE BO V
NAŠIH LJUDEH NIKOLI ZAMRL...
Tov. Brecelj je dejal, da je spomin
na Vero §lanđrovo simbol, ki vodi vso
našo mladino in vse naše narode v iz-
redno pomembni dobi graditve boljše
bodočnosti.
Navedel je veliko odgovornost naše
družbe do mladine, zlasti staršev, vzgo-
jiteljev in političnih organizacij, da bo
naš mladi rod rešen bremena preteklo-
sti in da bo lahko kot svoboden človek
stopal v življenje. Naš^ družba morda
nima dovolj sredstev, da bi mladini
lahko nudila vse materialne pogoje za
dober napredek in koristno zabavo,
lahko pa ji z dobrim vzgledom in vzgo-
jo nudi moralno oporo v času, ko jo
mladina najbolj potrebuje.
Tov. Brecelj je v svojem kratkem go-
voru omenil nevarnost mračnih sil, ki
si hočejo pridobiti mladino, ker prav
dobro vedo, da je mladina bodočnost.
Krivično je njih ravnanje, ko mladino
vlečejo s silo v nerazumljiv svet misti-
cizma v času njenega razcveta, ko mla-
dina še ni tako razsodna.
Govoril je še o šovinistični gonji Ita-
lije, zlasti po vprašanju Trsta, ki pa
ji daje vso podporo Vatikan, ki iz-
korišča verska čustva v reakcionarno-
politične namene.
Tov.  Brecelj  je  pohvalil  dejavnost
mladine, ki je v času vojne znala najti
dostojno mesto v borbi jugoslovanskih
narodov, bila v obnovi in izgradnji
vedno pripravljena in se tudi danes v
družbenem življenju vse bolj uveljav-
lja.
Ob koncu svojega govora je opozoril
navzočo mladino na predstoječe volitve
in izrazil prepričanje, da bo mladina
pokazala svojo privrženost socialistični
stvarnosti in veliko pripomogla, da bo
svet ob tem dogodku ponovno spoznal
voljo in enotnost naših narodov.
Po končanem govoru podpredsednika '
vlade LRS sta tov. Mica Šlandrova in
tov. Vinko Šumrada predala mladini
okraja Celje-okolica prapor.
»Čuvajte ga in ne dovolite, da Vam
ta prapor kdajkoli kdo omadežuje,« je
dejala tov. Mica Šlandrova in izročila
zastavo sekretarju tov. Gradišniku, ki
je v imenu vse mladine obljubil, da bo
mladina celjskega okraja zvesto čuvala
naročilo in prapor.
V sporedu, ki je sledU, so nastopale
folklorne skupine, mladinski pevski
zbor, pionirske skupine v živih slikah,
medtem ko sta mladinska in rudarska
godba igrali slovenske narodne pesmi,
partizanske koračnice in glasbo za ples.
V popoldanskem sporedu so nastopila
društva »Partizan« v telovadnih točkah,
na orodju, prostih vajah, prav tako ga-
silske čete, oddelki predvojaške vzgoje
in pionirji.
K pomanjkljivostim, o katerih .bomo
pisali prihodnjič, je treba prišteti malo
udeležbo mladine iz okolice, nedovoljno
pestrost in številčno slabo udeležbo raz-
nih sekcij mladinskega dela, ki naj bi
prikazale množičnost in dejavnost celj-
ske okoliške mladine.
Kjer so dobri odbori SZDL-
ostale organizacije ne spijo
Preteklo nedeljo je bila v Slov. Ko-
njicah konferenca delegatov, ki so bili
izvoljeni na volitvah v vaških orga-
nizacijah SZDL. Prišlo jih je le nekaj
nad polovico, manjkali so predvsem iz
vasi, kjer so dosedanji odbori več ali
manj zanemarjali politično delo (Te-
panje, Konjiška vas).
Dosedanji odborniki so poročali, da
je občinski odbor SZDL v zadnjem letu
dosegel precej dobrih uspehov, posebno
pri obravnavanju političnih vprašanj
na svojem območju, s sodelovanjem z
ljudskim odborom in pri različnih ak-
cijah. Težava pa je bila v tem, da vsi
odborniki niso bili dovolj aktivni, kar
je imelo za posledico, da občinski od-
bor ni mogel nuditi dovolj pomoči ne-
katerim vaškim odborom, ki bi jo za
uspešno reševanje vseh nalog potrebo-
vali. Seveda pa so pri tem posamezni
kraji in odbori SZDL postajali samo-
stojnejši ter so vse svoje naloge oprav-
ljali že brez vsakodnevnih direktiv iz
centra. Tu je treba omeniti predvsem
vasi Stranice in Škalce, ki sta tudi ne-
davne volitve novih odborov najbolje
izvedle, kar priča izredno velika ude-
ležba članstva. Takim odborom pa je
delo tudi mnogo lažje, saj so jim člani
nakazali vrsto nalog, ki jih bo moral
novi odbor reševati in kjer lahko tudi
v celoti računa, da mu bodo člani po-
magali, saj je večina te naloge pred-
lagala in sprejela. Močno se je v zad-
njih mesecih izboljšalo politično delo
v vasi Bezina, dočim pa je v Špitaliču
nekoliko nazadovalo. V precejšnji meri
so se organizacije SZDL na vaseh za-
vzemale za nadaljnji razvoj kmetijstva
v okviru kmetijskih zadrug. Posledice
tega so bile, da so se te že močno raz-
vile in utrdile. Konferenca je jasno po-
kazala, da tam, kjer so dobri odbori
SZDL, aktivno delajo tudi vse ostale
množične in politične organizacije
(AF2, LMS, ZBNOV).
Jlazprava je nakazala več vprašanj,
ki jih bo moral novi občinski odbor
SZDL, pa tudi vaški odbori, upoštevati
pri svojem delu. Eno izmed teh je
idejno-politično delo med članstvom in
reševanje gospodarskih vprašanj. Tu je
zlasti še potrebno sodelovanje sindika-
tov in delovnih kolektivov, ki bodo
brez dvoma do tega imeli pravilne od-
nose. Obsodili so tudi delovanje posa-
meznih reakcionarnih elementov, ki si
na razne načine (podtalnim rovarje-
njem, anonimnimi pismi itd.) prizade-
vajo, da bi napravili razdore pri poli-
tičnem in kulturno-prosvetnem delu.
Precej so delegati obravnavali tudi delo
posameznih odbornikov na vasi, ki se
v premali meri poglabljajo v današnjo
stvarnost in dostikrat svojemu članstvu
ne znajo pravilno pojasniti različnih go-
spodarskih in političnih dogodkov. Po-
sebno važno je to sedaj ob sprovajanju
zakona o odvzemu zemlje večjim kme-
tom. Vse te stvari kažejo, da čakajo
novoizvoljeni občinski odbor SZDL, ka-
mor je bilo izvoljenih 11 delegatov, pre-
cej obširne in odgovorne naloge.
______.__________    L,.Y,
Zdravilišče Lasho ho hot ohrafno
podfeffe poslalo letovišče prostega tipa
Problem laških toplic, ki so ga letos
Laščani spomladi načeli, je končno do-
zorel v korist Laškega. Nedavno je ko-
misija iz Ljubljane na " licu mesta
ogledala podjetje in načelno pristala,
da dobijo laške toplice zopet zna-
čaj turističnega središča. Zbor proiz-
vajalcev okraja je na zadnji seji spre-
jel tudi sklep, da okrajni odbor pre-
vzame laške toplice pod svojo upravo,
uvede v toplicah sistem samouprav-
ljanja in dela na tem, da bo Laško v
doglednem času postalo turistični kraj,
kakršna je Dobrna in Rogaška Slatina.
Toplice bodo pridobile vse zdraviliško-
gostinske prednosti, med temi tudi pra-
vico na dajanje sindikalnega popusta.
Ko bomo razpolagali s podrobnejšimi
podatki, ki so zelo razveseljivi, bomo o
tem kaj več poročali.
Tako bo Laško ob stoletnici toplic
začelo spet razvijati svoj tujsko pro-
metni značaj, kar pa bo brez dvoma
predvsem odvisno od sposobnosti me-
rodajnih forumov in prebivalstva sploh.
Brez dvoma smemo potrditi, da je ak-
cija množičnih organizacij v Laškem
dosegla svoj namen in da je sedanji
ljudski odbor srečno izpeljal eno izmed
zelo važnih vprašanj laške občine.
Trojni uboj v Grižah
v nedeljo zvečer okrog desete ure se
je v Grižah v Savinjski dolini izvršil
gnusen trikratni uboj, kakršnega v teh-
krajih že dolgo ni bilo. Zvečer okrog
10. ure je iz zasede napadel 42-leini
Stobar Franc skupino treh ljudi, v ka-
teri sta bila tudi Planko Franc in brat,
ki je prišel na obisk iz Hrastnika ter
Pongrac. Goršek. Podivjani napadalec
je z dolgim kuhinjskim nožem zabodel
Planka iz Hrastnika v hrbet, Planko
Franca v grlo in Pongraca Gorska v
trebuh.
Napadalca so ukrotili šele sosedje po
izvršitvi krvavega dejanja. Pri tem je
Planko iz Hrastnika takoj podlegel,
brata Franca in Gorska pa so prepeljali
v celjsko bolnico, kjer sta umrla v to-
rek dopoldne.
Gnusen umor je hudo razburil vse
prebivalstvo Savinjske doline. Vzroka
napada še ni mogoče točno ugotoviti.
Nekateri trdijo, da je bilo med priza-
detimi sovraštvo že dalj časa, drugi pa
namigujejo, da je možno, da napadalec
ni pri zdravi pameti. Vsekakor priča-
kujemo, da izvedejo oblastni organi od-
ločne ukrepe zoper storilca in ga stro-
go kaznujejo.
V.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 20. junija 1953
Štev. 24
Iz Celja
CENE NA TRGU PADAJO?
Tako smo citali v »Slov. poročevalcu«
od 13. junija letos. Pristaviti moramo,
da velja to za novosadski, nikakor pa
ne za celjski trg. Po tem poročilu je
na trgu v Novem Sadu pšenica po 36
dinarjev, nov krompir 5 din, grah pa
25—30 din. Pri nas v Celju pa je cena
novemu krompirju padla že na 60 din,
grahu tudi na 60 din, banatska pšenica
pa stane pri nas 65 din, češnje so nam
prodajali te dni po 52 din, bile so en-
krat že celo po 46 din za kg, smo pa
tudi čitali v dnevnem časopisju, da
je odkupna cena češnjam na Goriškem
13 din za potrošnjo doma, ker se bolj-
še, odbrano blago itak izvaža. Ze na
podlagi teh podatkov se potrošniku nuj-
no vsiljuje vprašanje ali ni pot od pri-
delovalca do potrošnika vendarle mno-
go predraga?
V nedeljo dopoldne sem videl na celj-
skem trgu nekaj, kar meče zelo slabo
sliko na našo trgovino. Osem košaric
pokvarjenih češenj je neko trgovsko
podjetje iz Celja odpeljalo iz svoje
stojnice. Vem, da se češnje hitro kva-
rijo, toda take količine? Ali ne bi bilo
bolje, da bi podjetje znižalo ceno že
itak predragim češnjam, če jih nd mo-
glo prodati? Ce pa iz »trgovske solidar-
nosti« cene niso hoteli znižati, boječ se,
da bi s tem zbili ceno ostalim prodajal-
cem na trgu (ker konkurence v zniža-
nju cen v celjskih trgovinah ni opa-
ziti), ali ne bi bilo bolje, da bi češnje
poklonili kakšni dijaški menzi, preden
se jih je lotila gniloba.
Se vam ne zdi, da takšno početje
spominja na čase, ko so kapitalisti raje
metali kavo v morje, s pšenico pa ku-
rili lokomotive, kot da bi znižali cene.
POZABLJENI GROBOVI
Na celjskem okoliškem pokopališču
na Golovcu, ki se opušča in prehaja v
postopno likvidacijo, sem te dni obstal
pred spomenikom odličnega slovenske-
ga učitelja Franja Krajnca, ki je umrl
leta 1939 in je svoje posestvo ter hišo
na Polulah zapustil narodnoobrambni
Ciril-Metodovi družbi z namenom, da
bi iz tega, kar je v svojem življenju
prihranil, bila kdaj na naša severni na-
rodni meji zgrajena šola. Kot zasluž-
nemu prosvetnemu delavcu mu je Ci-
rilrMetodova družba postavila na grob
dostojen — skromen spomenik. Minula
so leta okupacije, minevajo leta po
osvobojenju. Na spomeniku so zbledele
črke in spominsko posvetilo pisatelja
Fr. Rosa.
Na Polulah je bivše Krajnčevo po-
sestvo in hiša prešla v lastnino MLO
Celje ter predvidevajo, da bi nova šola
na Polulah stala na tem posestvu. Zato
ne pozabimo v tem razvojnem tempu
na grob slovenskega učitelja, čigar
spomin je med nami še živ in samo
lep!
SOBOTNO PRERIVANJE
CELJSKIH GOSPODINJ
Ker je ob sobotah popoldne odprta
le ena trgovina, nastaja v njej takrat
vedno velika gneča. Morda bo kdo de-
jal, da mora gospodinja vendar vedeti,
kaj bo rabila čez nedeljo vsaj že v so-
boto dopoldne. Res je, da je morda
' tudi nekaj takih vmes, ki bi jim ne
bilo treba delati gneče, če bi znale prej
pomisliti. Zgodijo pa se izjemni pri-
meri. Ob tej vremenski zmešnjavi bi
celo v soboto popoldne ne mogli ve-
deti, če bo nedelja pripravna za kak
izlet. Zgodi se, da družine ob sobotah
dobijo nenajavljene goste ali kaj po-
dobnega. Mnenje celjskih gospodinj je,
da bi bili v sobotnih popoldnevih od-
prti vsaj dve trgovini.
MLEKARNE NA TOMŠIČEVEM
TRGU NE BO VEC?
Gospodinje v bližini Tomšičevega tr-
ga je presenetila novica, da bodo na
Tomšičevem trgu odstranili mlekarno,
ker hočejo le-tam urediti sodobno^zaj-
trkovalnico. Res je, da je prostor pre-
majhen za oboje in da je zajtrkoval-
nica nujno potrebna. Toda misliti'bi
morali tudi na to, da bodo imele go-
spodinje toliko daljšo pot do drugih
mlekarn in še vrste pred temi se bodo
povečale, če ne bodo istočasno odprli
nove kje v bližini Tomšičevega trga.
VEDNO USPEŠNEJŠE DELOVANJE
»SVOBODE« V CELJU
Delavsko kulturno-umetniško dru-
štvo »Svoboda« v Celju se uspešno raz-
vija. Imelo je že več lepih nastopov v
Celju in bližnji okolici. Sodelovalo je'
tudi ob proslavah raznih obletnic in
nudilo pomoč množičnim organizacijam.
Ženski pevski zbor je po mnenju
glasbenih kritikov na zadovoljivi višini.
Lahko pričakujemo, da bo zmogel še
kvalitetnejše nastope. Zbor šteje 38
članic.
Moški pevski zbor je šele v razvoju
in pridno vadi. Sodeluje ob raznih pro-
slavah s svojim programom delavskih
pesmi. Šteje 42 članov, ki so povečini
mladi delavci.
Oba zbora se pridno pripravljata za
proslavo 80-letnice obstoja Cinkarne
in za predstoječi zlet v Celju.
Dramski odsek je že nekajkrat nasto-
pil in pripravlja vedno nove uprizo-
ritve. Dramski odseki so kar trije: cen-
tralni, v »Metki« in Pečovniku. Zadnji
ima še zlasti veliko zaslug, ker orje
prosvetno njivo med delavskim in;
kmečkim prebivalstvom. i
Zadnji čas je društvo s sodelovanjema
ženske organizacije in SZDL ustanovilo,
pionirski zbor.
V preurejenih prostorih so uredili ko- \
tiček za šahovsko sekcijo, ki šteje 721
članov in prireja stalna tekmovanja inj
turnirje. V teh prostorih bodo uredili^
še knjižnico in čitalnico, za katero soi
razna podjetja darovala knjige. i
Društvo je dobro načelo vprašanje-
gradnje kulturnega doma in se pove--:
zalo z delovnimi kolektivi.
»Svoboda« v Celju šteje 420 članov,«
ki pa niso vsi aktivni, verjetno delo-
ma tudi zaradi pomanjkanja prostorovÍ
za ustanovitev še nadaljnjih sekcij v-
okviru društva. \
ZA VARNOST IN RED GRE!       j
Ko so podirali stara skladišča ob vo- '
galu Lilekove ulice, so vozniki v ko- \
modnosti vozili odpadni material skozij
hodnik, ki je bil tako ozek, da so se
vozovi komaj prerili skozi, kamor pa
držijo vrata dveh stanovanj. Otroci bi
lahko bili ob življenje, čim bi pomolili
glavo skozi vrata. Opozorili smo voz-
nike, da imajo do 400 m^ velik prostor
na razpolago za obračanje in da ni nuj-
no voziti ravno skozi ta ozek hodnik.
Namesto da bi uvidel resnico, je usluž-
benec uprave državnih stanovanjskih
zgradb zavrnil stranke, češ to so dr-
žavne hiše in lahko počnejo kar hočejo.
Torej tam, kjer je državno naj ne bi
veljalo nič, tudi ukrepi proti življenjski
nevarnosti ne?
PREVELIKA UDELEŽBA
NA RODITELJSKEM SESTANKU?
Na nedavnem roditeljskem sestanku
v drugi osnovni šoli je bilo toliko star-
šev in prijateljev mladine, da je bil
razred preinajhen in so mnogi stali v
veži ali pa odšli domov. Sestanek je
vsestransko uspel. Morda bi v bodoče
ob taki udeležbi prestavili mesto se-
stanka v telovadnico, ali v kak drug
večji prostor. F. K.
HARMONIKE BODO »ZAPELE«
Morda je smisel za kulturo voditelj k lepoti
duše! Z zadovoljstvom opažam pri svojih glas-
benih učencih, da so v šoli še kar dobri. Mar-
ljivi so in bodo v soboto, dne 20. t. m. ob 20.
uri in v nedeljo, dne 21. t. m. ob 16. uri po-
kazali uspehe svojega učenja.
Zbor harmonik SKUD France Prešeren bo
priredil dva koncerta, na katerih bo slišati
klasično, salonsko, plesno glasbo in narodno
pesem.
Kiki ima harmoniko, ki mu sega do nosa, Du-
šan je skoraj jokal, ker ne more pri koncertu
sodelovati, ker mora na morje, Vesna bo pri-
dîrkala v zadnjem trenutku iz šolskega izleta,
Kokica si že sedaj briše potne roke, Karli si
lepi posamezne liste, da jih ne bi stresel po
odru, Majda vadi »Makov cvet«, ker ji tretja
vrsta nagaja, pa slikat se bomo dali . . . katero
bluzo naj vzamem? Oh. to so skrbi . . .! Z ve-
seljem jih gkdam, to ljubo našo mladino, ki
ima lastnosti, pa tudi vse pogoje, postati —
daj bog! — boljša, nfgo smo mi.
Cvet naroda! Da ga ne bi imel rad? Ljube-
zen do vsega, kar je lepo in plemenito!
C. R.
DROBNE NOVICE
Žena delavca Oberčkala, stanujča v Seleah
pod Jožefovim hribom, je z bencinom v kuhi-
nji snažila obleko. Pri tem se je vnel bencin
in je Oberčkalova dobila opekline na rokaT»
Pomoč je morala iskati v bolnici.
Nekateri mislijo, da je prostor pri brvi pre-]
ko Voglajiie primeren za odlaganje smeti, pe-
pela in raznih odpadkov. Tako so tam nastali!
že celi kupi take navlake. Tisti prebivalci, kij
odlagajo smeti na tem mestu, bi lahko vedeli,]
da prostor ob javni cesti ni za to primeren inj
bi za odlaganje takih stvari lahko našli pri-]
mernejše mesto.
Za Tovarno perila vodi serpentinasfa pešpot
na Jožefov hrib. Po tej poti je bilo pred mi-
nulo vojno kolesarjenje prepovedano in je ta
prepoved bila označena z napisno tablo. Med
okupacijo je bila tabla odstranjena. Po vojni
so pričeli po tej poti voziti z vozovi in celoi z
avtomobili. To je sedaj onemogočene, ker so
na cesti zabiti stebri, ki to preprečujejo. Raz-
paslo pa se je po cesti kolesarjenje, ki že na-
ravnost ogroža pešce. Zato je odbor SZDL na
----TEHARJE!---
V tekoči sezoni zopet lahko poslušate orkester Dančija Pestotnika
Mlinarjev Janez, Teharje
Jožefovem hribu sklenil na svoji seji, zapro-
siti na merodajnem mestu, da bi se vožnja- s
kolesi po tej cesti zopet prepovedala. Na raz-
polago je zato lepa vozna cesta in noben kole-
sar ne bo na času izgubil več kakor eno mi-
nuto, če bo vozil po cesti, ki je za to dolo-
čena.
Pri leseni baraki, ki je svojčas služila za pi-
sarno lesnega podjetja nasproti Mestni klav-
nici, stoji za ograjo, čisto ob cesti primitivno
leseno stranišče, kakršna vidimo še ponekod ne
deželi. Čudno, da to ob javni cesti doselj še
nikomur ni padlo v oči. Mnenja smo, da to ob
Teharsko  cesto ne spada.
Ljudje se vprašujejo, zakaj ne nadaljujejo
del pri prezidavi mrtvašnice na Mestnem po-
kopališču. Kakor so v jeseni dela obstala, ta-
ko stojijo še sedaj. Naravnost žaljivo je za
svojce, da umrle polagajo na oder v temnih
luknjah, kakor se ljudje izražajo. Javnost je
mnenja, da bi morali z deli pri mrtvašnici ta-
koj nadaljevati in jih čimprej dokončati.
V sredino Zidanškove ulice je med okupacijo
padla bomba, ki je porušila več poslopij. Eno-
stanovanjsko hišo so tam zopet zgradili, na
drugi strani pa uredili nasad. Ali bi ne ka-
zalo ob novi stanovanjski hiši in na drugi
strani ob nasadu, urediti še hodnik za pešce,
ker morajo slednji ob mokrem vremenu tam
gaziti DO mlakužah ia blatu.
Luči na zidanih podstavkih bodo uredili v
parku nasproti pošte. Ostanke starih pokvar-
jenih svetilk so odstranili. Nove luči bodo zo-
pet v okras tega dela mesta.
Ako hodiš po mestnih ulicah, opaziš na raz-
nih poslopjih še železne nastavke, kjer so svoj-
čas visele napisne table. Že večkrat smo v na-
šem listu opozorili, da bi se moralo to odstra-
niti. Merodajni naj poskrbijo, da taka navlaka
z zidov hiš čimprej izgine.
...in zaledja
MARŠAL TITO BOTER 13. OTROKU
V LAŠKEM
Nad vse prisrčna slovesnost botro-
vanja maršala Tita 13. otroku dru-
žine Vrbovšek iz Polžnice, občina La-
ško, je bila v ponedeljek dopoldan v
prostorih matičnega urada mestne ob-
čine Laško.
Kot zastopnik maršala Tita je bil
navzoč podpolkovnik Jerič Vid iz Celja,
okrajni komite Zveze komunistov in
Socialistično zvezo okraja Celje-oko-
lica je zastopala tov. Borovšak Hele-
na. Navzoči so bili tudi zastopniki
Mestnega odbora Laško ter ostalih or-
ganizacij in društev. Zbralo se je ^kar
lepo število Laščanov.
Slovesnost je pričel s kratkim go-
vorom predsednik mestnega odbora tov.
Vodovnik Ivan, nato je govoril zastop-
nik maršala Tita, za njim pa tov. Bo-
rovšakova. Po končanih govorih, ki so
bili sprejeti z aplavzom, je Maršalov
zastopnik svečano vpisal v matično
knjigo 13. otroka družine Vrbovšek, na-
to pa je izročil za novorojenčka darila
od maršala Tita. Otrok je dobil ime
Zdravko.
Od Vrbovškovih 13 otrok je sloves-
nosti prisostvovalo 12, ker je najsta-
rejši sin. na odsluženju vojaškega roka,
ki ga bo v tem mesecu odslužu. Po
končani slovesnosti je bila zakuska v
hotelu »Savinja«.
Družina poseduje hribovito posestvo,
od katerega so v dobri letini preskrb-
ljeni komaj za tri mesece. Vrbovškova
mama pa se kljub napornemu delu in
skrbi udejstvuje, kjer koli je potrebna.
Med drugim je tudi odbornica OLO Ce-
lje-okolica. Nikoli ne odkloni nobenega
dela za skupnost in je lahko marsika-
teri ženi za vzgled. Zato smo prepri-
čani, da bo svoj številni rod tudi vzgo-
jila v naprednem, revolucionarnem du-
hu.
Družini čestitamo za izkazano naj-
višjo čast, ki je obenem čast za vso
laško občino.
k.
TELOVADNI NASTOP V RECICI
OB SAVINJI
Nedavno je bü v Rečici ob Savinji
telovadni nastop pred 500 gledalci. Naj-
prej so igrali odbojko za okrajno pr-
venstvo. Zmagala je ekipa Nazarja.
Popoldne so nastopili na orodju in s
prostimi vajami telovadci iz Velenja,
Mozirja in Rečice. Ta dan je bil p>o-
memben zlasti za telesno vzgojo v Re-
čici, kjer je zanimanje za to panogo
športa vedno večje. Društvo pa ima še
vedno velike težave, saj nima niti igri-,
šča. Morda bodo sčasoma le našli tudi
podporo občinskega odbora, da bo te-
lesnovzgojno delo zaživelo v polnem
razmahu.
JAVNA PRODUKCIJA GLASBENE
ŠOLE V ŠOŠTANJU
V nedeljo, dne 7. junija 1953 je bila
javna produkcija učencev nižje glasbe-
ne šole v Šoštanju. Velika dvorana sin-
dikalnega doma v Šoštanju je bila na-
bito polna poslušalcev, ki so z velikim
navdušenjem spremljali potek prire-
ditve.
Nastopili so gojenci oddelka za kla-
vir, oddelka za violino in ena solopev-
ka. Skoraj vsi gojenci so pokazali so-
lidno znanje, posebno če upoštevamo
to, da so bili med njimi tudi učenci, ki
so pričeli obiskovati šele osnovno šolo.
Največ odobravanja sta žela gojenca, ki
sta izvajala na violini Toselijevo sere-
nado in Barkarolo kot gojenci oddelka
za klavir, ki so izvajali Schubertovo se-
renado. Koncertni valček in še nekaj
točk.
Javna produkcija dn veliko zanimanje
zanjo je dokaz, da je Glasbena šola v
Šoštanju na pravilni poti in da bo po-
trebno gledati, da še razširi svoje delo-
vanje. Potrebno bo uvesti pouk še ne-
katerih glasbil in po možnosti tudi
družbenih instrumentov, za katere je
največ zanimanja. Morda bi v prihod-
njem šolskem letu lahko imela šola
svoj mladinski orkester.
Želeti bi bilo, da Glasbena šola tudi
v bodoče skrbi za dvig kulture na pod-
ročju Šoštanja in da sčasoma pripelje
v naša kultumo-prosvetna društva mla-
de ljudi, ki bodo imeli voljo in smisel
za kultumo-prosvetno delo.
Nov turistični center
v Velenju
v nedeljo, 14. t. m. so velenjski ru-
darji slovesno odprli svoje jezero, ki
jim ga je podarila narava v zadnjem
desetletju, in sicer ne s svojim elemen-
tarnim delovanjem, pač pa s pomočjo
tisočev in tisočev rudarskih rok, ki so
desetletja izpodkopavala Šaleško do-
lino, rijoč za črnim zlatom moderne
dobe, za premogom. Kdor je bil sredi
maja ob jezeru pa je prišel na otvori-
tev, sam sebi ni verjel, kar so mu ka-
zale oči. Kaj so vse naredile pridne
roke v nekaj tednih in to. kljub de-
ževnemu vremenu. Vsa okolica jezera
je urbanistično lepo, okusno in smo-
trno urejena. Avtomobilska cesta drži
od glavne ceste do restavracije, po go-
zdičku nad njo so speljane stezice. V
tem kratkem času je büo urejeno letno
gledališče, ki je terjalo velika zemelj-
ska dela. Zgradili so kamnite terase in
kiosk ter regulirali potok. Restavracija
in vrt, plavališče in otroško kopališče,
vse je zares okrasno in bogato oprem-
ljeno. Človek bi ne verjel, kaj se lahko
naredi v treh tednih. Tisoči in tisoči
obiskovalcev, ki so 13. in 14. t. m. obi-
skali Velenjsko jezero, niso bili raz-
očarani, marveč so z iskrenim prizna-
njem in čestitkami počastili delo in
trud rudarskega kolektiva, ki ga vodi
direktor tov. Zgank. Jezero je velika
pridobitev za razvoj turizma, predvsem'
weekend-oddiha in izletniškega, zdru-'
žena pa je ta pridobitev tudi s telesno
vzgojnimi napravami, ki bodo služile
zdravju in telesnemu razvoju vsega ve-
lenjskega bazena, služile pa tudi mla-
dini iz bližnjega savinjskega področja.
Graditeljem iskreno čestitamo in jim
želimo, da bi vse naprave kmalu do-
končali, prebivalstvo pa vabimo, da si
Velenjsko jezero ogleda in ga potem
večkrat obišče.    ._______    ^
Za zaključek šolskega leta so imeli
dijaki nižje gimnazije uspelo športno
prireditev. Tekmovali so v nogometu
in atletiki, kjer je bilo doseženih nekaj
prav dobrih rezultatov. Zmagovalci so
prejeli knjižne nagrade.
RAZVITJE SINDIKALNEGA PRA-
PORA V DEBRU
V nedeljo popoldne, dne 14. junija,
je tudi sindikalna podružnica podjetja
Elektro-Celje — trafopostajein elektro-
mehanične delavnice v Debru pri La-
škem- razvila svoj sindikalni prapor.
V dopoldanskih urah so se pomerili
v tekmovanjih šahisti, odbojkarji in
igralci namiznega tenisa.
Popoldne je imela rudarska godba
Svobode Rečica—Huda jama enoumi
koncert. Po koncertu je bil razvit pra-
por, ki je najlepši izmed vseh praporov
domačih sindikalnih podružnic. Po po-
zdravnih govorih so pevci Svobode Re-
čica—Huda jama—^Laško zapeli nekaj
učinkovitih pesmi.
Kot gostje so prišli v Debro usluž-
benci elektrarne Senovo pri Rajhenbur-
gu, uslužbenci elektro-obratov iz Ce-
lja, Šempetra, Rogaške Slatine in od
drugod. Kljub slabemu vremenu je pri-
hitelo v Debro okrog 500 ljudi.      J. E.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Deževje v zadnjih dneh je povzro-
čilo, da so nekateri potoki močno na-
rasli ter se je voda na več mestih raz-
lila preko svoje struge. Tako je močno
narasla Dravinja, poplavila velike po-
vršine njiv in travnikov vse od Loč na-
prej ter pri tem napravila ogromno
škode na travi in njivskih posevkih.
Starejši ljudje takih poplav že dolga
leta ne pomnijo. Ogromno škode je na-
pravila tudi Oplotnišnica, ki priteče iz
Pohorja. Zaradi močnega naliva je od-
nesla seboj precejšnje količine lesa, ki
je bil zložen ob poplavljenih cestah. Po-
sledice tega so bile, da je odnesla tudi
večino mostov od Oplotnice do Loč, ki
jih je v vodi plavajoč les kar potegnil
s seboj. Porušila je tudi več manjših
jezov kmečkih žag in mlinov, ki jih je
ob tem potoku cela vrsta. Na Pohorju
pogrešajo tudi nekega pastirja, ki je
med nevihto spričo naraščajoče vode
šel odpirat zatvornice pri jezu. Sumijo,
da ga je pri tem zajela voda in ga od-
nesla, ker se od tistega dneva ni več
javil. Na mnO'gih mestih je voda vdrla
v hleve in v stanovanjske hiše. Škoda
sicer še ni ocenjena, gotovo pa bo ve-
lika.
Igralci KUD »Svoboda« v Konjicah
so pred kratkim dali na oder igro »Za
stanovanje gre«. Pri obeh predstavah
je bila dvorana polna ljudi. Kot izgleda,
so konjiški igralci v zadnjih mesecih
postali zelo aktivni, saj so dali že več
iger in drugih prireditev. Z gotovostjo
računajo Konjičani, da bodo svoje delo
tudi v bodoče tako nadaljevali.
Elektrifikacija vasi Stranice pri Ko-
njicah počasi napreduje. Razen trans-
formatorja so nedavno tega zaključili
dela pri napeljavi daljnovoda iz Konjic,
ki se bo blizu Zreč odcepil še na Sko-
merje. Precej hišnih lastnikov na Stra-
nicah in okoliških naseljih ima že go-
tove notranje instalacije, tako da je po-
trebna le še napeljava lokalnega omrež-
ja. V kolikoi- bodo denarna sredstva na
razpolago, bodo še letos prav gotovo
opravili tudi to delo, čeravno je zaradi
raztresenih hiš močno otežkočeno.
S prvimi pripravami za elektrifika-
cijo so pričeli tudi v vasi Bezina ter
bližnjih okoliških naseljih. Kmetje so
v ta namen zbrali že precej lesa in tudi
nekaj denarnih sredstev.
Te dni zaključujejo svoje šolsko leto
vajenci različnih strok na obrtni šoli v
Slov. Konjicah. Ob začetku leta pola-
gajo izpite iz posameznih predmetov,
tako iz strokovnih kot tudi iz teoretič-
nih. L. V.
Z VRANSKEGA
• Prejšnji ponedeljek je bilo na Vran-
skem hudo neurje. V spodnjem delu
trga je udarua strela, ki je pokvarila
nekaj električnih naprav. Vode niso
narasle.
IZ PILŠTANJA
Na konferenci SZDL za občino Le-
sično na Pilštanju je poročal o delo-
vanju organizacije tov. Leskošek Ja-
kob, ki je s tem sprožil razpravo in
predloge.
Tov. Lorger Martin iz Zagorja je
predlagal, da morajo stari vaški odbori
brez izjeme izterjati do konca junija
zaostalo članarino in poravnati vse ob-
veznosti, šele nato jih bodo novi odbori
razrešili dolžnosti.
Tov. Križnik Miha iz Gubnega želi,
da bi se pogorelcem, ki imajo lastne go-
zdove in ki še obnavljajo, dovolila seč-
nja lesa za obnovo domačije. Oproščeni
naj bi bili prispevka v gozdni sklad ali
da bi se jim vsaj znatno znižal.
Tov. Turnšek Andrej je govoril naj-'
več   o   dvigu kmetijske proizvodnje.
Kmetijske zadruge bodo morale nuditi
našim kmetovalcem v večji meri umet-
na gnojila.
Tov. Bosio Hugo je priporočal, da se
ugotovi, katere ceste in kolovozi spa-
dajo v upravo občine in da se nato do-,
loči vrstni red, po katerem jih bodo po-
pravljali.
Govorili so tudi o obnovi in o nujno-
sti gradnje novega šolskega poslopja v
Lesičr^m.
Razprava je pokazala, da so prišli
delegat j e večji del na konferenco ne-
pripravljeni, nekateri sploh niso po-
prej stopili v stik s svojimi vaškimi od-
bori. Prva naloga novega občinskega
odbora SZDL bo, da prinese v vaške
odbore novo življenje.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
MLADINA NASTOPA
Preteklo nedeljo je priredil »Parti-
zan« Šmartno ob Paki svoj prvi javni
nastop. Nastopali so pionirji in mla-
dinci, ki so člani Partizana. Izvajali so
redovne vaje, skoke, vaje na gredi in
drugo. Sama izvedba je bila kar dobra,
posebno še, če pomislimo, da je bil to
prvi jatrni nastop po osvoboditvi.
Po nastopu pa je bila nogometna
tekma med domačim društvom in član-
stvom »Volne« iz Laškega. Priznati mo-
ramo, da se je ta tekma vršila res tako,
kakor se vsaka tekma mora vršiti. To-
krat ni bilo one surovosti, kakor smo
to doživeli v dvoboju z nekim drugim
društvom pred tremi tedni. Tudi sod-
nik je bil na svojem mestu. Izid tekme
3:3. Opaža pa se, da odrasli vedno bolj
z zanimanjem slede delu naše mladine
na športnem polju. Gledalcev je bilo^
tokrat kar lepo število.
OGLED IZKOPANIN V SEMPETÌÌÌJ
Učenci nižje gimnazije so si pod vod-
stvom učiteljstva pretekli petek ogle-
dali rimske izkopanine v Šempetru. Z
ogledom so bili vsi zadovoljni ter so
imeli učenci od te poučne ekskurzije
res nekaj koristi.
NAŠA GOSTIŠČA
SE "OBNAVLJAJO
Zadnje čase obnavljajo zakupniki go-
stiln svoje notranje prostore, kar je
prav hvalevredno, posebno še, če po-
mislimo, da prihaja v naš kraj mnogo
tujcev. Vse gostilne so si tudi nabavile
radioaparate najnovejšega tipa. Želeti
pa bi büo, da obnove tudi zunanjost
svojih poslopij, kar bo dalo lepši izgled
celotni okolici.
ŠOLARJI PRIDNO CiTAJO
Ker je mladinski tisk važen za vzgojo
našega naraščaja, zato je tembolj raz-
veseljivo, da naša mladina pridno čita.
V šolskem letu 1952-53 so imeli učenci
osnovne šole in nižje gimnazije naro-
čeno naslednje število mladinskih li-
stov: 92 Pionirjev, 55 izvodov Cicibana
ter 52 izvodov Pionirskega lista. Poleg
tega so naročili 127 knjig knjižnice
»Sinjega galeba« in 134 knjig množične
izdaje mladinskih knjig ob koncu šol-
skega leta. Za vse te knjige in mia-,
dinske liste so izdali skupno 50.655 din.
Trdno smo prepričani, da bo ta denar
prinašal bogate obresti.
Síev. 24;
■>Savinjski vestnik«,  dne 20. junija 1953
Stran 3
Drama angleškega pisca Somina
„Atentat" v celjskem gledališču
v sredo, 10 junija, je bila v novem
celjskom gledališču druga premiera v
sezoni 1952 53 in v isti sezoni deveta
premiera, ki jo je zmogel maloštevilni
celjski gledališki ansambel v kratki do-
bi 3 mesecev. Delo je zrežirala Balbina
Battelino-Baranovićeva, sceno je po-
stavil c.kad. slikar Milan Butina, Avgu-
sta Bergmana je igral Milan Brezigar,
ki se je angažiral v celjskem gledališču
letošnjo spomlad, Lizo Bergman pa Ma-
rija Goršičeva. Celjska predstava »Aten-
tata« je druga v Sloveniji, prvič ga je
igrala Drama SNG v Ljubljani pred
drugo svetovno vojno s pokojnim Le-
varjem in Miro Danilovo.
Drama je po svoji zasnovi in raz-
pletu precej samosvoja, vendar zelo za-
nimiva in napeta. Celjskima igralcema
je v celoti uspelo ustvariti ozračje, ki
ga igra terja, tako da sta občinstvo po-
tegnila za seboj in zapisala v kroniko
novega celjskega gledališča nad vse
uspel večer. Njuna 'igra je bila poseb-
no v zadnjem dejanju tako močna, da
je slehernega pretresla človeška drama
dveh srečnih ljudi, ki ju je umazano
politično življenje offesrečilo in ju po-
gnalo v tragično smrt.
Drama pomeni za igralca in režiserja
zelo trdo preizkušnjo, težka psihološka
igra predstavlja resničen fizičen napor,
saj sta oba igralca ves čas na odru,
nihajoča med upom, strahom in obu-
pom. Stiske, v katero sta zaradi aten-
tata prišla, se rešita lahko samo s
smrtjo.
M'ilan Brezigar je lik Avgusta Berg-
mana podal zelo intenzivno in v neka-
terih primerih skrajnega razburjenja
in duševne stiske zares doživeto pa tu-
di virtuozno. Marija Goršičeva je igrala
preprosteje, vendar učinkovito. Prijet-
no je odigral speakersko vlogo Novak.
Režiserki in obema igralcema je treba
za to delo posebej čestitati, saj je bilo
postavljeno na oder komaj dober teden
po prvem gledališkem festivalu v Slo-
veniji, s katerim je celjsko gledališče
proslavilo otvoritev najlepše geldališke
hiše pri nas.
Avditorij novega gledališča je bil
polno zaseden s premiersko publiko, ki
tokrat ni stedila s priznanjem in oba
igralca po zadnjem dejanju večkrat
klicala na odprti oder.
Publika je odhajala iz gledališča z
zavestjo, da bo v novem gledališču po
okrepljenem ansamblu in ob trdnem
umetniškem vodstvu gledališča dožive-
la še mnogo takih kvalitetnih premier.
T. O.
Učiteljsko društvo Šoštanj
je zborovalo
Dne 6. junija so se zbrali člani uči-
teljskega društva Šoštanj k svojemu
rednemu zborovanju. Ker pa je bilo to
zborovanje zadnje v tem šolskem letu,
so zborovali v novi planinski postojan-
ki v St. Vidu nad Šoštanjem. Program
je bil izpolnjen s predavanjem sekre-
tarja OK ZK tov. Žen Jakoba, s poro-
čilom tov. Baroviča, predsednika Sveta
za prosveto in kulturo in s poročilom
predsednika društva tov. Vebra.
Tov. Žen je v svojem obširnem re-
feratu prikazal zunanji in notranji po-
litični položaj. Pri tej točki se je razvil
prav živahen razgovor. Na vsa stavljena
vprašanja so dobili navzoči prav jasne
odgovore. Tov. Barovič pa je poročal
o kongresu sindikatov Slovenije. Tudi
njegovo poročilo je bilo prav zanimivo.
Najdalj se je zadržal o delu komisije
za prevzgojo delavskega kadra, 'kar pa
je navzoče tudi najbolj zanimalo. Po-
zval je prosvetne delavce k sodelo-
vanju. Tov. predsednik Veber pa je
podal kratko poročilo o organizacijskih
zadevah.
Pri zadnji točki dnevnega reda pa so
razpravljali o nagradah, katere naj bi
prejeli najboljši učitelji v okraju. Le-
tcs se denarne nagrade ne bodo dajale,
pač pa kolektivna nagrada. Te bo de-
ležno okrog 50% učiteljstva v obliki
skupnega brezplačnega potovanja po
Sloveniji, katero bo organiziral Svet za
prosveto in kulturo v Šoštanju.
Tudi o mladinskem in stanovskem
tisku je. bilo mnogo govora. Na žalost
moramo priznati, da nekatere šole ne
posvečajo mladinskemu tisku' one po-
zornosti, katero ta zasluži. Isto je glede
stanovskega tiska. Žalostno a resnično
je, da mnogo prosvetnih delavcev svo-
jega stanovskega . tiska ne podpira do-
volj. Ali je mogoče, da v okraju sko-
raj 40% učiteljstva ni naročeno na
»Prosvetnega delavca«? In kaj naj re-
čemo o »Sodobni pedagogiki«? Ali res
ne čutimo več potrebe po samoizobraz-
bi?
Zborovanje je v svojem prvem delu
doseglo popoln uspeh. Zal tega nismo
čutili po oficielnem delu. Namen je bil
bližnje spoznavanje članstva in poglo-
bitev tovarištva, kar pa žal, bodimo od-
kriti, ni uspelo. Včasih smo komaj ča-
kali dneva, da se snidemo in se po-
razgovorimo o vseh problemih našega
življenja, o delu v šoli in izven nje.
Tokrat se nam ni posrečilo. Kje so
vzroki temu stanju?
Uspešno delo
konjiške Svobode
Konjiška »Svoboda ima 6 sekcij: zbor,
dramsko, folklorno, šahovsko in godbe-
no sekcijo ter ljudsko univerzo. Dram-
ska sekcija šteje 45 članov, ki redno
nastopajo na domačem odru. Društvo
je v celoti nastopilo tudi v Banja Luki.
Ta program, ki je bil v jugoslovan-
skem tisku ocenjen in zabeležen, bodo
ponovili še v Konjicah. Pevska sekcija
šteje 52 člano.v. eDli se na moški in
ženski zbor. Godba šteje 38 članov, fol-
klorna skupina 16 in šahovska sekcija
22 članov. V okviru Ljudske univerze
so priredili predavanja poljudno-znan-
stvene vsebine v mesecu marcu v štiri-
najstih dneh kar vsak dan. Ustanovili
bodo tudi študijski krožek za širjenje
marksistične miselno-sti. Društvo šteje
danes 300 članov-, med temi je 183 ak-
tivnih, ki sodelujejo v raznih sekcijah.
Kmetiishi strohovnjaki iz Avstrije
so obiskali Slovenijo
Na pobudo Društva kmetijskih inže-
nirjev in tehnikov iz Celja ter s po-
močjo Okrajne zadružne zveze in OLO
'Celje-okolica je bilo pred kratkim na
devetdnevnem obisku v Sloveniji 18
članov Zveze vinogradnikov Avstrije,
ki jih je vodil tajnik zveze inž. Schratt.
Med obiskom, ki sta ga vodila inž. Ci-
zej ter Videčnik, so si gostje ogledali
poskusne vinogradniške nasade v Ka-
peli, nadalje Vrtnarsko šolo v Medlogu,
Hmeljarski inštitut ter Hmezad v Žalcu,
v Ljubljani pa med drugim tudi kleti
Slovenija-vino ter izdelovanje »Cocte«.
Za to pijačo so se gostje tako navdušili,
da S0-.J0 sklenili celo uvažati. Na dr-
žavnem posestvu v Ajševcih so si ogle-
dali terasni sistem in občudovali močno
mehanizacijo posestva. Na svoji poti so
si ogledali še sadjarsko vinogradniško
postajo v Šempetru na Krasu, nadalje
vinarsko zadrugo Neblo, Vipolže ter
žrebčarno v Lipici. Po ogledu novih
nasadov v Črnem kalu so se podali v
Koper, kjer so strmeli nad kletjo Vina
Koper ter njeno mehanizacijo. Izjavili*
SÇ, da spada ta klet med najboljše, kar
so jih sploh videli. Na kmetijski šoli
v Skocjanu jih je lepo sprejel dr. Ko-
vačič. Na vrsti je bila še Postojnska
jama, nato pa obisk kmetijskega teh-
nikuma v Mariboru, kjer so gostom
pripravili poskušnjo lastnih vin. Na
koncu so si ogledali še Pekre ter In-
štitut za vinarstvo in sadjarstvo v Ma-
riboi-u.
Na tej poti so avstrijski kmetijski
strokovnjaki, med kateremi je bilo ne-
kaj najvidnejših predstavnikov tamoš-
џј^ћ. Innetijskih šol, kmetijskih orga-
nizacij itd., do dobra spoznali organi-
zacijo našega zadružništva ter njegove
uspehe. Po izjavi inž. Schratta so dobili
najboljše vtise, zlasti še nad izvrstno
kvaliteto naših vin. Obljubili so, da
bodo o tem pisali tudi v njihovih listih.
Člani Društva kmetijskih inženirjev
in tehnikov iz Celja bodo v kratkem
vrnili obisk.
Predšolska mladina,
mladinski domovi
in otroški vrtci
nas vabijo...
Naši najmlajši, naša predšolska mla-
dina, bodo imeli v soboto in nedeljo,
dne 20. in 21. junija svoj poseben praz-
nik, praznik igre in dela, veselja in za-
bave, petja in rajanja. Ne bo to praz-
nik samo za nje, marveč tudi za nas
odrasle. S svojim prvim javnim nasto-
pom v tako velikem številu se nam bo
na odru v starem mestnem gledališču
predstavilo okrog 120 otrok.
Dva mladinska domova: Mladinski
dom Vere Slandrove na Polzeli in Mla-
dinski dom Tončke Cečeve v Celju ter
osem otroških vrtcev: Celje, Griže, La-
ško, Rogaška Slatina, Slovenske Konji-
ce, Štore, Vojnik in Žalec nam bodo v
nedeljo ob petih popoldne predvajali
Akademijo najmlajših.
Z rajalnimi nastopi, petjem in fiz-
kulturo, z dramatičnimi prizorčki, de-
klamacijami in otroškimi plesi bodo po-
kazali, kar zmorejo in česar ne vidimo
in ne slišimo vsak dan. Vse to, kar se
dogaja v otroških delavnicah, na sonč-
nih igriščih in v prosti naravi, bo za
nekaj časa postavljeno na gledališki
oder, da se bomo njihovega veselja, na-
vdušenja in srčnega kipenja navzeli tu-
di mi.
Svojo zanimivo, poučno in zabavno
prireditev bodo združili z
razstavo otroških izdelkov,
ki bo odprta dva dni, v soboto (otvori-
tev ob 9. uri dopoldne) in nedeljo v
Vrtcu Otona Župančiča v Aškerčevi
ulici.
Z velikim veseljem pričakujemo svo-
je najmlajše goste iz bližnje in daljnje
okolice in jih pozdravljamo v svoji sre-
dini. Naj bo ta njihov praznik tudi naš
praznik! Oglejmo si tudi razstavljene
izdelke njihovih pridnih rok, da bomo
znali ceniti smoter in pomen predšol-
ske vzgoje v naši socialistični družbi.
Predprodaja vstopnic bo v starem gle-
dališču v petek in soboto popoldne od
16. do 18. ure ter v nedeljo od 15. do
17. ure. J. K.
Zloraba
uradnega
položaja
y"-letni Han Л-iktor je bil upravnik podjetja
»Ainska klet« v Radečah pri Zidanem mostn.
Iz koVistoljubnih namenov je izrabil svoj po-
ložaj tako, da je v letih 1951 in 1952 s samo-
voljnim in protipredpisnim zvišanjem nakup-
nih cen vinu od 2 do 5 in celo 10 dinarjev pri
litru, ustvaril gotovinski fond, ki je dosegel
252.000 dinarjev. S tem fondom je zopet samo-
voljno razpolagal mimo računovodstva. Ta »čr-
ni« fond mu je služil za kritje stroškov raznih
izletbv, delil je iz njega neupravioene nagrade,
kril tudi izdatke v prid podjetja. Iz tega fonda
je obračunaval tudi svoje dnevnice in potne
stroške, ki so nastali ob nabavljanju vina. Ka-
dar se je vrnil s potovanja, je predložil ra-;
čunovodstvu obračun, kjer je vpisal dva do
pet dinarjev višjo ceno pri litru vina od one»
ki jo je prodajalcem resnično izplačal, lian se-
je te dni zagovarjal pri Okrožnem sodišču v
Celju, kjer je bil zaradi zlorabe uradnega po-
ložaja in ponarejanja listin obsojen na 9 me-
secev zapora. Ta primer nam zopet jasno ka-
že, kako je potrebno vršiti revizijo v podjet-
jih. S pravočasno kontrolo bi lahko preprečili
marsikatere nepravilnosti in manipulacije, ki
jih izvršujejo razni samolastneži na škodo
splošnega ljudskega premoženja. Ker se je to-
žilec pritožil, bo o razsodbi dokončno odločalo
vrhovno sodišče. M. C.
Z VRAJVSKEGA
Ljudska tehnika na Vranskem mar-
ljivo deluje. V avto-moto sekciji so
vzgojili že precej mladih vozačev. Prav
sedaj imajo zopet šoferske izpite. Člani
Ljudske tehnike so predvsem mladinci,
kar je zelo razveseljivo.
Oh 11. obletnicL
pra nstreüenili talcev v Celjn
Takrat, ko so v celjskem »Starem pi-
skru« ustrelili prve talce, sem bil za-
prt v celici 58, ki ima razgled z okna
na dvorišče.
Dne 18. junija 1942 smo opazili, da
so Nemci na dvorišče začeli dovažati
les in cement. Potem so začeli zidati
nekake podstavke. Bili smo sprva celo
mnenja, da bodo tam uredili nekake
podstavke za cvetje. Vendar to je bila
le samotolažba, kajti misel na cvetje v
teh, okoliščinah je bila le nekaka re-
šilna slamica. Kaj kmalu smo spoznali,
da pripravljajo na dvorišču morišče.
Postavili so pet samostojnih stojnic za
žrtve.
- Dne 23. junija smo bili vznemirjeni.
Niso nam prinesli, kot običajno, papir-
ja, iz katerega smo pletli motvoz. To
se nam je zdelo zelo sumljivo, zlasti še,
ker so po hodnikih stopale pojačane
straže v polni bo'jni opremi, ki so ne-
prestano pogledovale v celice skozi li-
nice.
Takoj po kosilu smo slišali na dvo-
rišču trušč. Vzpel sem se na okno in
poglr'lal. Na dvorišču so bili policaji,
^-i ' -držal ob oknu. Spustu sem
.xjzaj med tovariše in dejal: »Stre-
Ij'alî bođo.«
Cez nekaj časa smo slišali, kako so
privedli za streljanje določene žrtve.
Bilo jih je 65. Bili so to člani OF, te-
renci, aktivisti in drugi sodelavci NOV.
Poleg je bilo baje 6 deklet in med
njimi neka Delejeva iz Gorenja pri
Šmartnem ob Paki.
Potem smo razločno slišali, kako so;
krvniki precitali smrtno obsodbo zara-
di sodelovanja s komunisti. Najprej so
jo brali v nemščini, nato še v sloven-
ščini.
Ob pol dveh so odjeknile prve salve
na dvorišču. Po pet strelov v eni salvi.
Teh salv pa je bilo 13. Vse te žrtve so
se junaško držale pred smrtjo. Skoraj
jih ni bilo slišati. Le nemška povelja
in kletve, s katerimi so hoteli prekri-
čati dejanski strah pred upornostjo na
smrt obsojenih ali bolje rečeno zločin-
sko umorjenih.
Nemci so ustreljene žrtve nato po-
metali v nekake zaboje in jih odvlekli,
baje v Graz.
Ko sem lani 31. oktobra bil navzoč
pri komemoraciji v »Starem piskru«,
sem v kotu, kjer so žrtve prelivale kri,
videl preprosto ploščo in na njej nekaj
rerzov. Spomin je, toda zdi se mi, da
je preskromen. Upam, da bodo v bo-
doče ob kaki žalni svečanosti odkrili
ploščo, na katero bodo vklesana imena
vseh ustreljenih žrtev. K. I.
Po zletu
partizanskih društev
Pred kratkim je Partizan Celje, zve-
za za tel. vzgojo, organiziral v Petrov-
čah zlet partizanskih društev Celja-
okolice in mesta. Kljub ugodnemu vre-
menu je prišlo na zlet le približno 300
telovadcev in telovadk, polovico manj
kot preteklo nedeljo, ko je bil zlet za-
radi deževja odložen. Majhno število
nastopajočih nas ne more zadovoljiti,
če upoštevamo, da imamo v obeh okra-
jih 21 partizanskih društev, od katerih
vsaj dve tretjini prav aktivno dela. Po
številu nastopajočih lahko štejemo ne-
deljski nastop med uspele društvene
nastope — saj bi na okrajnem nastopu
kjer štejejo organizacije preko 2000
članstva, moralo nastopiti vsaj 1000 te-
lovadcev in telovadk. Društva Rogaška
Slatina, Kozje, Šmarje, Šentjur, Vojnik,
Konjice, Zreče, Loče, Vransko, Rimske
Toplice niso na nastop poslala niti ene-
ga telovadca! Ostala društva prav tako
niso zadovoljila s svojo udeležbo, saj
so gotova druištva sodelovala le z red-
kimi posamezniki, le redka pa so dru-
štva, ki bi jih po številu nastopajočih
lahko pohvalili. Kvaliteta sicer izredno
razgibanega programa pri izvajanju
prostih vaj ni bila zadovoljiva, le na
orodjih so mladi ljudje pokazali viden
napredek. Od vseh prostih vaj so bile
najbolj enotno izvedene vaje mladink
iz Celja, pri vseh ostalih pa ni bilo po-
trebne skladnosti. Akrobatske prvine
na ponjavi so razgibale številne gledal-
ce, prav tako pa še v večji meri vr-
hunske storitve na krogih, drogu, brad-
lji in parterni gimnastiki celjskih telo-
vadcev, od katerih so зе najbolj odli-
kovali Veber, Travner, Zavodnik in
Hus. Tov. Peperko Rudi je gledalcem
dokazal, kaj lahko doseže vaditelj z
deco in pionirji že v rani mladosti. Pre-
skoki preko mize teh odraslih cicibanov
so vzbujali občudovanje in prisrčen
aplavz slehernega gledalca. Ne moremo
mimo dejstva, da je pri številni mla-
dini bilo čutiti nekoliko posmehovanja,
ko so na čelu vaške mladine in član-
stva nastopali tudi starejši člani iz
Žalca in Gomilskega. Udeležba tovari-
šev: Pivca, Kralja-Rezdevška, Blažiča,
Sketa, direktorja žalske gimnazije Bo-
žička, Gomilčanov Vitanca in Kurenta
na tem zletu lahko služi naši mladini
le kot vzpodbuda, da človek s preko 50
leti ni prestar za aktivno telovadbo. In
če temu še pridenemo besede, ki jih je
v pozdrav izrekel predsednik Partiza-
na Celje dr. Pavlic Marjan, da »vred-
nost telesne vzgoje po bogastvu ne mo-
remo primerjati z nobeno drugo aktiv-
nostjo« — potem bi si želeli, da bi ob
prihodnjem zletu ne bilo tolikš\") šte-
vilo mladih gledalcev na klopeh, am-
pak na telovadišču. Zato bi želeli, da
bi se po zletu v Petrovčah vključilo v
partizanska društva več mladine, saj ji
je v teh društvih tudi edino pravo me-
sto.
Ob pogledu na sliko
зе je pač marsikdo z gro-
zo spomnil na barake v
Dachauskem taborišču
smrti, ali pa je morda
pomislil na uboge plan-
tažne delavce iz črnih
časov strica Toma. V
pojasnilo in pomirjenje:
ne eni ne drugi niso za-
deli. Ta baraka stoji v
XX. stoletju sredi bele-
ga Celja, celo sredi bol-
nice. In v njej stanujejo
uslužbenci Celjske bol-
nice, ki se je morala za-
teči k temu zasilnemu
ukrepu, ker ji primanj-
kuje stanovanj za usluž-
bence. Boljša je pač preperela streha
kot pa zračno stanovanje pod sm.relco.
To je slika stanovanjskih razmer, s ka-
terimi se morajo boriti mnogi zdrav-
stveni delavci v Celju. Problem je že
tako pereč, da nel^ateri že zapuščajo
službo v Celju, ker tu ne dobe primer-
nih stanovanj. Res je stanovanjsko vpra-
šanje v Celju težko in se MLO trudi z
vsemi silami, da ga omili. Zato te vr-
stice niso napisane kot nerganje, am-
pak le kot majhen opomin pristojnim
organom: Ne pozabite na zdravstvene
delavce, ko boste delili nova stanova-
nja, ki so v gradnji. Da je to vprašanje
res akutno, dokazuje resolucija, ki so
jo letos naslovili zdravstveni delavci v
Celju pristojnim ustanovam. S.
Peščica razdiralnih elementov
v šempetrski tovarni ni uspela...
V našem listu smo že poročali, da je
Svet za gospodarstvo OLO Celje-okolica
razpravljal o gospodarskih težavah
šempetrske tekstilne tovarne in da
je bila sestavljena komisija, ki je imela
nalogo proučiti možnosti in pogoje tega
podjetja. Komisija je dobila tudi nalog,
naj na terenu ugotovi, če bi bilo nujno
to tovarno združiti s preboldsko ali jo
vsaj tesno ekonomsko povezati (tiskar-
na-belilnica).
Prihod te komisije so nekateri ljudje
v šempetrski tovarni napačno tolma-
čili, hoteč pri tem doseči neke posebne
cilje. Ti cilji so bili obdolžiti direktorja,
da forsira združitev, da »prodaja« to-
varno in kolektiv Preboldu (ki bo po-
tem Šempetrčane vrgel na cesto in
zaposlil svoje ljudi!) in ga tako one-
mogočiti pred kolektivom. Nekateri so
šli tako daleč, da so šušljaje, nato pa
celo glasno zahtevali izgon direktorja,
ki pri stvari ni ničesar imel. Ti ljudje
so nihče drug kot peščica- naši družbi
nenaklonjeni, sovražni ljudje, ki so so-
delovali z okupatorjem, verjetno pa je
irnel nanje vpliv tudi bivši lastnik, ki
je tudi v službi v podjetju. Delovni ko-
lektiv jim je nasedel in ni hotel verjeti
obrazložitvam zastopnikov okrajnega
gospodarskega sveta.
Zadeva se je razčistila na seji de-
lavskega sveta, kateri je prisostvoval
tudi predsednik OSS tov. Medved. Po
večurni razpravi je postalo jasno, za-
kaj je bilo v Šempetru toliko razbur-
jenja — in jasno, da so računi skupini-
ce, ki so se hoteli odkrižati komunista
in partizanskega borca iz 1. 1941 — di-
rektorja — propadli. Dokaj pisano vlo-
go je imel pri tem predsednik delav-
skega sveta Dobriha, ki je igral dvo-
lično vlogo in s tem delal zmedo v
kol^tivu, poleg tega pa tudi pripo-
mogel k politični pasivizaciji večjega
dela kolektiva. Zato je bilo rovarjenje
tem uspešnejše. Kakšne cilje je Dobriha
zasledoval, še ni jasno. Delavski svet
ga je razrešil funkcije predsednika in
izvolil za predsednika DS tov. S. Hri-
bernika.
-ko-
Katoliški duhovniki celjskega
okoliškega okraja, člani CMD, za
nadaljevanje razgovorov škofa
s predstavniki ljudske oblasti
V ponedeljek dopoldne so se v vrtni
dvorani hotela Evrope v Celju zbrali
katoliški duhovniki celjskega okoli-
škega okraja, ki so hkrati tudi člani
CMD. Med gosti je bil navzoč še se-
kretar OK ZKS za celjski okraj tov.
Vinko Šumrada. Po precej živahni de-
bati o liku katoliškega duhovnika v so-
cialistični družbi je na predlog tov.
Uran jeka zbor katoliških duhovnikov
celjskega okraja sprejel sklep, da po-
šljejo mariborskemu škofu pismo, v ka-
terem med drugim prosijo, đa naj bi
se razgovori med njim ter predstavniki
ljudske oblasti nadaljevali.
V razpravi okoli vsebine tega pisma
so še sklenil, da pošljejo svojemu ško-
fu posebno delegacijo, ki mu bo iz živ-
Ijenskih izkušenj duhovnikov v celj-
skem okraju predlagala, v katerih toč-
kah naj se zakon, oziroma pravilnik
zakona o pravnem položaju verskih
skupnosti popravi, in sicer po možnosti
za mariborsko škofijo. Med drugim so
predlagali, da naj bi bilo pobiranje da-
rov, tako Imenovana pušica oproščena
davkov in nadalje, da bi smeli vero-
nauk poučevati tudi izven cerkve.
-ič
Stev. 24
»Savinjski vestnik«, dne 20. junija 1953
Stran 5
Junak, ki za tuj račun
baranta s krvjo rojakov...
Najbolj klavirna in hkrati najbolj
nevarna politična kreatura zadnjih dni
je brez dvoma južnokorejski predsednik
Sing Man Ri. Ves miroljuben svet se
zgraža nad njegovim skrajno reakcio-,
narnim barantanjem za kri svojih ro-
jakov. Ta človek si bo zaslužil prostor
v zgodovini zaradi svojega naravnost
podlega stališča v sedaj že tri leta tra-
jajoči korejski tragediji.
Sovjetska zveza »želi« po Stalinovi
smrti »dokazati«, da ni tako nedostopna
v svoji FK)litiki in hoče sem in tja tudi
z dejanji to »potrditi. Medtem pa,
ko si nasprotujoče stranke v Pan Mun
Jomu sedaj že resno prizadevajo, da .bi
neskončna pogajanja vendarle privedla
k uspehu, se gospodu predsedniku Juž-
ne Koreje, Sing Man Riju, to upira. Na
mah je postal zahteven. Terja brez-
kompromisno kapitulacijo severnih in
združitev Južne s Severno Korejo, se-
veda pod njegovim reakcionarnim že-
zlom. Možak je postal celo tako vro-
čičen, da »opozarja« Združene narode,
češ da se bodo Južni Korejci borili na-
prej, četudi bi bilo premirje podpisano
in izvedeno.
Pomislite, kako more govoriti tako
človek, ki bi brez pomoči Združenih
narodov ne pomenil prav nič, ker bi ga
Severfii kratkomalo pometli v morje.
Ta korajža torej ni zrasla na njegovem
zeljniku. Sing Man Ri mora imeti nekje
za hrbtom zid, ki mu daje oporo.
Po razdvojenosti republikanske vlade
v Ameriki sodeč je Sing Man Rijeva
opora skrajno izolacionistična desnica,
ki na podoben način grozi Organizaciji
združenih narodov, češ da bo bojkoti-
rala OZN, če se le-ta svetovna orga-
nizacija ne bo ravnala po njenih na-
čelih. Tako je nastal v takem posku-
šanju posiljevanja svetovne težnje za
mirom nov obtežilni tovor na ladji sve-
tovne politike.
Odlikovanje za junaško zadržanje v vojni na Koreji, ki po »zaslugi« medna-
rodnega nasprotovanja ne more najti konca, je dobil ta črni ameriški vojak
iz rok generala James C. Fryja. Zdi se nam, da bi kljub časti in enakovrednosti
z belci ta črni fant raje bil doma. To mu želimo, kakor tudi vsem, ki tam pre-
livajo kri, tudi mi in ves miroljubni svet.
Da bi ti vojnohujskaški elementi v
Ameriki javno hujskali južnoko-
rejskega predsednika seveda ni mogoče
trditi. V tem primeru bi se krepko za-
merili ameriškemu prebivalstvu, ki mu
je vojna na Koreji požrla že dosti si-
nov in denarja. Toda vse najbolj uso-
dne novice in namene v svetovni poli-
tiki itak ne servirajo v javnosti. Kaj
pa v šifriranih pošiljkah tiči, je vpra-
šanje.
Pred dnevi, ko so se pogajanja po-
spešila kot še nikoli, si je svet od-
dahnil in človek bi mislil, da še Ko-
rejci najbolj. Pa je Sing Man Rijeva
klika sprovocirala demonstracije proti
miru, ki so trajale v Seulu kar več dni.
No, lahko si mislimo, kako so se pri-
jetno počutili vojaki na fronti, ko so
zvedeli za »voljo« zaledja. Na fronti
Sing Man Ri verjetno ne bi bil deležen
»prisrčnih« ovacij.
Kako se bo vse to izteklo ni mogoče
prerokovati.  Verjetno pa je in želja
miroljubnega sveta tudi, da se Zdi'uženi
narodi ne bodo ozirali na junačenje
bolestno reakcionarnega predsednika,
ki se hoče proslaviti s tem, da bi svetu
skuhal vročo in krvavo godljo. V bližnji
bodočnosti bomo priče, kako močna in
dosledna je svetovna mednarodna or-
ganizacija.
Narodi sveta pa bodo ob tem pri-
meru imeli trden dokaz, da ima palica
nesreče vedno dva konca. Sovjetski za-
vojevalski politiki je Zapadna ekstre-
mistična politika enakovreden rival.
Obe te skrajnosti bodo morali v svetu
omehčati, preden bomo lahko zatrdno
verjeli v pomirjenje razburjenih časov.
Na vsak način si Sing Man Ri s svo-
jimi gospodarji vred ni postavil spo-
menika, mimo katerega bi zemljani s
spoštovanjem hodili.
Vsak pokaže ob svojem času le svojo
resnično barvo.
CELJSKE JBÜDICE
PREKRSTITEV
Ker ne sledimo rimi čisti,
(s Parnasa so nam že grozili)
ker dregamo ljudem v obisti,
smo naše »glose« spremenili
v obliko kritike. — Za vic
naj nosi titel — Celjskih bodic.
SRECA V NESREČI
Z avtomobilom v noči čez človeka
na cesti hladno je zdrvel,
šoferskega izpita ne, a vina
je polno glavo rujnega imel.
Prijeli so direktorja mogotca,
ki je v podjetju strahoval ljudi,
zdaj to in ono je prišlo na sonce,
kar nič več se zakriti dalo ni.
A da povozil v noči ni človeka,
še dalje z avtom bi okrog drvel,
buržujske le uganjal bi navade.
Tako pa se je v past pravice ujel.
POGRESANEC
Društev da bi v mestu pomnožili vrste
stavili ga s pompom smo na noge čvrste
zdaj sledi nobene, nič ne vemo, koder
spehan hodi naša nada — Ljudski oder.
Rado Guč
PO TVOJIH ULICAH
Po tvojih ulicah, v mesto belo,
v deževnih dneh z odprto grem rriarelo.
In glej! Tedaj se iz višine vlije
mogočen slap, marcio mi razbije.
Ozrem se tja k razparanim žlebovom,
ki s strehe so odprli pot tokovom.
Gorje! Ze z eno nogo ob koraku
se v klet pogreznem skozi luknjo
v tlaku.
In vendar še te ljubim, mesto belo,
čeprav si spravilo me ob marcio.
Minil bo dež, zacelil se bo tlak,
veselo spet zapel mi bo korak.
številko 10.000 napisati z eno potezo tako
lepo, kot vidite na prvi sliki in še lep
zaokrožen okvir okoli nje? To ni tako
težko, toda znati je treba ...
Rešitev je zelo enostavna. Vzeti je
treba le še majhen košček papirja. Po-
tem pišete tako kot vidite na drugi
sliki, in ko ste narisali zgornjo polovico
elipse okoli števila, odmaknete papir ter
nadaljujete do začetka elipse in vse ste
storili z eno samo potezo.
DOMAČA NALOGA:^
Hodil po zemlji sem naši...
(O. Zupančič)
Cez leto dni in nekaj mesecev bodo
morda šolarji nekaterih šol širom po
Sloveniji vlekli na ušesa tele besede
nove mlade učiteljice:
— Savinja izvira v gozdnati kotlini
pod prepadnimi stenami Savinjskih alp.
Ta droben kristalno čist studenček lede-
ne vode'pada malo nižje pod izvirom v
globino šestdeset metrov. To je slap
Savinje pod Rinko. Utira si pot med
snežnobelim gruščem, ki ga ob nalivih
kot hudournik vali za seboj. Potem za-
liva prelestno dolino, ki jo obdajajo
skalnati vršaci. To je Logarska dolina,
ena najlepših turističnih krajev. Ce bo-
ste vse leto pridni in se marljivo učili,
bomo ob koncu šolskega leta šli tja na
izlet...
— To bo lepo, — bodo začebljali
otroci.
— Seveda bo lepo, — bo smeje pri-
trdila učiteljica in tiho pristavila: Sa-
mo če ne bo dež. — In smeh jd bo po-
spremil spomin na leto dni in nekaj
mesecev nazaj...
Ker mi je 3. a razred državnega uči-
teljišča iz Celja naložil le-to domačo
nalogo, zdaj zatrdno upam, da ne bom
nikoli videl rdečega gajžlastega reda,
ki mi ga bodo pripisali.
Začel bom pri glavni osebnosti. Ta
naj bi bil razrednik tov. Fran Roš, ki
je spremljal svoj razred. Pa ni bil.
Glavna »osebnost« je bil avtobus. Žele-
zarne Štore. Brez tega ne bi bilo nič.
(Najlepša hvala delovnemu kolektivu.)
Poleg deklet in nekaj fantov se je kot
gost priključil še tov. Šega Ljuban, ki
pa je moral pustiti trdo pest predvo-
jaške discipline doma. Kar se mene
tiče, bi me lažje pogrešali ko tovarišico
Vrhovškovo, ki je s harmoniko vred
ostala v zapečku. Najbrž zaradi dvom-
ljive vremenske napKJvedi.
Prikrajšane za godbo, nas je »glavna
osebnost« popeljala iz Celja, ob hmelj-
skih nasadih po prijazni Savinjski do-
lini. Harmoniko je nadomestilo osnovno
glasbilo, ki ga vsak pevec najde vedno
»pri roki«. Kadar pa se ni razlegala
pesem, so krožile britke in vesele o
šolskem življenju, ali pa smo se dodo-
bra spoznali z domačijami raznih tet
in stricev. *
Bolj ko se je bližal cilj naše vožnje,
tem tišje je postajalo. Del avtobusa se
je prelevil v potujočo ambulanto. Konč-
no je bila vožnja pri kraju. V novem
hotelu smo se kalorično podprli in jo
mahnili zamegljenim vršacem v goste.
Vrsta gornikov se je krepko raztegnila.
Na čelu navdušeni, na začelju malo-
dušni.
— Dežuje.
— Kaj še. Le sem od slapa rosi.
Pa je bilo le res oboje skupaj. Od
slapa dalje nas je neusmiljeno pralo.
Pa nam je Kekec posodil dobro voljo,
da ni bilo kujanja.
Koča na Okrešlju nas je seznanila s
prednostjo strehe nad glavo. Okoli nje
so se vlačile nadležne megle in s trdo-
vratno vztrajnostjo rosile. Uprli smo
se vplivu vremena na človeka. V koči
je odmevalo od sončne vedrine mlado-
sti. Ta prešerna mladost, neskaljeno ve-
selje. Ples za vsako ceno, četudi ob
»godbi« na glavnik. In mladostne teža-
ve... Te ne gubajo čela, marveč vzbu-
jajo smeh...
Nekaj korakov stran od koče pa so v
nizki graničarski karavli le za malen-
kost starejši mladi možje s puškami v
rokah poslušali besede svojega pred-
stojnika. Nekateri od njih pa so v tem
času in vremenu v patrulji plezali čez
čeri in se izmikali padajočim skalam.
Njih dolžnost je velika. Velika odgo-
vornost pred našimi narodi za varnost
meje.
Mladost je kratka, brezskrbr«Qst še
krajša. Jutri bodo ta dekleta in fantje,
ki so včeraj bali sami še otroci, zavzeli
odgovorna mesta v človeški družbi.
Pred njimi bo tekla neizčrpna reka
mladosti in vedno znova, vsako leto
sproti bodo doživljali tudi svojo mla-
dost. Nezadržen je tok življenja ... Ma-
lo je poklicev, ki bi jih človek s tako
ljubeznijo mogel opravljati, kot je uči-
teljski. To je poklic umetnika, ki ob-
likuje živega človeka. Morda ravno vse
to tako trdno naveže prosvetnega de-
lavca, da marsikdaj pozabi in pozab-
lja, če je sem in tja prikrajšan pri svo-
jih materialnih p>otrebah.
Kaj hitro so prijetne ure igre smeha
in petja minule. Kratkočasne zgodbe
so vedno tudi kratkotrajne. Čakali smo,
da se bo zvedrilo. Za hip je res prene-
halo deževati, toda še preden smo pri-
šli do slapa, se nam je deževnica spet
zlivala za vratove.
Kolikor je lepa Logarska dolina, je
bila v tem vremenu vseeno čemerna in
neprijazna. Vreme nam res ni hotelo
biti naklonjeno, pa saj menda to ne-
nehno deževje nikomur ne prija. Pla-
ninski dom nas je gostoljubno sprejel
pred odhodom. Pogovori so bili vse bolj
slovesni. Naročila, obljube, načrti. Tri
mesece počitnic. Marsikaj bodo še lahko
doživeli. (Če ne bo dež.) Nikar jim ne
zavidajmo in ne kratimo jim počitni-
ške prostosti. Šolske klopi jih zaneslji-
vo čakajo. Cez leto pa kateder in dolž-
nosti.
Noč nas je zajela na poti v Celje. Ni
ga bilo med nami, ki bi mu dež skalil
veselje in zadovoljnost nad izletom. Za-
kladnica spominov je obogatela. Jaz sam
sem jim za prijazno gostoljubje hva-
ležen. Prezračil in osončil sem spomine
na čase življenja v klopeh.
Toda kaj bi se kisal. Življenje teče
svojo pot. Cez leto dni bodo tudi zanje
le še spomini.
ZAHIMIVOSTI
MOŽNOST POPOLNEGA IZTREB-
LJENJA TUBERKULOZE
Dr. David Smith, profesor bakterolo-
gije na univerzi Duke je na letnem
zborovanju Ameriškega društva za tu-
berkulozo izjavil, da bo mogoče izločitt
lažja tuberkulozna obolenja, ki niso po-
trebna bolniške oskrbe, v desetih letih,
odpraviti tuberkulozo kot glavni vzrok
smrti v 25 letih in omejdti primere no-
vih obolenj na neznatno število v 50
letih. Poudaril je, da bo mogoče do-
seči te smotre 's poostritvijo in izbolj-
šanjem sedanjih ukrepov proti tej bo-
lezni.
Popotni vtisi z Reke,
Na Krku, sredi junija
Reka živi še vedno pod vtisom zad-
njega ljudskega štetja ter je večina
zelo razočarana, da so našteli samo 75
tisoč prebivalcev, mesto 100.000, kakor
se je računalo, da bi jih imela. Nič ne
pomaga — številkam zadnjega ljud-
skega štetja je verjeti, saj je bilo iz-
vedeno tudi na Reki z vso natančnostjo,
kakor pri nas in v vsej državi.
In še ena stvar je, o kateri se danes
na Reki mnogo govori. Gospodarske
zbornice in organizacije so sklicale za
konec tega meseca v Splitu veliko kon-
ferenco, na kateri bodo razpravljali o
decentralizaciji pomorskih podjetij.
Znano je, da se nahaja sedaj večina
našega ladijskega prostora — tako to-
vornega, kakor potniškega, na Reki —
ostala pristanišča pa razpolagajo z mi-
nimalnim ladjevjem. Teza te konferen-
ce je: ladijski prostor pravilno in pra-
vično razdeliti tudi na ostale luke, ka-
^or Split, Zadar, Šibenik in Kardelje-
vo. Razumljivi je, da ta tema ne za-
nima samo gospodarske kroge, temveč
^udi številne Recane.
Drugače pa je Reka živahno mesto,
posebno sedaj, ko že prihajajo prvi tu-
risti. Tujih ladij pa je v pristanišču
nekaj manj, kakor jih je bilo pred leti.
*
Pristanišče za potniške ladje je polno.
Ob pomolu je privezanih cela vrsta la-
dij, ki čakajo, da odpeljejo domačine
domov, poslovne ljudi po opravkih, le-
toviščarje pa v kraje, kamor so se na-
menili za letošnji dopust. Med ladjami
so Dalmacija, Vuk Karadzic, Kostrena,
Rovinj in še nekatere manjše.
*
Omišalj stoji ponosen kot pred sto in
sto leti na pečini, kakor da bi čuval
ta lepi otok Krk. V pristanišču je vse
mirno — izstopilo je nekaj domačinov,
ki so z zadovoljstvom opazovali ladij-
ske in pristaniške delavce, ko so raz-
tovarjali pivo. Hoteli ob obali so še
zaprti razen enega — prav tako so še
mrtve številne lepe vile ob obali.     *
*
Malinska, to že lepo in znano leto-
višče se prav tako šele pripravlja na
sezono. Številni hoteli so že priprav-
ljeni za goste — nekatere pa še vedno
urejajo. Hotel Strnad, pred vojno naj-
lepši hotel, ki je zgorel ob koncu vojne,
še vedno ni obnovljen. Gostov je sku-
paj blizu 100 — kapaciteta pa znaša
preko 1000 postelj. Vse čaka lepšega
vremena, čeprav se je zadnje dni že
znatno popravilo in je kopanje vsak dan
možno — morje pa ima tudi že 20" C.
Čakajo goste in si obetajo za julij in
avgust dobro sezono.
*
Krk, največje mesto istoimenega oto-
ka je sedež okrajnega ljudskega odbora
in številnih gospodarskih, zdravstvenih,
političnih in kulturnih ustanov. Vse to
daje poseben pečat temu lepemu in za-
nimivemu kraju, ki je zaenkrat naj-
živahnejši od vseh krajev na otoku.
Z lučjo in vodo se na otoku varčuje.
Krk ima sicer dovolj vode — urejen
vodovod in lepo lastno električno cen-
tralo — vendar pa je cena električni
energiji in vodi zelo visoka. KiLovatna
ura električne energije stane 60 dinar-
jev — kubični meter vode pa 45 din.
Cim sem čul te številke mi je bilo var-
čevanje jasno. Podjetju, ki preskrbuje
otok z vodo in električno energijo dela
г gospodarskim računorfi, stroški za po-
gonsko gorivo električne centrale pa
niso mali — enako je zelo drago vzdr-
ževanje vodovoda na kamenitem otoku,
ki je dolg okoli 80 km in v celoti elek-
trificiran, vodovod pa sega do Malin-
ske, kar je tudi 15 km.
*
Z letošnjim ribolovom so ribiči zelo
zadovoljni. Pravijo, da že dvajset let
niso nalovili toliko rib, kakor letos. Eden
izmed ribičev je ulovil samo v eni noči
za 27Ò.000 dinarjev — kar lep znesek.
Je pa to redkost, o kateri se govori po
celem severnem Jadranu. Noč za nočjo
svetijo številne ribiške lučke po morju
in mamijo ribice v mrežo. Marsikatera
noč pa je minila, da so se vrnili domov
praznih rok. Ribe lovijo ribiči organi-
zirani v skupinah — 3 čolni z lučjo, en
čoln z mrežo in 4 možmi. Plen si raz-
delijo takole. Polovico zneska dobi
»gazda« (lastnik čolna in mreže), ostalo
polovico pa si razdelijo ostali. Tako
delijo privatniki in teh ni malo, držav-
na in zadružna podjetja pa delijo taka,
da prejme podjetje 40%, ribiči pa 60%
zneska ulovljenih rib — torej je deli-
tev ugodnejša pri državnih in zadružnih
podjetjih.
*
Se nekaj besed o hotelskih podjetjih.
Resnici na ljubo moram našim podjet-
jem čestitati — vsaj organizacijsko so
daleč pred dalmatinskimi. Zdi se mi,
kakor pri nas leta 1947, ko smo imeli še
mestno gostinsko direkcijo. Tako je po.,
vseh tukajšnjih krajih še danes. V vsa-
kem kraju je Mjesno ugostiteljsko po-
duzeće, katero združuje vse hotele —
ponekod celo do 12, s kompletno di-
rekcijo — direktor, šef računovodstva,
knjigovodja, materialni knjigovodja,
ekonom, blagajnik, kontrolor itd. — v
hotelih pa so še posebej upravitelji in
seveda poleg upravitelja še kak usluž-
benec. Nov ekonomski sistem ob Ja-
dranu nekam počasi dojemajo. O kon-
kurenci na ta način seveda ni govora
in tudi visokim cenam se po tem, kar
sem napisal, ni čuditi.
Napisal sem nekaj več, kakor par be-
ležnih popotnih vtisov. Napisal sem to,
kar sem videl in slišal. Skoda, da teh
vrstic ne bodo prebrali tisti, katerim
bi to koristilo in kateri bi morali skr-
beti za razvoj turizma, za uspešno kon-
kurenco in za nižje cene, katere bi
lahko omogočile našim delovnim ljudem
koristen in prijeten odmor. Nekaj pa
ne smem prezreti: kjerkoli sem bil —
je bila hrana zelo dobra in obilna —
sobe pa dostojne in čiste. In še nekaj
— vino so včeraj podražili za dva ko-
vača — bliža se pač sezona ...
Po Jadranu se leskeče večerno sonce
— v daljavi drsi jadrnica, zeleno drevje
na otoku Krku pa prijetno šumi v prvo
poletno noč.
Stran 6
»Savinjski vestnik«, dne 20. junija 1953
Stev. 24
Telesna vzgoja in šport
Uspešne prireditve v Preboldu
v okviru mladinskega festivala je bila т
Preboldu vrsta prireditev, ki je močno poživela
celoten festival in dala nekakšen pregled dela
in udejstvovanja naše mladine.
V soboto so bile na programu tekme y atle-
tiki, odbojki, nogometu in streljanju. Na mo-
čvirnatem travnatem terenu so v atletiki bili
doseženi zadovoljivi rezultati, le število nasto-
pajočih nas nikakor ne more zadovoljiti. Go-
milčani, Zalčani, mladinke iz Kozjega in ne-
kaj posameznikov iz Tabora, Šempetra in Pre-
bolda so rešili čast atletskemu tekmovanju. V
skupnem plasmanu se je pri moških vodila
borba za prvo mesto med Gomilčani in Zalčani,
kjer so Gomilčani šele po zadnji disciplini pri-
šli na 1. mesto s 50 točkami pred Žalcem s 26
točkami. Pri ženskah so tekmovale le m,ladin-
Le iz Gomilskega in Kozjega, kjer so bile bolj-
še Gomilčanke z 28 točkami, Kozje^pa je do-
seglo 16 točk. Od rezultatov moramo omeniti
lepe zmage mlade Zilnikove iz Gomilskega, ki
je v skoku v višino dosegla 130 cm, v daljino
pa 4,42 Ш, kljub nemogočemu terenu in napra-
vah. Za 14 letnega dekleta sta omenjena rezul-
tata naravnost presenetljiva! Njen brat Zilnilv
Janko pa se je postavil z zmago na 600 m, kjer
je premagal izkušenega Bozovičarja iz Žalca.
V odbojki je nastopilo kar 6 mladinskih mo-
ških ekip (niti ena vrsta mladink!). V tej igri
so se izkazali mladinci iz Šempetra, ki so po-
stavili kar dve ekipi, od katerih je ena do-
segla i., druga pa 3. mesto. Na 2. mesto so se
uvrstili mladinci iz Gomilskega. ki so nudili v
finalni tekmi Sempetrčanom žilav odpor. Iz-
vrstno igro so pokazali tudi mladinci iz Liboj,
le žal, da so naleteli na predtekmovanju na
najbolj nevarnega nasprotnika in nato izpadli.
,V nogometu in streljanju so bili zmagovalci
Storjani.
Na popoldanskem javnem nastopu je sodelo-
valo preko 600 telovadcev, gasilcev in obvez-
nikov predvojaške vzgoje. Od vseh izvajanih
točk so bile najkvalitetnejše prikaz vaj na
orodjih, kjer so gledalci navdušeno pozdrav-
ljali uspehe nastopajočih. Enkrat so nas pre-
senetili tudi domačini, in sicer s posrečenimi
rajalnimi vajami 60 pionirk, ki jih je prav do-
bro naštudirala marljiv« vaditeljica Vedenik
Majda. Lepo število nastopajočih so postavili
gasilci, pa tudi zletne vaške proste vaje mla-
dink in mladincev je izvajalo večje število kot
na okrajnem  partizanskem zletu v Petrovčah.
Preko 2500 gledalcev je bilo izredno zado-
voljnih s prikazanim programom.
Celjski športniki se vedno krepkeje uveijavljaio
Rokomet:
ŽŠD CELJE - PRVAK SLOVENIJE
Po nedavnem uspehu nogometašev Kladivarja,
so nas pretekle dni razveselili rokometaši Ce-
lja, ki so na finalnem turnirju najboljših mo-
štev Slovenije izšli kot zmagovalci. Na tem
turnirju so premagali vse svoje nasprotnike
brez večjih težav in dokazali, da so trenutno
najboljša ekipa v Sloveniji. Proti najbolj ne-
varnemu nasprotniku ljubljanski Svobodi so
Celjani v prvem polčasu zaigrali odlično in
zabili kar 6 golov, v drugem polčasu pa so ste-
dili svoje sile za nadaljne nastope, kljub temu
pa so izšli iz tekme kot zmagovalci z 9 : 5 (6:1)
Drugega ljubljanskega nasprotnika Slavijo
(bivši Krim) so Celjani odpravili s 15 : 8 (7:4),
Sloboda iz Varaždina pa je tekmo prepustila
brez borbe s 6:0 w. o. Celjani so ta uspeh
dosegli po smotrni igri, dobri tehnični in tak-
tični pripravi. Po kritikah sodeč so bili naj-
boljši na tem turnirju vratar Smid, Uršič, Ve-
ber in Jezcrnik.
Celjanom je sedaj odprta pot na kvalifikacij-
ski turnir v Skoplju, kjer se bodo srečala 4
moštva v semifinalnih tekmah, zmagovalec tega
turnirja pa bo lahko sodeloval na turnirju šti-
rih najboljših moštev za naslov prvaka FLRJ.
Ateltika:__
MLADINA KLADIVARJA - NAJBOLJŠA NA
PRVENSTVU SLOVENIJE
Y nedeljo je bilo v Celju poedinsko mladin-
sko prvenstvo Slovenije v atletiki, na katerem
so bili zopet Celjani uspešni. Kladivar je na
tem tekmovanju odnesel kar 18 republiških pr-
venstev in 16 drugih mest, Železničar Maribor
Í0 prvenstev in 9 drugih mest, ljubljanski Od-
red ? prvenstev in 4 druga mesta in Železničar
iz Ljubljane 3 prva in 5 drugih mest.
Od rezultatov omenjamo Je dva sijajna uspe-
ha dveh mladih atletov — Slamnikove in Celi-
lika, ki jih je dnevno časopisje le bežno regi-
striralo. Slamnikova je v lepem slogu in z naj-
večjo lahkoto v teku na 600 m postavila z
1 : 41,5 nov jugoslovanski rekord na tej progi
in rezultat evropske vrednosti. Celik pa je v
teku na 100 m čez ovire postavil s časom 14,9
nov jugoslovanski rekord.
Nogomet;_
MLADINA KLADIVARJA - PRVAK MARIBOR-
SKE PODZVEZE
Mladi nogometaši Kladivarja so v povratni
nogometni tekmi v Mariboru proti Braniku do-
segli  neodločen rezultat 5 : 5, kljub vodstvu s
5 :0. Ker so preteklo nedeljo v Celju slavili
zmago s 4:1, so s tem Celjani postali prvak
mariborske podzveze in se bodo v prihodnjih
dneh borili z ostalimi prvaki podzvez za na-
slov republiškega prvaka. Upajmo, da nas bodo
6 svojim plasmanom zadovoljili.
KLADIVAR : AURORA 5:0 (3:0)
Nogometaši Kladivarja so v nedeljo na Gla-
ziji v fair tekmi zopet dosegli pomembno zma-
go. Nasprotniku iz Kopra so natresli kar 5 go-
lov. Zmaga je bila rezultat absolutne nadmočne
igre domačinov, ki so svojega nasprotnika pre-
kašali v vseh ozirih. Najboljši je bil Božič v
obrambi, gole pa so dosegli Posinek 2, Dobrajc
in Babnik po enega, enega pa so si gostje za-
bili sami! Sodil je prav dobro Orel Franjo.
Košarka:
CELJANI NA ZADNJEM MESTU!
Letošnja republiška košarkarska liga je za-
ključena. Celjani so nas v tem tekmovanju raz-
očarali. Vse tekme so izgubili, zadnjo v Mari-
boru proti Železničarju kar s 106 : 56! Neuspe-
hi v letošnjem tekmovanju gredo precej na ra-
čun nediscipliniranih igralcev, ki so zaradi ugo-
varjanja sodnikovim odločitvam prejeli visoke
kazni.
Hokej na travi:
VISOK PORAZ V MARIBORU
Mladi hokejisti iz Celja so v Mariboru proti
Železničarju nastopili v oslabljeni postavi in le
z 10 igralci. Doživeli so zaslužen poraz s 5 :0
(2 : 0) in si s tem mnogo poslabšali plasma т
republiški ligi.
Nedeljski spored:
DINAMO  (Zagreb) : KLADIVAR
V soboto, 20. ob 17. uri in v nedeljo, 21. t. m.
ob 10. uri bo na atletskem stadionu Borisa Ki-
driča II. kolo zvezne ^atletske lige, na katerem
bo kot partner Kladivarju nastopila moška in
ženska ekipa zagrebškega Dinama.
Dinamo je naši športni javnosti (atletski) že
znan, saj je že v preteklem letu nastopil v Ce-
lju. Omenjamo le, da je Dinamo v I. kolu
zvezne lige dosegel pri moških več kot 1000
točk od Kladivarja in se je uvrstil takoj za
Partizanom in Crveno zvezdo iz Beograda. Atle-
ti Kladivarja bodo v tem srečanju poskušali
prehiteti svojega nasprotnika, saj so v I. kolu
nastopili močno oslabljeni in na .slabih atlet-
skih napravah v Grazu. Ali jim bo to uspelo
nam bo pokazalo sobotno in nedeljsko i^kmo-
vanje samo. Doslej so Celjani na 4. mestu v
FLRJ (moška ekipa), vendar pričakujemo, da
bodo po izvrstni formi atletov dosegli v tem
kolu preko 50.000 točk, ki jih bo postavilo na
boljše mesto. Ženske so po I. kolu na 2. mestu
v FLRJ, z malenkostno razliko od Mladosti.
Ekipa Dinama bo tudi ženskam Kladivarja
pripomogla, da bodo v tem srečanju dosegle
večje število točk.*
Sah
PROSLAVA 80-LETNICE OBSTOJA CINKARNE
Sindikalna šahovska sekcija Cinkarne bo pri-
redila v okviru proslave 80-letnice obstoja Cin-
karne dve večji šahovski prireditvi. V petek,
26. junija bo ob 16. uri pričetek brzoturnirja
posameznikov za prvenstvo Celja. Pravico ude-
ležbe imajo vsi člani sindikalnih podružnic me-
sta Celja. Prijave sprejema oskrbnik Šahov-
skega doma vsak dan od 16. do 22. ure. Za-
ključek prijav je 25. junij. 'Zmagovalci skupin
v predtekmovanju in prvi trije v finalu bodo
nagrajeni. V nedeljo, 28. junija pa bo ob 14.
uri moStveno prvenstvo šahovskih aktivov me-
talurških podjetij LRS. Na to tekmovanje so
povabljeni aktivi: Rudnika živega srebra Idri-'
ja. Železarne Jesenice, Kemične tovarne Moste
(Ljubljana), Železarne Store, »Impolac Slov. Bi--
strica. Tovarne aluminija Kidričevo, Rudnika
Guštanj in Rudnika Mežica. Obe prireditvi bo-
sta v šahovskem domu.
ŠAHOVSKA SEKCIJA »SVOBODE. ŽALEC V
KOPRU
Šahovska sekcija >Svobode< Žalec jo 7. junija
gostovala v Kopru in zmagala proti tamkajš-
njem klubu 8 : 4.
PRVA TEKMA II. MOŠTVA CINKARNE
Drugo moštvo Cinkarne je 4. junija imelo v
posteh 11. moštvo >Svobodei iz Žalca in izgubilo
tekmo 5:5. Po končani tekmi je moštvo Cin-
kale poklonilo moštvu Svobode lepo spomin-
sko darilo (šahovska trdnjava iz cinka na pod-
stavku).
ŠAHOVSKI DVOBOJ SAVINJCAN : NAZARJE
Aloštvo Šahovskega društva iSavinjčan« iz
Šempetra je 24. maja v proslavo rojstnega dne
Maršala Tita gostovalo v Nazarju in т dvoboju
na 10 deskah zmagalo proti tamkajšnji sekciji
PRVENSTVO BETONA
šahovska sekcija Betona je pred dnevi za-
ključila turnir za prvenstvo sekcije. Udeležilo
fc ga je 15 igralcev. Zmagal je Šnajder Fra-
njo z U in pol točkami. Prva šestorica je pre-
jela praktična darila.
PRVA ŠAHOVSKA TEKMA
OBRTNIKOV
Na pobudo šahovskega aktiva članov Obrtne
zbornice v Celju je minulo nedeljo gostoval
> Celju šahovski aktiv ljubljanskih obrtnikov.
To je bila prva šahovska tekma obrtnikov Slo-
venije. Upamo, da je s to tekmo led prebit in
pričakojemo v bodoče več šahovskih tekem
ti:di od obrtnikov ostalih večjih krajev Slove-
nije. Tekma se je končala neoidločeno 4 : 4. Re-
>nnžna tekma bo v juliju v Ljubljani. Celjani
nameravajo povabiti  tadi  obrtnike iz Kranja.
KAKO SO NASI LJUDJE ZAPOSLENI?
Laščani in okoličani so trenutno zaposleni ta-
kole:
Rudnik Laško 673 oseb. Volna Laško 254, Pi-
vovarna Laško 59, RTP in EMD Debro 45,
Kmet. zadr. Laško 42, Zdravilišče Laško 30,
Izbira Laško 30, Prosvetni delavci laških šol 22,
Podjetje cem. izd. Šumečnik 19, Gostinska pod-
jetja 16, Železniška postaja Laško 16, Podruž-
nica Narodne banke 15, Ambulanta Laško 10,
Ljudska milica Laško 10, Poštna uprava La-
ško 8, Elektro-Celje, rajon Laško 8, Okrajno
podjetje Odpad Laško 8, Lesno podjetje brata
Kopač 6, Občina Laško 6, Komunalna podjetja
Laško 5, Občina Rečica z matičnim uradom 5,
Matični urad Laško 2.
Zanimiva je tudi zadnja statistika socialne
strukture mestnega prebivalstva v zvezi z ži-
vilskimi nakaznicami po stanju z dne 25. 11.
1951. ki se je do danes le malenkostno spre-
menila. Takrat je imelo Laško 1447 (danes pa
150Í) prebivalcev, izmed katerih je pripadalo
(vštevši družinske člane): delavcem 735, usluž-
bencem 377, obrtnikom 101, upokojencem 212,
kmetovalcem  22.
Hiš je štelo mesto 155, zaradi vojne in dru-
gih vzrokov pa je bilo porušenih 15.       J. E.
Zakaj je razpon stopnje akumulacije med
rudnikoma Laško in Zabukovca tako velik
Na zadnji seji zbora proizvajalcev na
okraju Celje-okolica je prišlo do zelo
ostre debate v pogledu velike razlike
v določeni stopnji akumulacije med
Rudnikom Laško in Zabukovca. Če-
ravno je obema kolektivoma okrajni
ljudski odbor znatno znižal stopnjo
akumulacije z obzirom na težave, v ka-
tere sta oba kolektiva zabredla, bi ven-
dar na zunaj izgledalo, da je skoraj
enkratno viečja akumulacija rudnika
Laško pred Zabukovco le krivična.
Rudnik Laško je imel prvotno pred-
pisano akumulacijo 170. Potem mu je
bila znižana na 163, zdaj pa ponovno
na 156. To znižanje je kolektiv dosegel
zaradi tega, ker je nastalo vprašanje,
če bodo laški rudarji sploh še lahko
prodali premog, zlasti prah in zdrob po
tako visokih cenah.
V mnogo kritičnejšem položaju pa se
nahaja rudnik Zabukovca, ki dela v
veliko težjih pogojih ob mnogo slabši
mehanizaciji, hkrati pa je kvaliteta nji-
hovega premoga mnogo manjša. V času
planske delitve premoga rudnik ni za-
šel v škripce. Sedaj pa, ko vsa trgovina
sloni na prosti podlagi, je seveda jasno,
da podjetja, ki kupujejo premog, ne bo-
do zgolj iz »sentimentalnosti« kupovala
slabši premog za isto ceno. Povrhu tega
je sedanji odkop že tako izčrpan, da
lahko Rudnik Zabukovca v doglednem
času sploh preneha z delom.
V slučaju, da bi rudnik Zabukovca
res moral prenehati obratovati, bi na-
stalo tu dvoje novih, nič manj perečih
vprašanj. Brezposelnost nad 150 ljudi
bi prišla na breme socialnega zavaro-
vanja, istočasno pa bi izgubili podjetje
in z njim vred bi nastal izpad akumu-
lacije na škodo skupnosti.
Komisija, ki je pregledala oba rud-
nika, je spoznala za najboljšo rešitev
to, da rudniku Zabukovca omogoči na-
daljnje obratovanje s tem, da je pred-
lagala znižanje stopnje akumulacije.
Tako bo kolektiv prvič z znižanjem cen
lažje prodal svoj pridelek, drugič pa
sredstva uporabil za raziskovanje pre-
mogovnih plasti pod Mrzlico, kamor bi
se v poznejših letih obrat popolnoma
preselil.
ASFALTNE JAME
Laška asfaltna cestišča so dobila v
zadnjem času že zelo občutne jame, ki
so že tako globoke, da v njih po dneve
in dneve zastaja deževnica. Drveča vo-
zila škrope -mimoidoče z umazano vodo.
Mučna je hoja po ulicah zlasti ponoči,
še bolj pa vožnje, ker se silno kvarijo
pnevmatike. Nevarne so jame za ko-
nje in goveda, da si zlomijo noge. Ta-
kojšnje popravilo je nujno že zaradi
tujske sezije, ki se je pravkar začela.
Odlaganje teh popravil povzroča ved-
no večje jame in cestišča se po nepo-
trebnem kvarijo dalje. J. E.
ŽE RABLJENE KOLKE UPORABLJATI,
JE KAZNIVO
Debelak Marija je kot administratorka pri
občini Šentjur na živinske potne liste lepila že
rabljene kolke. K temu jo je nagovorila isto-
tam zaposlena Ostrožnik Anica z namenom, da
bi izročila njej denar, ki bi ga morala dati za
nove kolke, ker je bila Ostrožnikova v slabem
denarnem položaja. Tudi že rabljene kolke je
Debelakov! izrečila Ostrožnikova. Tako je na
živinske potne lisje nalepila za 750 din že rab-
ljenih kolkov, deni^r pa je izročila Ostrožniko-
vi. Okrajno sodišče v Celju je obsodilo vsako
na 4 mesece zapora. Obema se kazen odloži za
dobo dveh let, ker je sodišče prepričano, da
obe obtoženi v bodoče ▼ svoji službi ne bosta
več tako lahkomiselno ravnaU.
InforittcicIJe^ novost
telefonske sluziiel
Pri pošti Celje uvedena informativna služ-
ba, kjer lahko dp^ite naslednje podatke: to-
čen čas, vremensko poročilo, vozni red vlakov
in avtobusov iz Celja in za Celje, odhod in
prihod potujočih pošt (pisemska pošta, časopisi
itd.), lek arniška in zdravniška dežurna služba
in ordinacija, športna poročila in rezultati te-
kem večjih fizkulturnih društev, pojasnila PTT
tarife, sporedi gledališč in kinematografov, čas
izpraznjevanja poštnih nabiralnikov, informaci-
je o vseh ulicah v mestu Celju, podatke o kra-
jih in naseljih v Sloveniji h kateri najbližji
pošti spadajo itd.
Informativna služba pri pošti Celje je še v
razvoju, vendar se bomo potrudili javnosti nu-
diti čim točnejše informacije, za katere se obra-
čajte na telefonsko številko 23-08.
Razen navedenih telefonskih uslug, ki jih nu-
dimo, seznanjamo javnost še z nekaterimi po-
sebnostmi:
Kadar vaš telefonski pogovor ni nujen, si
lahko prihranite nekaj denarja s tem, da te-
lefonirate v času slabega prometa od Í9. do
0,7. ure zjutraj, ko imate 50% popust.
Telefonski naročniki pri poštah z omejeno
dnevno službo se lahko poslužite stalne tele-
fonske zveze preko pošte v Celju v času, ko
vaša pošta ni odprta. Z majhnimi stroški boste
svoje telefonske pogovore lahko opravljali ne-
moteno tudi v opoldanskem in nočnem času.
Za rojstni dan lahko čestitate svojemu pri-
jatelju tudi brzojavno, saj vas stane vsaka be-
seda samo 4 din. Enak popust 50% uživajo tu-
di brzojavke pri izreku sožalja.
Podjetja se lahko v brzojavkah poslužujejo
skrajšanega naslova, ki se šteje v naslovu in
podpisu samo za eno besedo.
Telegrami predani z označbo Tc, to je pri-
merjanje vsebine, imajo to prednost, da dobi
naslovnik vsebino telegrama v celoti ponov-
ljeno, tako da ne more podvomiti v pravilnost
vsebine telegrama.
Vsak telefonski naročnik lahko predaja tele-
grame tudi po telefonu. V ta namen kliče te-
lefon štev. 06. Račun za predane telegrame do-
bi skupno z računom za telefonsko naročnino
in telefonske pogovore. Tudi došle telegrame
sporočamo po telefonu telefonskim naročnikom
na njihovo pismeno zahtevo. Predajanje tele-
gramov po telefonu je posebno ugodno v času,
ko je pošta zaprta in telegrama ne morete
predati pri okencu. Po telefonu ga lahko pre-
date ob vsakem času.
ZANIMIVOSTI
NOVI LEK PROTI OPEKLINAM
Ameriška vojna mornarica je pode-
lila raznim ameriškim medicinskim fa-
kultetam znatne denarne podpore za
študij zdravljenja težkih opeklin. V
zadnji svetovni vojni je bilo mnogo žr-
tev opeklin zlasti zaradi požarov na
ladjah. V bodoči vojni se bosta nevar-
nost in resnost oi>eklin še znatno pove-
čala zaradi eventualnih atomskih eks-
plozij, kot to dokazujejo tudi posledice
atomskega bombardiranja Japonske.
NOVE LECE ZA 2RTVE OČESNE
MRENE
Dva filadelfijska očesna specialista
sta v ameriškem zdravniškem društvu
opisala nove tenke leče iz plastičnega
materiala, katere sedaj z operacijo la-
hko vsadijo v oči žrtev očesne mrene
in jim vrnejo skoro normalen vid. Od
šestnajstih operacij jih je 14 popolno-
ma uspelo. Plastične leče takoj po od-
stranitvi očesne mrene vsadijo v oče-
sno jabolko neposredno za zenico.
AMERIŠKI PLANINCI NA HIMALAJI
Šest najboljših ameriških gorskih ple-
zalcev je odpotovalo iz New Yorka v
Indijo, kjer bodo poskušali vzpon na
Mount Godwin Austen, drugo najvišjo
goro sveta. Vodja odprave, dr. Charles
Houston, je pri odhodu izjavil, da ceni
možnost vzE>ona na vrh v razmerju 25
proti 1.
OBJAVE IN OGLASI
OPOZORILO
Svet za gospodarstvo in komunalo beleži v
zadnjem času več primerov, da se stranke brez
sodelovanja stanovanjskega organa in odločb
imenovanega Sveta samovoljno vseljujejo v iz-
praznjena stanovanja, katera so v razvidu sta-
novanjskega fondu in je o teh stanovanjih že
odločeno oziroma so taka stanovanja že dode-
ljena potrošnikom.
S tem ne le, da so kršeni obstoječi predpisi,
temveč se s takim nezakonitim ravnanjem
stranke izpostavljajo nevšečnostim in ukrepom
stanovanjskih organov, kakor tudi kaznovanju.
Vse take primere, ki so se že dogodili, ali,
ki bi se še v bodoče dogajali, bo Svet za go-
spodarstvo in komunalo zasledoval in proti kr-
šiteljem ukrepal po obstoječih predpisih, in si-
cer tako, da se bo samovoljno vseljeno stran-
ko, katero ne ščiti zakon o stanovanjskih pro-
storih iz v tako vseljenega stanovanja izselilo
v roku 24 ur in predalo zadevo sodniku za pre-
krške v kaznovanje.
Iz, oddelka za gospodarstvo in komunalo
RAZPIS
Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Ce-
lje razpisuje dobavo 10.000 komadov okroglih
snežnih kolov dolžine 2,50 m, debeline 4 cm na
tanjšem in 8 cm na debelejšem koncu. Koli
morajo biti ravno raščeni, obeljeni, smrekovi
ali iz primernega drugega lesa (sušice).
Rok dobave do 15. avgusta 195» franco kami-
onska cesta. Natančni pogoji dobave pri Teh-
nični sekciji Celje. Najmanjša dobava I.00Ü ko-
madov.
Rok za dostavo pismenih ponudb na naslov
Uprava za ceste LRS ~ Tehnična sekcija Celje,
Lava do 6. julija 1953.
Uprava za ceste LRS — Tehnična sek-
cija Celje
PREUSMERITEV  PROMETA
Zaradi rekonstrukcije Kersnikove ulice na dol-
žini od Gregorčičeve ulice do Dečkove ceste bo
ista v času od 19. t. m. dalje za promet ne-
uporabna. Promet s te ulice se preusmerja, v
kolikor zahtevajo lokalne potrebe, po Ulici 29.
novembra in Ipavčevi ulici. Zapora bo trajala
predvidoma do konca avgusta.
RAZPIS
Na osnovi člena 4 Pravilnika o sprejemanju
vajencev trgovinske stroke v nk in na podlagi
odločbe Okrajnega ljudskega odbora z dne 17.
julija 1953 štev. 11-647 37
razpisuje
Trgovinska zbornica Celje-okolica prazna nčna
mesta v sledečih trgovskih obratih področja
okraja Celje-okolica:
Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Zalee,
2 vajenki. Trgovsko podjetje »Izbira«, Laško,
2 vajenki. Trgovsko podjetje »Dom«, Slov. Ko-
njice, vajenca in vajenko. Trgovsko podjetje
»Izbira« Rog. Slatina, 2 vajenki. Trgovsko pod-
jetje Rogatec. 1 vajenko. Trgovsko podjetje
Loče, 1 vajenko. Trgovinski odsek Kmet, za-
druge Frankolovo. 1 vajenko. Trgovinski odsek
Kmet. zadruge Kozje, 1 vajenko. Trgovinski od-
sek Kmet. zadruge Podčetrtek, 1 vajenca. Trgo-
vinski odsek Kmet. zadruge Rog. Slatina, 1 va-
jenko. Trgovinski odsek Kmet. zadruge Šem-
peter, 1 vajenca. Trgovinski odsek Kmet. za-
druge Braslovče, 1 vajenca. Trgovinski odsek
Kmet. zadruge Zreče, 1 vajenko. Trgovinski od-
sek Ponikva pri Grob., 1 vajenca. Trgovinski
odsek Kmet. zadruge Laško. 1 vajenca. Trgo-
vinski odsek Kmet. zadruge Slivnica, 1 vajenko.
Pogoji sprejema:
1. Starost od 14-17 let.
2. Dovršena popolna nižja srednja šola.
3. Fizično in duševno zdrav ter sposoben za
delo v trgovini.
4. Državljan FLRJ.
5. Uspešno položen sprejemni izpit.
6. 14 dnevna uspešna preizkusna doba т pod-
jetju.
Reflektanti vlagajo prošnje pri podjetju pri
katerem se žele učiti. K prošnji morajo pred-
ložiti: rojstni list, dokazilo o državljanstvu,
spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in urad-
no zdravniško spričevalo.
Rok vlaganja prošenj je do 24. junija 1953.
Trgovinska zbornica Celje-okolica v Celju
OBJAVA
Od 19. t. m. od 6. ure zjutraj bo zaradi grad-
benih del na Teharski cesti — odsek od želez-
niškega podvoza do Piska v Cretu do nadalj-
nega izločen za promet. Za vse uporabnike cest
z vozili v smeri Celje—Štore je obvezna smer
Mariborska cesta do ceste Sp. Iludinja—Bukov-
žlak in po tej cesti pod Bežigradom in dalje
v smeri proti Teharjeni s priključkom na cesto
Celje—Rogaška Slatina. Za smer Štore Celje *e
promet z vozili preusmerjen na lokalno cesto
na Teharjih z odcepom pri šolskem poslopju
in dalje po prej navedeni cesti pod Bežigra-
dom s priključkom na Mariborski cesti. Izjema
je dopustna le za lokalne potrebe, katere na-
rekujejo prevoz po krajevnih c^fah, in sicer:
Pišek — železniško križišče — Stropnik — Le-
skovškova ulica — Mariborska cesta in cesta
Žimjakov marof — železniško križišče — Le-
skovškova ulica in Mariborska cesta ter obrat-
HIGIENSKE PRILIKE V LAŠKEM BO TREBA
IZBOLJŠATI
V Laškem imamo poleg Topoletove hiše naj-
boljši studenec, oziroma takšen bi moral biti.
0 tem studencu je bilo že govora na sestankih.
Žalostno je, da je tako skrajno zanemarjen.
Cesto vidimo tam človeško in pasje blato, psi
in perutnina imajo prost dostop, mimoidoči si
tam kar na določni cevi perejo obuvala in no-
ge, gospodinje perejo fam perilo, razno zele-
njavo itd.
Neštetokrat se zgodi, da se zamaši odtok in
vsa umazana voda napolni vso cementno glo-
bočino z določno cevjo vred in tako dospejo
razni bacili v cev. Zdravnik dr. Mermolja je že
večkrat opozarjal zlasti ob poletnih mesecih
na nevarnost tifusa, ker ta studenec ni pravilno
urejen.
Kadar v Laškem odpove vodovod, in to je
velikokrat, tedaj prihaja tja po vodo dnevno
po 200 oseb, saj je to zanje edina razpolož-
ljiva voda.
Razen tega je v neposredni bližini polno
smetja, ki tam gnije, OD deževju pa voda in
veter odnašata vso umazanijo v jarek studenca.
Studenčno  cev  je  treba    vgraditi    najmanj
1 meter visoko nad zemeljsko zunanjo površino,
na novo urediti ves odtok in vse skupaj ogra-
diti tako, da se za vedno prepreči zamašenje,
onesnaženje in pranje obuval.
*
Skozi Laško teče potok Zikovca. Na 3 odse-
kih so ga nekdanje občinske uprave že dale
pokriti. Odsek med Komarickijevo in bivšo
hišo občine Marijagradec pa je v tako žalost-
nem stanju, da ureditev ne trpi nobenega od-
lašanja več. Oporni zidovi se bodo vsak čas
sesuli, ker so povsem dotrajani in izjedeni.
Struga je zatrpana z vso mogočo navlako in jo
bo treba čim prej očistiti, ker zaustavlja od-
tok vode in umazanije. Gnijoče smetje je leglo
podgan in druge golazni in povzroča v polet-
jem času neznosen smrad.
*
Prav tako je v Laškem nujno potrebno javno
stranišče. Škandalozno sliko imajo ob jutranjih
urah promenade ob Savinji, stranskih ulicah
in po parkih. .\li sploh lahko še trdimo, da
smo letoviško mesto? JL JL
DRUŠTVO PRIJATELJEV  MLADINE
CELJE-MESTO
organizira 14-dnevno taborenje v juliju in av-
gustu v okolici Mozirja. Za taborenje pridejo
v poštev zdravi dijaki in dijakinje od 11 do 15
leta. Starši naj prijavijo otroke na Svetu za
prosveto in kulturo MLO Celje, Gregorčičeva
ulica do 1. julija. Oskrba za 14 dni stane
1.700 din.
Društvo prijateljev mladine, Celje-mesto
LETOVANJE OTROK
Mestni odbor AFZ prireja tudi letos triteden-
ska dnevna letovanja otrok od 7—12 let pri Pe-
tričku. Cena 1.200 din. Prijave še sprejemajo
terenske sekretarke AF2.
Starši, nudite v počitnicah svojim otrokom
razvedrilo!
Mestni odbor AFŽ, Celje
VAJENCE za zidarsko stroko sprejmemo. Sta-
novanje in hrana brezplačno.
Gradbeno podjetje, Moste, Ljubljana. Zalo-
ška cesta 51a.
VPISOVANJE NOVINCEV V DRŽAVNO
GLASBENO ŠOLO V CELJU
Novinci, ki se žele vpisati v Glasbeno šolo,
naj oddajo prijave v pisarni med 26. in 30. ju-
nijem. Tiskovine in vse informacije se dobijo
v pisarni Glasbene šole vsak dan od 8. do 12.
in od 3. do 6. ure.
Na šoli se poučujejo: klavir, violina, čelo,
kontrabas, flauta, oboa, klarinet, trobenta, po-
zauna, rog in solopetje. Šolnina znaša meseč-
no 200 din. Sprejemni izpiti bodo v začetku
septembra.
Šola daje učencem na -razpolago sledeče in-
strumente: violine, čela, kontrabas, flaute, tro-
bente in pozaune. Na to možnost opozarjamo
predvsem delavsko mladino od 12. do 15. leta
starosti.
Ravnateljstvo glasbene šole
Tenis
Vabimo vse ljubitelje belega športa, vse sta-
re igralce, simpatizerje in aktivne igralce na
sestanek v sredo, dne 24. junija ob 6. uri zve-
čer pri Ojstrici. Skupno bomo poiskali možnost
in način kako bi oživeli to panogo športa, ki
se po osvoboditvi v Celju še ni mogla razviti!
Odbor
UGODEN NAKUP!
VEC PULTOV IN RAZNO TRGOVSKO OPRE-
MO, PRIPRAVNO TUDI ZA MIZARJE, PRO-
DAM PO ZELO NIZKI CENI (CETRTINSKI),
ZARADI TAKOJŠNJE IZPRAZNITVE SKLADI-
ŠCA. POIZVEDBE: BIFE PETEK, CELJE, STA-
NETOVA ULICA 1.
Dr. Lah Franc, specialist za notranje bo-
lezni, Celje, Kersnikova ul. la, sporoča, da z
22. VI. 1953 otvarja privatno jÄakso.
6000 DIN NAGRADE, kdor mi izsledi tatu, ki
mi je dne 13.. t. m. ukradel staro, črno žen-
sko kolo iz hodnika hotela »Pošte«. Kole sta
ukradla dva fanta kostanjevih las, stara od
12 do 14 let. Prednje kolo (obroč) je varjen.
Kolo znamke »Lord« brez luči in mreže. Javiti
Ljudski milici ali Mariborska cesta 37.
INOZEMEC
potrebuje za krajšo dobo sobo s potrebnim
komfortom. Oblika najemnine in cena ni vpra-
šanje. Ponudniki naj opis sobe in lege pošlje-
jo v uredništvo v zaprti kuverti s točnim na-
slovom. Ponudbe naj bodo pisane po možnosti
v angleščini, francoščini ali nemščini. Iskatelj
stanovanja se bo po odločitvi zglasil sam.
KNJIGOVODJA za gostinsko podjeijc z daljšo
prakso, samski, dobi takoj službo. Stanova-
nje preskrbljeno, plača po tarifnem pravilni-
ku. Pismene ponudbe poslati na Gostinsko
zbornico za okraj Celje-okolica.
UPOKOJENKA išče namestitve pri mirni dru-
žini za lažja gospodinjska dela. Informacije
v upravi lista.
UGODNO PRODAM njivo blizu Žalca. Naslov
v upravi lista.
NAPRODAJ lepo stavbišče na Jožefovem hribu.
Vprašati v Realitetni pisarni Tovornik, Ce-
lje. Mariborska cesta 20.
BRZOŠIVALNl STROJ skoraj nov, (brez stojala)
poceni prodam. Ogled dopoldne. Naslov v
upravi lista.
OPREMLJENO SOBO išče dijak. Ponudbe na
upravo lista.
PREKLIC
Podpisani Vodončnik Ivan, sodar v Šmarjeti
štev. 21 obžalujem ia preklicujem žalitve, ki
sem jih izrekel o Lončar Dragu ter se mu za-
hvaljujem, da je odstopil cd kazenskega pre-
gona zoper mene. Vodončnik Ivan.
OI.EI>Al.lâ<3£
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 24. junija ob 20 Kvadratura kroga —
premiera in izven.
Četrtek, 25. junija ob 20 Kvadratura kroga —
II. abonma in izven.
Petek. 26. junija ob 20 Kvadratura kroga —
gostovanje v Velenju.
Sobota. 27. junija ob 20 Kvadratura kroga —
delavski abonma in izven.
Nedelja, 28. junija ob 20 Kvadratura kroga —
izven abonmaja (predstava v korist gledališke-
ga sindikata).
Ponedeljek, 29. junija ob 20 Kvadratura kroga
— IV. abonma (izjemoma namesto torka) in
izven.
Torek, 50. junija ob 20 Celjski grofje — izven.
RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE
DEŽURNE SLUŽBE
Dne 21. junija 1955 tov. dr. Sevšek Maksim,
Celje, Ljubljanska cesta 36.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do  ponedeljka do 8.
KINO
KINO UNION CELJE
Od 19.-25. 6. 1953
»BAGDADSKA ROZA<, italijanska barvna ri-
sanka
Od 26.-2. 7. 1953
>VELIKI CARUSO«, ameriški barvni film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.'
KINO DOM CELJE
Od 19.-26. 6. 1953
>VRNITEV€, ameriški film
Od 23.—25. 6. 1953
>DVORNI SVETNIK GEIGER», avstrijski fili»
Predstave dnevno ob 18.15 uri, ob nedeljah ob
16.15 in 18.15 uri.
KINO ŽALftC
Od 19.-22. 6. 1953
»SMOKY«, ameriški barvni filai
Od 24.-25. 6. 1955
>GLAS DRUGEGA«. aeHŠki fil«