195 K^vììkg 25 Hr ■ . ' . ■ . . . ' . ■ ■ • ■ ■ ■ • • •"• ’ . ■ ■ . . DELO Illii .;m GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA : Leto IX. štev. 13 (442J TRST - SOBOTA, 30. MARCA 1957 IPosamezna štev. 25 Lir mmm ;-g® ? irijan, ) rijel, Ja Ozn. Ma^ nel, Srci Staniir z, Janke Alma adnje dni,junija bo kongres KPTO jena v j s°boto 23. marca seje vetkovič i>0(l predsedstvom to-'a Pacca sestal Central -obesili komite Komunistične n;A|Ze o-l9e za Tržaško ozem-nt!faS1S Prisoten je bil tudi to-p Pellegrini, ki je pri-v naše mesto ob priliki I O rovanJa 0 vprašanju elne avtonomije. V J C, entralni komite je raz-______^jal o poročilu tovariše na' °gassija v zvezi z raz-mečka vprašanja avlonomi. la l0 * «aorta o deželni usta-; . i™y^Urlanija-Julijska Beli, orato1!3! načrta, ki ga bo v se maičlkeni predložila poslan- j r^S*bornici komunistična ! uomé»,, 'Uentama skupina. |e«tralni komite je odo-netijska- osnovne poteze osnut- nlajše J“tuta in Ìe 1’bveril ko. žna pi: P za javne- ustanove po žeirgo, da izdela popravke i sc bodo poslali ; tetra, ti "ustioniin poslancem. K sklen-1, da bo 12. y;ai'iziral v <41 Sklep CK KP o deželni avtonomiji v zvezi z osnutkom statuta, ki ga bodo predložili parlamentu poslanci KPI čen datum in izdela potrebne dokumente. Kongresu bo predložen predlog za spremenitev partije v Avtonomno federacijo Komunistične partije Italije. Osnutek tez bo objavljen za razpravo v partiji me- sec . pred začetkom kongresa. Centralni komite' je izrazil mnenje, da naj se plenumi za izvolitev novih vodilnih organov v sekcijah in celicah vršijo po kongresu. Po 24 dneh borbe zaključena stavka v Acegat v če Irt ek po polnoči se je zaključila 24-dnevna stavka uslužbencev občinskega podjetja Acegat. Zaključek stavke je povzročil sindikalni referendum, v teku katerega se je 70% visi užbencev izreklo za vrnitev na delo na podlagi kompromisa, ki je bil dosežen med sindikalnimi predstavniki in predsednikom nove upravne komisije po. djetja. Kompromis predvideva poda. I j sanje mezdne pogodbe od decembra 1953 za leto dni. dode- Madžarska delegacija h ZSSR po- paril ji i: K.i.vi ,-lavn'm mnenjem o-noiu - ?.| _ statuta, ko bo ta - id.16. «žen poslanski zbor. 21. Zri4- .skujm(l s popravki Ir- rSb i 12. ai/1 traini komite je na lo ezele -f!r°k° razpravljal o po- | - ta. «ti tovariša Best radija ! t. 2 zafje . d-moiv r * k tičanja kongresa, /i sam1 s ' ho vršil leto pred Ileana«mom. ki ga predvide- s4w'iiski i« i« bol ’ ga S^!,^e v <1 tit- anske t “‘»vici junija, izvršne. Sez;la iteju je l)ila pove' “v5f nal°Sa- 'la določi to. - --------------------------- tl. Obl; >tna r3 mizem ) Orkt a in d‘t i^- jodba \ niil Je odpotovala na o-t d° 5, češkoslovaško delegali izda-». L ki jo sestavljajo to-enja i ®l Giancarlo Pajetta. Co-po ž L Secchia. Natoli, Spal Io-ilice -; Coras9(lrj ■ 21. %ija i)0 v TrSdstavnjk. zevnoSsn i Lj. 0 s°znanila s stanjem Delegaciji KPI v csr in Silvestri. De-vodila razgovore s KP Češkoslovaške 1ŠČ Vrnitev o francoskih lALISU a ob Komunistov FLRJ mu v irca ot IZ )VELl, BRNA 'Ujučil se je obisk delega* 1 «tounistične partije Fran. SKEDIi ' '*"S°slaviji. Po enoteden. Sala4l778°Vt!rih sklcPaj°’ ,la J« MEH. O.: 0 važnih rezultatov. Med Odobreni sporazum ne predvideva sprejema vseh zahtev uslužbencev Zakaj ni CISL sprejela predloga CGIL za splošno akcijo solidarnosti? Obisk uradne madžarske delegacije \ ZSSR se je zaključil. Delegacija se je zadržala v Moskvi in drugih mestili sovjetske dežele več dni. je vodila važne politične, gospodarske in vojaške razgovore in obiskala številna mesta. V teku razgovorov je bila dosežena soglasnost po vseh postavljenih in razčlenjenih vprašanjih. Madžarska bo dobila od Sovjetske zveze izdatno gospodarsko pomoč, ki -ji bo prav posebno dobrodošla v času obnove po tragičnih dogodkih preteklega leta. Madžarska in Sovjetska zveza sla sklenili, da bosta nadaljevali svoje sodelovanje v Varšavskem paktu, dokler ne bodo zahodni k i uk inili svoje vojaške bloke. Zaradi tega bodo sovjetske čete še nadalje ostale na madžarskem ozemlju. Obe delegaciji sta prišli do istih zaključkov glede dogodkov v preteklem letu. obsodili delovanje imperialistov in njihovih agentov, se strinjali, da so bile v preteklosti zagrešene težke napake, ki se ne smejo več ponoviti. V tej zvezi pa sta tako Kadar kot Bulganin kritizi rala jugoslovanske voditelje, ki so podali nestvarno in nepravilno analizo madžarskih dogodkov. Na sliki: Predsednik revolucionarne vlade delavcev in kmetov Janoš Kadar ob srečanju s predsednikom ZSSR Klimentom Vorošilovom. ■ j. 'eznltaii je, kot so iz-! o| 'l,tlilelji KPF, najvažnej-n«sW0VUev prijateljskih L/ . 'h odnosov med in franco- ■n jugoslovanskimi komu-eje, . delegacijo je «Česa' ;e imF francosko «ali sekretar ZKJ Tito. se po* lažna» r t a triti Poljskem efnobilizacija • k a v,a(la j® sklenila, da Nska Veliki -bili,ira 44.500 vojakov, izer). je Poljska demobilizira rPante* onu vojakov. Znižanje šte. vojaštva je zelo “"“h j„ 'lokaz miroljubne politi- vodijo socialistične de. n,- ,skl°pu svojih naporov za K E i s r’ v svetu. Kot je zna-tjij. an' Sovjetska zveza, LR •-Legi-%|f> a ‘n druge socialistične t*den ije Znatno znižale število ki 4 Vojaštva. Zlasti ZSSR a sta izvedli demo- rdi if '1° širokega obsega. naj,: ------- iškeg“ li ob4 in M litkarfl iuje Plovba ^Kozi prekop S 3 », -Pril.» se bo popolnoma ladijski promet skozi joned*)Seg0 flrekop. Sedaj gre le za tej 4rašanii,lor«zimia. ki naj uredi >ktif 1 plnJe Pobiranja pristojbin lo /diti skozi prekop. Zahod, iid/kv, k. oteb vsiliti Egiptu re- skladu z interesi tov. 'rejeti"^lpt pa ie pripravljen ce 1,1 noi, Vefino mpromis, ki naj bi dohodkov E- Naj se spremeni občinska usmeritev li lev 76 milijonov na leto za odpravnine oh koneu zaposlitve in obojestransko prizadevanje za dosego mezdne izravnave. V zapisniku sporazuma so bile vnesem* tudi točke o veljavnosti sklepa stare upravne komisije glede izplačevanja odpravnine ( b koncu zaposlitve in o trajno. , ti pridobitve odpravnine, o kateri je bil dosežen sporazum. Kaj so uslužbenci A regata pravzaprav dosegli s svojo 24-drievno stavko? Ne moremo trditi, da so dosegli vse, kar so zahtevali, kot ne moremo trditi, da niso dosegli nič. Dosegli so nekaj srednjega, ki pa po našem mnenju ne more zadovoljiti uslužbencev, prav posebno spričo dejstva, da je bila borba zelo dolga in je terjala velikan, ke žrtve s strani uslužbencev in mestnega prebivalstva. Ugotoviti pač moramo, da so od te stavke imeli največje koristi prav listi privatni podjetniki, ki so jih merodajne oblasti najele, da bi preprečile tiste konkretne posledice stavke, ki bi bile prisilile !v večjemu razumevanju uprav-! oo komisijo podjetja in vse ti-| ste, ki so stali za njo. j Minimalne zahteve uslužbencev bi bile prinesle uslužbencem 129 milijonov več na leto podražili mi naslovi, predvsem pod naslovom odpravnin in mezdne izravnave. Stanje pa je sedaj taksno : za odpravnino je bila obljubljena potrebna letna vsota v znesku 76 milijonov, toda na tej podlagi je odpadla zahteva uslužbencev po povečanju do. pusta, (dede mezdne izravnave je prišlo le do sporazuma, da se bodo še nadalje menili, konkretnega pa ni nič. Doseglo se je nekaj v zvezi z mezdno pogodbo, ki jo je decembra u. pravna komisija nenadoma pre. klicala. Zdi se nam torej, da ti rezili, tali niso popolnoma zadovoljivi in da liči za tem sporazumom, ki so ga uslužbenci v svoji večini sprejeli, skrb po odpravi enega izmed tistih sindikalnih sporov, ki je kot Damoklejev meč visel nad sedanjim občinskim odborom. Nočemo trditi, da bi bilo bolje nadaljevati stav. ko, vsekakor pa bi bilo zelo umestno, če bi bila Delavska zbornica CISL, ki se je v sredo najbolj zavzemala za sprejem sporazuma, sprejela konkretne predloge Delavske zbornice CGIL, ki je predlagala, naj se v podporo uslužbencev Acegat a sproži splošna akcija solidarno, sli. Prepričani smo, dii bi bili rezultati mnogo bolj razveselji- Sedanji občinski odbor je le nadaljeval prejšnjo falimentarno politiko tt endarle se je občinski odbor » odločil, da skliče sejo tržaškega mestnega sveta, ki so jo že pred tednom dni zahtevale stranke leve opozicije s potrebnim številom podpisov, predvidenih po zakonu za izredno sklicanje zasedanja. Seja je bila sinoči. O njenem poteku ne moremo poročati, ker je -bil v tistem času naš list Že v tisku. Pripomniti pa hočemo nekaj stvari, ki so prišle na dan v zadnjih dneh. Takoj po burni seji, na kateri je večina v občinskem svetu odobrila povišek prevoznin Aeegata in izvedla pod vodstvom Bartolija znano nečuveno diskriminacijo proti komunistom po vprašanju imenovanja novih članov v upravno komi. sij o občinskega podjetja, so se začeli med strankami, ki sestavljajo občinski odbor, razgovori za rešitev «barke», ki se je začela potapljati. Razgovori in di. skusi j a med demokristjani, socialdemokrati in republikanci pa so takoj dobili značaj običajnih manevrov, ker ni šlo za določanje nove politike na res-nično demokratični podlagi, temveč le za določanje taktike, ki bi omogočila nadaljevanje se. danje u))ravno formule. Dosedanja upravna formula pa ne zadovoljuje več nikogar. Ne zadovoljuje občinskega sveta, še najmanj pa zadovoljuje prebivalstvo, ki je naveličano dejstva, da se vsa upravna politika. ki jo znajo « tripartitne» stranke izvajati, omejuje le na manevre. Kaj je do sedaj napravila sedanja uprava? Ko je bila izve* ljena, so social demokrat je zatrjevali, da bo demokratičnejša •od prejšnjih, da ne bo izvajala j diskriminacij, da ho v resnici skrbela bolj kot ostale za dobrobit prebivalstva. Dejstva dokazujejo nasprotno. Bartoli je ostal Bartoli, demokristjani so ostali listi, ki so bili prej. Lahko bo kdo rekel, da to ni res, češ da morajo tudi demokristjani računati na spremenjeno stanje. Toda dejstva govorijo dovolj jasno : v času nove uprave je bil omogočen sprejem zakona 703, so bile zvišane prevozne tarife v vidiku novih poviškov drugih javnih uslug, s splošno zahtevo po prosti coni nismo prišli nikamor, ker se demokristjani proti tej zahtevi I krčevito upirajo, z ostalimi zali-levami za izboljšanje gospodarskega stanja je bilo isto, in končno se je nadaljevala prejš. n ja politika diskriminacij proti največji opozicijski stranki. Torej tak odbor, ki dela na škodo prebivalstva, ne more in ne sme več obstajati. Ali. bo v resnici spremenil svojo politiko in se držal obljub ali pa je boljše, da izgine in d a 'se iz lega povlečejo potrebni zaključki. Poijsko-indijski razgovori Obisk poljskega ministrskega predsednika Cyrankiewieza v Indiji se je zaključil s skupnim indijsko-poljskim poročilom, v katerim se med drugim pouda-ija nujnost sporazuma o razorožitvi in prepovedi jedrnega orožja. Skupno poročilo pravi tudi, da obe vladi zastopata zahtevo po čimprejšnjem sprejemu LR Kitajske v OZN. vi, če bi bile stopile na stran 2500 uslužbencev fregata tudi druge delovne stroke. S preziranjem predloga CGIL je CISL dejansko onemogočila poseg no. vega, učinkovitejšega orožja v borbo Vsiljuje se nam misel, da so voditelji CISL hoteli na vsak način zaključiti započeto borbo. ker niso hoteli spraviti v še večjo zadrego občinski odbor, katerih člani pripadajo istim strankam, ki vodijo CISL v Trstu. To pa pomeni, da se je sin. dikalni spor prenesel na politično področje, kar je nedvomno škodilo upravičenim zahtevam uslužbencev, ki so žrtvovali 24 delovnih dni, da bi dosegli to, kar so jim s čudovito trmoglavostjo osporavali u-pravniki podjetja in preko njih tudi občinski in drugi predstav-niki oblasti. Tak način zaključka spora, ki je edinstven v Italiji, ne more na noben način zadovoljiti uslužbencev, pač pa jih mora vzpodbuditi k nadaljevanju akcije za dosego tistega, kar jim ni. li novi upravni odbor podjetja ni hotel priznati. Za takšno rešitev ne smatramo, da so odgovorni ti. sli, ki so glasovali v referendum ali so predložili sporazum zbranim delavcem. Mi smo mnenja, da za tak nepopolnoma pozitivni sporazum nosijo odgovornost stranke, ki sestavljajo občinski odbor ,i Ob tej priliki, ko pišemo o doseženem sporazumu, hočemo še enkrat poudariti svojo solidarnost z uslužbenci Aeegata, ki so v teku 24 dni znali pokazati strnjenost in odločnost. V njihovih nadaljnjih upravičenih zahtevah jim bomo stali vedno ob strani, ker smatramo, da se zadeva ni zaključila s sporazumom, paČ pa da je bila dosežena le etapa, na podlagi katere se 1)0 nadaljevala borba za dosego ostalih zahtev. Pozdravljamo partizanske goste tx anes in jutri bo v Trstu par-U tizanski shod za Severno Italijo. Na sporedu je več pomembnih in slavnostnih manifestacij. Shoda se bodo udeležili partizanska zastopstva iz Livorna, Firenc, Modene, Vicen. ze, Verone. Benetk, Padove, Tre-visa, Vidma, Gorice, Pordeno. na in drugih središč. Poleg za-=topstev bodo prisotni tudi junaški partizanski borci in antifašistične osebnosti, kot poslanec Boldrini, legendarni «Bu-low», osvoboditelj Ravenne na Partizanski shod Severne Italije Danes, v soboto ob 20.30 v prostorih KK «Tomažič» (ul. Vecellio 1) izročitev častnih izkaznic družinam tržaških padlih borcev. Jutri, v nedeljo ob 9.30 v kinu „ ALABARDA* bo uradna manifestacija ob izročitvi zastave tržaški federaciji ANPI s strani nacionalnega izvršnega odbora ANPI. Uradni govor ho imel poslanec ARRIGO BOLDRINI nosilec zlate kolajne Oh 12 bodo položeni venci na spomenik pad - ^ lini, v Rižarni, v id. Massimo d'Azeglio. na spominske plošče v Spominskem parku. V nedeljo popoldne Ljudskem domu v Sv. Križu v Razdelitev častnih izkaznic ANPI družinam padlih borcev podeželja. Ljudska veselica na čast gostov z udeležbo pevskega zbora iz Križa, godbe iz Doline in okteta s Proseka; sledila bo prosta zabava. čelu partizanskih edinic, nosilec zlate kolajne za vojaške zaslu. ge, člani nacionalnega izvršnega odbora ANPI ing. Fermo Solari iz Vidma, prof. Rampolla, furlanski partizanski komandant, duhovnik Giulio Piccinini, partizanski borec, predsednik furlanskega deželnega odbora ANPI g. Angeli in drugi. V soboto in nedeljo bodo dobrodošli gostje našega mesta in našega partizanskega gibanja predstavniki slavnih edinic, ki so s svojo krvjo in s svojim junaštvom prispevali k italijanskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in imajo neminljive zasluge za preporod Italije. Trst, ki nosi zlato kolajno zaradi prispevka, ki so ga v partizanski borbi nudili njegovi najboljši sinovi, bo na časten način sprejel partizane vseh krajev in njihove voditelje. Slovenski in italijanski antifašisti, demokra. tje, delovni ljudje bodo izrekli svojo dobrodošlico znamenitim gostom s. svojo udeležbo na ma-nifestacijah. s svojim srčnim pozdravom ob skupnem spominu na borbo za svobodo, proti fašizmu in nacističnemu osvajalcu. Veliki partizanski shod se vrši v trenutku, v katerem se partizanski in antifašistični Trst spominja mučenikov iz ul. Mas. simo D’Azeglio, 71 openskih tal. cev, 52 talcev iz ul. Ghega, dejanj, ki so se pred 12 in 13 leti dogodili v našem mestu in na našem podeželju v tem času. Nedeljske manifestacije bodo zato skupna proslava vseh padlih za svobodo in bodo pomenile skupno zaprisego za nadaljevanje borbe za demokracijo, mir in prijateljstvo med vsemi narodi, za ohranitev idealov, ki so združili in združuje, jo ne glede na različno i dvojo-jtijo ali politično mišljenje borace narodnoosvobodilnega giba. nja. V tem duhu prisrčno in bratsko pozdravljamo udeležence partizanskega shoda za Severno Italijo. Zmaga v Cremoni dokaz pravilne politike KPI 730 bleščečem uspehu na ob-činskih voli Ivah v Lecou je KPI zabeležila novo zmago na nedeljskih voli Ivah v Cremoni. kjer so se volitve morale ponoviti zaradi imenovanja prefek-lurnega komisarja. Rezultati so bili naslednji (v oklepaju rezultati maja 1956): KPI 9787 (8599), PSI 11.115 (11.971). PSDI 2201 (2573), DC 17.594 (16.671). PLI-PRI in monarhisti 2390 (4125), MSI-PNM.PMP 2941 (3061). Sedeži hod n takole razdeljeni : KPI 9 (7), PSI 10, PSDI 2, DC 16, PRI-PIJ 2, MSI 1. Tudi v drugih občinah, kjer so bile volitve, je KPI znatno povečala število svojih glasov. Y Arenzano (Genova) je KPI prejela 1111 glasov (leta 195.3, 913), DC 1441 (1655), PSI-PS DI-PRI 459 (875). V Marano (Napoli) so bili re-zullati naslednji : KPI 2545 (689 glasov več kot leta 1953), DC 2644 (323 glasov manj). Brez ali proti komunistom se ne more voditi dosledna borba za spremenitev italijanske stvarnosti PSI-PSD1 383 manj), PMP 2393 (več glasov na škodo MSI in PNM), PNM-MSI 203 (prej 1812). PLI 538. V Quarto Flegreo : DC-MSI in neodvisni 1279. KPI-PSI-PSDl 1011. Rezultati v Cremoni in v drugih občinah dokazujejo, da se temeljito zmotili tisti, ki so predvidevali, da bo KPI zaradi znanih dogodkov na mednarodnem pozorišču prejela velike udarce. Nekateri so šli celo tako daleč, da so prerokovali popoln zlom komunistov. Resnica, ki je izšla iz navedenih volitev, je popolnoma drugačna. Volivci so dokazali, da zaupajo v KPI kot silo, ki nakazuje konkretne rešitve iz sedanjo italijanske stvarnosti. Rezultati so tudi najboljši dokaz, da je ne. (277 glasov 1 mogoče preko KPI. ki p red sta- Kriza ustavnega sodišča T talija preživlja v zadnjem ča-su resno ustavno krizo. Poleg negotovosti, v kateri se nahaja Segnijeva vlada zaradi nevarnega p reo k re ta na desno in popuščanja pred zahtevami konservativnih sil, se je sedaj pojavila na pozorišču kriza ustavnega sodišča. Že pred dvajsetimi dnevi se je zvedelo, da je predsednik sodišča De Nicola podal ostavko s svojega mesta. Do zadnjega je zgledalo, da ga bodo prepričali, naj prekliče svoj sklep, toda v torek je u-stavno sodišče moralo uradno potrditi ostavko De Nicole ne samo z mesta predsednika, pač pa tudi člana sodišča. Kaj tiči za tem nepreklicnim sklepom starega^ državnika in pravnika? V preteklosti jo De Nicola dvakrat podal ostavko in sc potem zadovoljil z zagotovili s strani predsednika republike in vlade. Tokrat se je De Nicola naveličal, ker so po govoru papeža, ki jč obsodil delovanje ustavnega sodišča zaradi razveljavitve fašistične zakonodaje o cenzuri, vladni krogi začeli široko zasnovano akcijo proti dosedanjem delu , sodišča za usklajevanje zakonov z določili ustave. Tega pa De Nicola ni m o «v! trpeti. Ril je vedno zelo samostojen človek, ki ga je navdihovala pravičnost. Ko je videl, da mu iz političnih krogov na stavi] a jo pasti celo v notranjo-Mi na j višje sodne instance v državi. je sklenil zapustiti mesto, kjer mu ni bila zajamčena tista neodvisnost, ki je neobhod no potrebna za učinkovito izvr„ še vanj e visokega poslanstva lista vnega sodišča. Znano je, koliko let je preteklo, predeti se je uveljavil člen ustave o ustavnem sodišču. Znano je tudi, koliko časa je preteklo, preden je prišlo do imenovanja ustavnih sodnikov. Reakcionarni in konservativni krogi na čelu z voditelji demokristjanov so stalno ovirali u-stanovitev ustavnega sodišča, ki ima nalogo, da nadzoruje za- konodajno delovanje. Ko pa ti krogi niso mogli več zadrževali uveljavitve ustavnega določila, so pristali na izvolitev sodnikov. Sedaj pa se dogaja, da se je znova začela ofenziva proti temu važnemu organu, kat je prisililo enega najbolj spoštovanih osebnosti v Italiji, da se je iz protesta umaknila s svojega visokega položaja. Pri tem so bili klerikalni krogi in njihovi visoki navdihovalo! izven države zelo aktivni. Sedaj bomo videli, kako se bo vsa zadeva zaključila. Vsekakor pa je važno, da bodo znale ljudske sile paziti na ustavne pridobitve, ki jih hočejo konservativni krogi uničiti. vij a ljudsko silo. brez katere se ne more izvajati politika v korist delovnih množic. Po teh volitvah je postalo jasno, da konservativne sile ne morejo računati na tisti zlom levičarskih sil, ki bi jim šel v klasje za nov 18. april. Uspehi in zmage KPI na vali vnem. področju bi morali zbi-triti tudi tiste ljudi, ki si mislijo, da bi bilo boljše prezirati to silo v iskanju novih rešitev v sklopu levice. Vsekakor je značilno in žalostno, da jo na sedanjih volitvah prišla do izraza težnja po padcu glasov PSI in PSDI. To pa pomeni, da se mora socialistična združitev doseči na zdravi razredni podlagi, ne pa na kompromisih na vrhu, ki lahko privedejo do razočaranja volivcev in množic v politiko nekaterih levičarskih strank. Podlaga za pravilno politiko enotnosti je v italijanski stvarnosti. ki veleva nastop levičar, skih sil brez antiko m u n i s t i čni h usedlin. Danes pa obstajajo vsi pogoji za takšen nastop. Obstajajo tudi pogoji za spremembo stvarnosti. v deželi, ker levičar, ske sile predstavljajo najaktivnejše sile italijanskih volivcev in bi lahko jutri dosegle tisto absolutno večino, ki bi lahko privedla do temeljitih sprememb v italijanskem življenju. žjein. Začasna prekinitev naj bi veljala, dokler se ne bi dosegla prepoved atomskega in v o. ilikovega orožja in učinkovita kontrola nad jedrno energijo. Zahodniki so že izjavili, da ne bodo sprejeli sovjetskega predloga, češ da sc mora najprej doseči sporazum o razorožitvi. O sporazumu pa ni govora, dokler ne bodo zahodniki «premenili svojega nekonstruktivnega stališča v razorožit veni komisiji OZN. Predlog SZ o atomskih poskusih Sovjetska zveza je predlagala ZDA, V. Britaniji in Franciji takojšnjo prekinitev poskusov z atomskim in vodikovim oro. Bermudski sklepi Na Bermudih se je zaključila konferenca med Mac Mi Banom in Eisenhowerjero. ZDA bodo na podlagi sporazuma pristopile k bagdadskemu paktu in opremile Anglijo z atomskimi vodenimi izstrelki. Vtis je. da je V. Britanija s te konference izšla kot drugorazredna sila pod pokroviteljstvom in kon-trolo ZDA. Vohunska afera v Švici V Svici se je nenadoma razpočila vohunska afera, ki je zajela najvišje vodilne kroge. Fred dnevi je policija aretirala visokega policijskega uradniku Ul ri eh a, ki je vohunil za Francijo na škodo Egipta. Po njegovi aretaciji je prišlo na dan, da je bil z njim povezan tudi vrhovni javni tožilec Švice Dubois. Zaradi tega je Dubois izvršil samomor. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Otvoritev kampanje za deželno avtonomijo ❖ V nedeljo je na zborovanju KP govoril senator tov. Pellegrini ♦ V kratkem bodo poslanci KPI predložili v parlamentu zakonski osnutek za deželo Furlanija-Julijska krajina nedeljo zjutraj je bilo na dvorišču Ljudskega doma v Trstu javno zborovanje naše partije o «deželni avtonomiji in Trstu». Zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število delovnih ljudi in meščanov, je dejansko začetek velike kampanje naše partije o problemih avtonomije, v kateri bo objasnila svoja stališča in pozvala ljudske množice v akcijo za uresničitev te osnovne demokratične zahteve. Tov. Vidali, ki je predsedoval, je uvodoma opozoril na borbo tržaških komunistov za ustanovitev STO. Okrog te borbe so se strnile ljudske množice ; borba je bila izraz težnje pretežne večine prebivalstva na. šega področja in bivše cone B. Omenil je, da je naša partija takoj po podpisu londonskega sporazuma začela borbo, da se prizna Tržaškemu ozemlju naj. širša avtonomija z upravno in zakonodajno pravico, z ustanovitvijo teritorialnega sveta, izvoljenega s splošno volilno p ra. vico, neposrednim glasovanjem in proporčnim sistemom. Nato je sekretar naše partije poudaril, da tržaški komunisti, čeprav ostanejo na tem stališču, • danes razpravljajo o problemu avtonomije v okviru deželne u. stanove Furlanija-Julijska k ta. jina. za katero je videmska DC predložila osnutek statuta. V kratkem bo predložila svoj o-snutek. bolj širok in demokratičen. tudi KPI. nega režima avtonomije, v katerem bodo direktno sodelovali pri reševanju svojih problemov. Borba Tržačanov za teritorialno avtonomijo je dokaz, da se naše ljudstvo zaveda potrebe po rešitvi teh problemov. Avtonomija pa je osnovni pogoj, da se bo lahko to doseglo. Utemeljenost tega nam dokazujejo teža. ve za dosego integralne proste cone, dokazuje nam obstoj slovenskega prebivalstva, zato je bistvene važnosti globoka in bratska enotnost med Italijani in Slovenci, ki je podlaga za rešitev političnih in gospodarskih problemov našega področja. Problem avtonomije ni abstraktna razprava V začetku svojega govora je senator tov. Pellegrini predvsem dejal, da se o problemu deželne avtonomije ne razpravlja ab. straktno ali na podlagi splošnega zasnovanja, marveč v okviru sedanjega italijanskega po. ložaja, ki ga označuje globoka kriza. Dokaz tega je, da je Se. gnijeva vlada zdrknila na desno, nadalje kriza ustavnega sodišča in agitacije delovnih ljudi, ki se spreminjajo v težke borbe. V deželi je globoko socialno protislovje ; na eni strani so množice, ki zahtevajo politiko socialnih reform, razvoj demokratične ureditve nacionalnega življenja, na drugi pa imamo vlado, ki se nagiblje k reakcio-nami in konservativni politiki. Iz tega izhaja važnost bor. be za deželno ustanovo kot mno. žičnega gibanja za demokratično pridobitev, ki je temeljne važnosti. Nato je prešel tov. Pellegri. ni k jedru problema ter pod. črtal važnost, ki jo ima za Tržačane pridobitev demokratič- Na podlagi člena 116 republ. ustave Govornik je nato nakazal v členu 116 republikanske ustave pot za rešitev problema avtono. mije. Omenjeni člen namreč iz. rečno govori o deželi Furlanija Julijska krajina s posebnim statutom. Izhajajoč iz tega, so komunisti sprejeli deželo Furia. nija-Julijska krajina, prepričani, da se z izvajanjem 116. čle. na lahko začne faza novega živ. ljenja in demokratičnega razvoja za to ozemlje in da se s tem premostijo protislovja in težkoče. Dejal je. da je ugodno stališče, ki so ga zavzele demokratične stranke do deželne u. stanove, pozitivno dejstvo, obe. nem pa etapa demokratičnega razvoja in rezultat akcije komunistov za ustanovitev dežel ter dežel s posebnim statutom na osnovi ustave. Želeti je, da bo po predložitvi osnutka statuta s strani videmske DC, pri. šlo do predložitve še drugih o-snutkov. Znano je, da obstoja osnutek PSI, eventualni osnutek DC v Trstu in Pordenonu. Tov. Pellegrini je omenil, da bodo predložili osnutek tudi komunistični poslanci ter dejal, da bo iz diskusije in glasovanja osnutka na vsak način izšel za-kon, ki bo korak naprej v izvajanju ustave. da tako preprečijo uresničitev deželne avtonomije. Vprašanja glavnega mesta bi se zato lahko lotila na prvem zasedanju deželna skupščina, (ločim je bi. stveno vprašanje, da se doseže posebni statut, ki naj bo čimbolj demokratičen. Zelo zgrešeno bi bilo je poudaril govornik če bi mislili, da je s predložitvijo raznih osnutkov in diskusijo v parlamentu problem avtonomije rešen in da se s teni končajo naloge ljudskih množic. Nasprotno. nujno potrebna je širo. ka in globoka diskusija med množicami, v političnih gibanjih in predstavniških institucijah prebivalstva. Res je, da se je gibanje za deželno avtonomijo v zadnjem času razširilo in to tudi v parlamentu, toda si ne smemo delali utvar, da bo borba lahka. Minilo je deset let, odkar je bila odobrena ustava, toda ustanovljene bile samo dežele, ki so iz- recno navedene v členu 116, to je dežele s posebnim statutom. Ta zamuda kaže, da so sile, ki nasprotujejo deželi v sami DC, stranki večine, razen sil, ki so odkrito nasprotne (kot n. pr. desničarske). Zato se bo avtonomija dose, gla z borbo. Avtonomiji se upi. rajo zagovorniki privilegijev, kot dokazujejo involucija vlade in manevri tistih, ki hočejo od. vzeti avtonomiji vso njeno vse. bino. Zato bo borba trda in v tej borbi morajo biti udeležene ljudske množice, ki hočejo, da je avtonomija res demokratična. Pri tem je važna akcija par. lije. ki mora preučiti problem v tesni povezavi s stvarnost j 5 gospodarskega in političnega življenja tega področja, izvajati mora pritisk na parlament, raz. viti veliko politično kampanjo. Od vsega tega bo namreč odvisno, če bo posebni statut deželne ustanove demokratičen in Z nedeljskega zborovanja na dvorišču Ljudskega doma v ul. Madonnina Ali se je kapitalizer spremenil ? a Članek e Ali se, je kapi-talizem spremenil?», ki ga je objavila sovjetska revija a Novi rasi » v št. 34 in 35 1956, je vzbudil kritike v eni izmed zadnjih številk jugoslovan ske revi je « N aša stvarnost». Objavljamo odgovor na te kritike, ki ga je priobčila sovjetska revi. ja «Novi časi» v št. 9. Navedeni odgovor objavljamo tudi zato, ker sé v njem oh ravnava jo nekatera izmed važnejših vprašanj debate v mednarodnem komunisti, čnem gibanju. Predmet debate N p od pi- te bo odprl pot k rešitvi velikih tržaških problemov. Nia nedeljskem zborovanju o deželni avtonomiji, ki ga je organizirala naša partija, je poleg sen. tov. Pellegrini ja govoril tudi sekretar KP TO tov. Vidali, ki je v otvoritvenem nagovoru podčrtal pomen deželne ustanove ter po govoru tov. Pellegrini ja naloge trža-kib komunistov v kampanji za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. Tržaški komunisti se bodo borili za uresničitev posebnih zahtev avtonomije Trsta v sklopu dežele, kot so demokratične in narodne pravice Slovencev, integralna prosta cona, razvoj trgovskega prometa, pomorstva itd. Tov. Vidali je povedal, da je CK v glavnem odobril osnutek statuta, ki ga bodo predložili komunistični poslanci v parlamentu; poslal bo parlamentarni skupini KPI svoje predloge za popravke osnutka, ki so izraz posebnih potreb lega ozemlja. V zadnjem delu svojega govora se je sekretar naše partije dotaknil in razčlenil važnejše tržaške probleme, ki so v sedanjem trenutku na dnevnem redu. Prav posebno je podčrtal problem Acegata in v zvezi s tem stavko, ki traja že tri tedne. Razkrinkal je odgovornosti občinskega odbora ter vladnega komisarja, ki je popolnoma brezbrižen spričo nastalega položaja. Ostro je obsodil stališče občinskega odbora, ki noče sklicati občinskega sveta, da bi razpravljal o' tem problemu in to kljub zahtevi legalnega števila svetovalcev (to je demokratične opozicije). V zaključku je lov. Vidali izrazil vso solidarnost tržaških komunistov do stavkajočih ter poudaril, da bi enodnevna splošna stavka gotovo privedla do hitrejše rešitve tega vprašanja. Zato je graje vredno stališče CISL, ki sploh ni odgovorila na predlog CGIL za skupno akcijo v podporo dolgi borbi nameščencev Acegat. Kiji obe< Odgovor sovjetske revije “Novi časi“ na kritike jugoslza vanske revije “ Naša stvarnost zgk in / Široka diskusija med množicami Tov. Pellegrini je v nadaljevanju omenil nekatera vpraša, lija, ki so še sporna, kol vprašanje glavnega mesta, za kar tržaški komunisti pravilno po. stavljajo svoje veljavne razloge, da bo glavno mesto bodoče dežele Trst. Opozoril pa je obenem, da to ni bistvo, okrog katerega bi se morala sukati diskusija. Nasprotniki dežele in posebnega statuta bodo hoteli brez dvoma izkoristiti spore, Komunistična mladina se pripravlja na Nov vrtalni stroj v Sovjetski zvezi V Sovjetski zvezi so izdelali : osem let zapora zaradi «komu-vrtilni stroj za kamen, ki vrta • Mističnega prevratniškega delo- skalo desetkrat hitreje kot dosedanji stroji, ki delajo po načelu stisnjenega zraka. Stroj so izdelali po zamisli nekega variira. V eni uri lahko vrtalni »troj zvrta 10 metrov globoko luknjo s premerom 18 em, pa čeprav v najtršo skalo. Nova letala V Sovjetski zvezi so začeli izdelavo letala-velikana, ki bo z uporabo polovice goriva, katerega sedaj rabijo največja transportna letala, prevažal največje tovornike in celo prefabricira-ne hiše. Sovjetski inženirji gra. dijo tudi malo letalo, ki ga bo lahko vozil vsakdo, ki zna voziti avtomobil. Procesi v Španiji V Madridu je vojaško sodišče • blodilo šest oseb na tri do anja». Glavni obtoženec Julian Martin Fabio, ki so ga smatrali za vodjo skupine, je bil obso-je n» osem let stroge zaporne kazni. V zadnjem času se v Španiji množijo procesi proti antifrankistom. Atomska nevarnost Japonski atomski učenjak Tsuzuki je izjavil pred parlamentarno znanstveno komisijo, da bi eksplozija nadaljnjih 40 vodikovih bomb privedla do za vse človeštvo nevarne radioak. tivnosti. Takšna radioaktivnost bi lahko imela usodne posledi-ce za sedanje in bodoče rodove. fi entrain! komite naše organi. A/ zacije je sklenil sklicati IV. kongres za 12. maja. Priprave za kongres se bodo vodile v dobi, ko se v vsej Italiji pripravljajo na XV. vsedržavni kongres ZKMI. To skoro isto: ča=no sklicanje kongresov ni samo slučajno, marveč ima svoj politični pomen. Čeprav smo še vedno samostojna organizacija, dejansko čutimo, da smo že sestavni del velikega gibanja italijanske komunistične mladine. To naše stališče je logični in dosledni zaključek, ki izvira iz zavesti, da ozemeljska razdeli, tev iz leta 1954 ni začasna marveč dokončna. svoj kongres P Sklicanje kongresa ZKM za pristop v veliko družino ZKMI V krajevni jetnišnici v Preto. rii (Južna Afrika) so obesili 25 črncev, ki jih je neko rasistično južnoafriško sodišče obsodilo na smrt zaradi domnevnega napada na meji pokrajine Natal. Zato bomo po kongresu naše partije, ki je bil sklican, da sklepa o spremembi v avtono. mno federacijo KPI, avtomatično postali federacija ZKMI. V okviru te perspektive smo sklicali kongres in s to perspektivo ga moramo pripraviti in razviti predkongresno diskusijo ter vse pobude ki jih je nakazal naš CK To nam narekuje potrebo, da se v predkongresno diskusijo vnesejo teme, ki so danes predmet preučevanja in diskusije v vsej ZKMI, ki se tičejo mednarodnega in nacionalnega položaja, problemov mladine, življenja in akcije organizacije komunistične mladine. Teme nam mora. jo omogočiti boljše poznavanje italijanskega položaja, italijanskih problemov, borb Italijan, ske mladine in vsega naroda za socialistično Italijo. Gre za probleme in borbe, ki jih moramo smatrati kot naše, katerih se moramo udeleževati in od katerih so v bistvu odvisni tudi uspehi naših borb za zaščito pravic mladine, za gospodarski preporod 1 rsta, za teritorialno avtonomijo, za demokratične in narodne pravice tukajšnjega prebivalstva. Gornje teme nam morajo omogočiti poznavanje in asimilacijo politike ZKMI, njenega stališča o velikih mednarodnih problemih (solidar. nost z osvobodilnim gibanjem kolonialnih narodov, problem evropske enotnosti, ki ga je treba razumeti kot svobodne in nediskriminirane izmenjave na gospodarskem, kulturnem in po. ► V predkongresno diskusijo je treba vnesti teme, ki jih obravnava italijanska komunistična mladina litičnem področju med vsemi je, ki bo izražala moralno in evropskimi deželami in ne kot | materialno stvarnost slovenskih politiko sile proti deželam nove demokracije in ZSSR, ki se hoče danes izvajati z impostaci j o dano «skupnem tržLšču» in Evratomu : solidarnost s socialističnim svetom na čelu s Sovjetsko zvezo itd.). Gornje teme bo treba obravnavali v poduč-ljivi obliki, ki mora biti prepro. sta in razumljiva za vse mladin-ee in mladinke, ki jim je težko razumeti te probleme in se po njih usmerjati. Kol središče naše (Iellate pa bodo naši problemi, tržaški pro. blemi. to je problemi slovenske in italijanske mladine našega ozemlja. Problemi naše krajevne stvarnosti, v kateri delujemo kol mladi komunisti. Mislim, da je treba predvsem podčrtati, da je v zadnjih letih, posebno od našega III. kongresa dalje, naša organizacija vršila pozitivno vlogo med tržaško mladino. Bila je pobudnica enotnosti slovenske in italijanske mladine, antifašistične enot. nosti, enotnosti levičarskih mladinskih sil. Ta enotnost se je uresničila v soeialno-gospodar. skih akcijah, manifestacijah o-svobodilne borbe. Naš CK je pred nekaj tedni nakazal v resoluciji resno gospodarsko in socialno stanje tega področja ter istočasno apeliral na vsa mladinska gibanja naj se združijo v konkretni akciji. Apel morajo spoznati vsi mladinci, ki sledijo drugim mia. dinskim strujam zato, da začnemo z njimi diskusijo. Pred. kongresna kampanja in IV. kon. kres nam morata omogočiti sestavo mladinske politične lini. in italijanskih mladincev in bo začrtala tako delovanje, katero bo omogočilo večjo in izvirno prisotnost mladine v demokratičnem gibanju ter v življenju našega mesta in področja. Iz tega izvira važnost preiskave o usmeritvah in pogojih življenja, dela, študija, razvedrila mladine, ki jo je razpisal naš CK. Ta preiskava nam mora pomagati, da postavimo stike s tisoči mia', d inčev in mladink, da jih bomo poznali in da bodo tudi oni poznali nas, da bomo znali, kakšne so njihove težnje in jim pokazali pot za njihovo uresniči, tev, da jim bomo vlili našega zaupanja v življenje in bodočnost. Ustvarili jim bomo za-vest, da je rešitev njihovih pro. blcmov odvisna od borbe za go. spodarski preporod Trsta, Ieri. torialno avtonomijo, izvajanje Spomenice o sporazumu, izva. jnnje republikanske ustave in reform ustroja, ki jih slednja predvideva in so bistvenega po-mena za obnovo italijanske dru. žbe v demokratičnem in socialističnem smislu. aš ugovornik, ki se suje H. !.. nam hoče že v začetku pripisati namen, «da se že od vsega začetka nočemo dotakniti analize pojavov sedanjega razvoja in novih dejstev, vsakega poskusa povezave med temi in povzetja zaključkov, ki jih stvar narekuje». To je oči-v idno samo polemična pretveza. Iz tega članka se razume, da se spor med glediščem jugoslovanskega novinarja in našim ne suče okrog vprašanja u-gotovitve, če se je kapitalizem spremenil, marveč okrog vpra-sanja, da se določi kako in v kakšnem smislu se kapitalizem razvija. «Iljin smatra piše R. I. da so se v kapitalizmu v sto letih pojavile spremembe, o katerih je govoril Lenin 1916 v svojem delu o imperializmu... On smatra, da sedanjo dobo, kol pred 50 leti, karakterizira-jo velikanski monopoli, premo, stitrv svobodne konkurence, povečanje vloge bank. izvažanje kapitalov, zaostritev parasitskih značilnosti, zaostritev vseh protislovij». Po mnenju našega ugovorni-ka. tak način upoštevanja stvari «ne more omogočiti marksist iene metode akcije in ne mo. re prispevati k razvoju marksističnega nauka». Katera je torej dobra metoda, tista, ki je sposobna vzpodbujati razvoj marksistične teo. rije? Naš ugovornik smatra, da je ključ novih pojavov, značilnih za moderni kapitalizem v «izrednem povečanju vloge države v gospodarskem in socialnem življenju številnih dežel». To dejstvo karakterizira kot me. ni R. I. obdobje po krizi iz leta 1929, predvsem pa povojno dobo. Izhaja torej, da «se je okvir socialne podlage in nadstavbe znatno spremenil v primeri s prejšnjim obdobjem». Povedali pa moramo, da predmet našega spora ni v ugotavljanju če se je gospodarsko delovanje kapitalistične države povečalo ali ne, marveč da se določi kakšno je to delovanje in spremembe, ki jih povzroča. Kakšne so te spremembe? Po mnenju R. I. obstojajo v tem : «Pojavila se je posebna gospo- odgovora. Za objasnitev njegovega gledišča skušajmo torej po. gledati bistvene značilnosti, ki jih pripisuje tej «posebni gospodarski strukturi». 1. Državni kapitalizem «e je razvil «v pogojih relativnega ravnovesja med glavnimi na. sprotnimi razredi, buržoazijn in proletariatom». Prav zaradi te. ga «relativnega ravnovesja» je država poslala vedno bolj ne. odvisna od teh dveh razredov in se je postavila iznad družbe». 2. Ko je postala neodvisna, si je dala država preko raznih u-k repov svojo gospodarsko podlago in postala činitelj, brez katerega bi socialna proizvodnja ne mogla delovati ; v državnem kapitalizmu je dobila svojega socialnega predstavnika v širo. kem zboru funkcionarjev, biro-krači je». 3. «Na ta način imamo pojav, eia v državnem kapitalizmu država preneha biti organ določe. nega razreda kapitalistične družbe, preneha izražati in braniti izključno svoje posebne interese. Razlaga tega pojmovanja postavlja v ospredje neodvisnost države v razmerju do družbe, dviganje države iznad družbe in njeno relativno avtonomijo. V tej idejni in politični akei. ji, ki jo je treba začeti v ok-\iru priprav na kongres in jo bo treba nadaljevati tudi y bodoče, moramo skrbeti tudi za organizacijsko krepitev naše Zve. ze komunistične mladine; razširiti moramo njene vrste s stotinami novih članov, izboljšati moramo in prilagoditi njene or. ganizacijske instrumente, njeno delovanje, da bo postala res mladinska množična organizacija in revolucionarna predstraža vse mladine v borbi za soeiali- “ Posebna gospodarska struktura “ razdelitev mi monopoli ta». Naš ugovornik ni v stanji vesti niti najmanjšega privsor pa da bi dokazal ovrgljivostUatelj, tez. Zaman išče argumentlu Vplr «Anti-diihringu». Prav v *bnosti delu je Engels podčrtal, £v, SO(| kapitalistična država « id*orja u kolektivni kapitalist», da '5(‘ njih pogojih državna lastnina n At Gork protislovja kapitalizma. Brezuspešno iskanje argumentov Olisti} s prav kilt p l('ga di attori k» Sire i Kako se je torej razvil kapitalizem? Po mnenju R. I- bi šlo za kapitalizem, v katerem so izginili nekateri zakoni kapitalizma (ne pove pa kateri) ; bil bi to kapitalizem, ki izraža tendenco po popolni ukinitvi privatne lastnine in se opira na delavski razred. Gre za kapitalizem, v katerem je buržoazija preneha, la biti vodilni razred. Ali je to. rej to kapitalizem? Naš ugovornik iznaša tezo «posebne gospodarske strukture», ki bi odgovarjala novim po. javom razvoja kapitalizma. Sklicuje se na povečanje državne lastnine v kapitalističnih deželah. Toda številna in do-volj poznana dejstva pa dokazujejo nov vir za obogatitev privatnih monopolov. Ali R. I. o-‘sperava ta dejstva? Ne, ker so slednja neovrgljiva. Toda kljub vsemu temu trdi, da nacionalizacija velja kot ukinitev kapi. talistične lastnine proizvajalnih sredstev. Precizira nadalje, da odškodnina lastnikov v kapitali. stičnih deželah,- «ničesar ne me. nja v bistvu nacionalizacije iz socialnega in gospodarskega gledišča». on ! Jela ] Ko govori o obstoju istih le membe v vlogi buržoazne ti Qorc ve v sedanji dobi, pravi -irn<> p naslednje: «S pomočjo si4prav . davčnih, finančnih in druffliuU Ši k repov prevzema država ne jjte] bolj v svoje roke akumul)» ;z kapitala in razdeli del »mična večjega nacionalnega dobmih,] sez Seveda, toda kdo bo imel oi (;or). ga dobiček? V našem čh>v, h j »mo objavili podatke, ki <• hrvat zujejo, da se je v zadnjem'. Brpz razdelitev nacionalnega d«l tH(jj ka v glavnih kapitalističnima ]g( žavah spremenila v korist Hrvati žoazije in na škodo dolche ,|0 razredov. Naš ugovornik ttflik spora va teh podatkov, todstltodol zgleda, razdelitev nacionalevljena dohodka med razrede ga nkiiv,, ( nima. Samo preučitev tebpk i jg datkov pa omogoča oceno « očivi ravi sprememb v kapitalsko, ^ družbi, o bistvu novih pO®stVarj za katere R. I. priporoča upniku analizirajo. lelom Da bi opravičil svojo «pPsiiejš no gospodarsko strukturo»#>!>, hi ugovornik trdi, da je buržoMsken v kapitalističnih deželah d)gfičaj( ošibela zaradi skrčenja poKllovi, njene gospodarske sile. Je tc»a da potrebno spomniti na tbn(l , jarde in milijarde, ki jih mol jo skupine Morgan, Rocke&»iovièa Dupont, Meullon in drugi‘kega se pokaže do kakšne metle prj; je pozabilo na očividnost, ff Koso trdi take stvari? Med osif moti, mi spremembami v okviril t(ll| cialnih odnosov naš ugov6ll: Mat navaja «ustvaritev posebo1* 1912 cialne plasti, sloja funkc' rjev». Po mnenju R. I. K birokracija postavila iznad’'** redne borbe in bi postala la neodvisna socialna sila. ' ° «niči pa se birokracija na, v neposredni in intimni P, ° J' zavi z vodilnim razredom- ‘ l r; pitalistični monopoli Take trditve v resnici ne pomenijo, da so se analizirala nova dejstva modernega kapitalizma, marveč da se pred temi darska struktura državni ka. zap;raj0 „či. Spomnimo se neka- pitalizem v kateri so se nekateri zakoni kapitalizma odpravili in ošibeli. Državni kapitalizem omejuje zasebno la. stoino in svobodni obtok kapitala in kaže celo tendenco, da bo popolnoma odpravil te pojave». terih. V Veliki Britaniji je nacionalizacija, ki jo je izvedla laburistična vlada, rešila pred stečajem monopoliste pasivnih industrij. Tem je slednja pri-nesla ogromno bogastvo. V se nf*^1 v dovoljujejo več s starimi V'' I 5-l! stvi uporabljanja birokr*. Svoje zaupne ljudi postav na vrhovna mesta uprave 1 SlH|t da brez vsakega posredo’ *' ^ usmerjajo državno politik* T'0’8 Naš članek je navedel ' j' stva, ki potrjujejo obstoj P' zave med sedanjo upravo Ž ,'K*ri Ženih držav in monopoli, o ' ne zanika teh dejstev, ker s11 j*0*1 oporečna, toda vsekakor ' ne ja na svoji samovoljni sK felri o teff0 Bistvene značilnosti DAVIDE PESCATORI Državni kapitalizem je torej «posebna gospodarska struktu. ra». Kaj to pomeni? Ali naj bi bil to specifični stadij kapitalizma. različen od svojega monopolističnega stadija? Ali mor. da druga socialna in gospodarska formacija, različna od kapitalizma? R. I. ne da točnega ZA VSAKOGAR NEKAJ Uradnik je šel v pokoj z visoko vsoto denarja. Mladenič, ki je komaj začel uradniško kariero nljišče nekega dne upokojenega uradnika in ga vpraša za nasvete' in da bi mu povedal, s kakšnim sistemom je prišel do toliko denarja. ti Veste mu začne razlagati bivši uradnik od vsega za. četka sem vedno gledal na to, da sem bil prvi r pisarni in da sem odšel zadnji. Vseskozi sem delal vestno in požrtvovalno in sem skušal vselej napraviti več, kot je bila moja dolžnost. Nato j smejali, toda na dvorih je to pred nekaj meseci po- j običajna zadeva: brž ko mini- sem pa dedoval od strica iz Amerike trideset milijonov lir.v ♦♦♦ V navzočnosti Ludvika XIV. so imeli ministri sejo. V trenutku. ko je hotel neki .minister sesti, mu je spodrsnil stol, da je padel. Kralj in vsi ministri so počili v smeh. ttTu ni nič smešnega», je rekel minister, «ko bi se bilo to zgo. dilo kje drugje, bi se lahko ster sede na stol, se mu lahko pripeti, da pade z njega.» ♦♦♦ Neki politik, znan kot idealist, je razvijal načrt o socialni reformi. Ko je končal, mu je neki poslušalec navdušeno čestital, rekoč: «Gospod doktor, doživeli boste, da bodo vsi pošteni ljudje na vaši strani.» «Saj tega se tudi bojim,» je odgovoril politik potrto, «toda meni je potrebna večina.» Razen tega kar se je o tefr 'mil. povedalo, navajamo še del*J'0' meriškega sociologa prof. M','F" «Elita na oblasti», v kat,^!‘l'i pravi: «Ne da bi se osB>Vh poli električno energijo od državnih central po cenah, ki so znatno nižje od stroškov. Raz. liko krijejo mali podjetniki in prebivalstvo, ki morajo plačevati energijo po višjih cenah. Nezaslišana obogatitev monopo. lov na račun države je argument cele vrste člankov in knjig. Kapitalistična nacionalizacija Kapitalistična nacionalizacija razširja, namesto da bi zožila delokrog izkoriščanja dela s strani kapitala. Marksisti kot Engels in Lenin so večkrat pod. črtali, da čim je oblast v rokah kapitalistov, si državna kapitalistična lastnina in zasebna lastnina nista nikdar v nasprotju, marveč predstavljata različne oblike kapitalistične prilastitve. Engels je napisal : «Dokler bodo razredi lastnikov na obla. sti, katera koli nacionalizacija ne bo odpravila izkoriščanja marveč bo samo spremenila nje. govo obliko». Lenin je nakazal, da se « privatni in državni monopoli v dobi finančnega kapitala spajajo» in da so «eni kot drugi samo členi verige imperialistične borbe med večji. sler Združenih držav ""T (ki je bil prej načelnik ral Motors, op. ur.) lahkftJ'Vf‘ stopa nekaj kar ne bi bil - n interesu korporacij?» Po V ' nju prof. Millsa je vodilna '.^j n pina Združenih držav kf*L- -i" povezana s korporacijami if <•1, lita risii. Zahtevati torej. ‘A V pretrgala vezi s tem svetom Buržoazna njegovimi interesi «je tak*^ metno, kot zahtevati, da bij ški postal ženska». z ':- c trd , nai J - Niu država t>tVf '•ria R. I. trdi, da se je drž*1 d«], okviru politične nadstavbe'9 ;n stavila iznad družbe, izna1* • kra redov. Kot zgleda, bi se P-ive] nadstavba odtrgala od ‘P ofc podlage, in reklo bi se l*r pr da se vrli v zraku, če bi ne 'vodn te slovite birokracije, ki (lina socialna predstavnic* Ji ,| la zave». Ta čudež bi 'vce. . _ _____ ... imel za *« «ravnovesje» med glavnin1' t sprotnimi razredi. Težko ,{a zamišljati bolj zaneseni ^ 'n' shemo. Lahko vprašamo 11 a ugovornika, če misli n. Pf„ . F je bil Hitlerjev rajh drž*vj(j j'1' nad razredov. Če se je^f ^1 - > V (Nadaljevanje na 4. KULTURA I N ZNANOST a Vplivi Gorkega slovenske literate Kljub težavam v obdobju med obema vojnama je bil Gorki gosi*za jugoslovansko literaturo nosi zgled napredne ustvarjalnosti in naprednega borca zdelitev v stanji v. ;ga primor pa nj edini hrvatski pi. "gljivost siiielj katerega dela so oh-‘gumentla vpliv (Gorkega. Nekatere 'rav v ibnosti v delili drugih piša. l-črtal, <*v, sodobnikov Gorkega in va « id^rja ustvarjajo vtis možne trt, da 1,(; njih delovanja z delo va. Inina n*i Gorkega. zma" mislih imam predvsem c« H prav tistih originalnih hr. 10 **h pisateljev prvega in h‘ga desetletja našega stole-avtorja številnih povesti -y P° Simonoviča (1873-1933). 1 »n je živel, ustvarjal in ’i^la ruskih pisateljev prav ^toju -stih letih, ko je ime Mak-ioazne 6 Gorkega postalo zelo po. Pravi jrno po vsej kulturni Evropi0 si- [>r,|v za(0 jp jasll0_ (la se n r rug u,|j §jmUnovié, ohéuclovalee ržara 'e literature, kot je to raz-■i umuje, jz njegovega spisa «Tra-G IWfns avtobiografija», že 1 n 0 uj seznanil s prvimi pove-imel o Gorkega iz številnih pre-«“•K ki so jih tedaj ohjavlja-e, ' 1'rvntsketn periodičnem ti-1 nien^' Urez dvoma je bil sezna-*ega 11 tildi z deli M. Gorkega, ki hstičmNa 1906 izšla v založbi Ma. orisi Hrvatske pod naslovom «Iz. lo del*,. povesli)) o tem prii;.a 3rn* /r1' povesti Simonoviča n. to at odol», v katerem je bila laeiona 6vljena njegova povest e "a tl !" “ I 'Sralee v dalmatinski tev te sk: igri «Alka). Če soglaša. oceno f* očividno, nesporno predpo-apita n O, da je bil Simonovič, ko i P°ifs*varjal dela, objavljena v iroča njttiikn «Mrkodol», seznanjen , °to Gorkega, nam posta-ojo «pjitsiieji; jzvor vrste literarnih kturo»#>n, ki j j}, najdemo pri tem buržo tsketn pisatelju. Te podobe želah ^očajo, da se govori o zvezi nja po Uiiovičpvega dela z junaki de" c?a in Kosorja. To prav j. tta j. 110 nazorno izhaja iz slič-* ' ‘ootiva znane povesti Si- Rockeptioviòa ((Alkar)> in povesli 1 drugi' ega „]ya Sp|avih», motiva, le med! Prišel do izraza tudi v po. inost, P Kosorja «Na pristavi». K te. ed osn< motivu se je Simonovič po. okvir' tudi v povesti «Pojlo», ki ugov*- Matica Hrvatska nagradila posebn1* ' 'i j o funkci 1. I. iznad *9 “!* i°2arac sija n9, imni /i, c|ji hrvatski pisatelj, v de-redom- ,lltersga se je v tem času nesln ' de* Gorkega v jezike :avniri u d0v' T” se je v znatni j" -.v,®pbi,jLSrea'J° in to ne brez rZ ,jh tgu, "aI'°rov in tudi žrtev. f>t'ye aKšen je bil na pra-;. jtr*fl “vetovne vojne odnos napredne jugoslovanske mladi-ne do Gorkega, dokazuje naslednje dejstvo. leta 1911 je skupina napredne hrvatske in srbske- mladine začela izdajati v Zagrebu lisi «Val». Na njegovih straneh so, prihajali do izraza socializmu bližnji nazo. ri, po literarnih vprašanjih pa je list zastopal le idejno («tendenčno») literaturo. Leta 1911, ko se jr zvedelo, da je Gorki, ki se je tedaj nahajal na otoku Capri, zbolel, je «Val» objavil poseben članek, v katerem je pisal : «Po svojih revolucio- narnih idejah, ki jih izraža v povestih, dramah, političnih, fi. lozofskih in socioloških delili, je bližji našim stremljenjem od vseh ostalih sodobnih svetovnih pisateljev...». Gorki in mladina S tem duhom so v odnosu do Gorkega prežete poznejše mladinske izdaje, tako kot «Znamenja», «Književni glas», «Dnevi in ljudje», «Književna kovačnica» Novaka Simiča in številne druge. Takšen odnos do Gorke, ga ima tudi mladina naših dni. «Gorki - zastava mladine» je ugotovil leta 1916 napredni kri-tik G. Pet ris. 4 Če sta že v začetku delo Gorke, ga in njegova življenjska pot vplivali na znatni del jugoslovanskih pisateljev, se v naših dneh vpliv Gorkega kol človeka, pisatelja in političnega bor. ca razširja na celo pokolenje in opredeljuje njegovo misije, nje v duhu naprednih pogledov na življenjska vprašanja, v ruhu borbe za boljšo prihodnost. JOSIP BADALIČ Konec (Jz januarske številke sov. jetske revije «Slavjanje» : spis smo objavili v nadaljevanjih v 9., 10., 11. in 12. številki leto-šnjega letnika našega lista). Nišu. Gostovali bodo s Schillerjevo dramo «Don Juan», Johnsonovo satiro «Volpone», eno sovjetsko dramo in nekaj bolgarskih dramskih del. Romanizirana biografija Musorgskega \ Sovjetski zvezi je izšla romanizirana biografija Modesta Musorgskega, ki jo je napisal Josip Černi. Pisec se je v svojem delu trudil prikazati Musorgskega v vseh njegovih značilnih svojstvih in notranjih protislovjih. Podrobno je opisal glasbenikovo mladost, ko se je pričel kazati in razvijati njegov glasbeni dar, in njegova najzna. čilnejša dela «Borisa Godunova» in «Hovanščino». ” Prvi med novinarji sem videl ledolomilec na atomski pogon” Leningrad je za Parižana pokrajina domačih harmonij. V tem mestu dobi obrise svojih u-lic, bulvarjev in parkov, ki so postavljeni med zgodovinskimi poslopji, in ta duh po mestih določene starosti. Tu je daleč ml mladinske silovitosti Moskve, prestolnice v polnem razvoju. V bližini Neve. v knjižnici Akademije znanosti sem doživel veselje, da sem se srečal s prof. Glebom Vebotarevim, katerega dela so napravila velik vtis na Zahodu meseca septembra, ko je bila v Rimu mednarodna konferenca za astronavtiko. Prof. Čebotarev je prvi učenjak na svetu, ki je z računal točno progo za raketo z Zemlje na Mesec in nazaj. Kot strokovnjak za preučevanje nebesnih teles ( meteoritov in repa. tie) je prof. Čebotarev dosegel matematično gotovost, da hi raketa. ki hi jo izstrelili z Zem- isiìMBSììiiinìiiìisr,silili S Tako piše panski novinar L. Barnier, ki se že dalj časa mudi v ZSSR S Velikanske slike Meseca in začrtanje prog za medplanetarno vožnjo 1 jo z hrži no 11 km na sekundo, lahko dosegla Mesec, ga oble-tela in se vrnila na Zemljo brez goriva. Menijo, da bodo ta dela omogočila tudi določitev proge Zcmlja-Mars-Zemlja v i-slili pogojih. Dovolili so mi. skal observatorij kjer sem prebil e i sem ohi-Pulkovu, dan. Gre Pomladansko oranje llllli lllllll Sofijsko narodno gledališče v FLRJ V tem mesecu ho gostovalo v Jugoslaviji Narodno gledališče iz Sofije, naj starejše in najbolj znano gledališče v Bolgariji. Obisk bolgarskih umetnikov ze. lo pozdravljajo v Jugoslaviji, kjer z zanimanjem zasledujejo razvoj bolgarskih odrov. Narodno gledališče bo gostovalo v Beogradu, Sarajevu. Kreki in Pomlad je tu. Varava se prebuja se postavljajo nove naloge, ki tega, kako bo preoral polje in kdaj iz zimskega spanja. Tudi pred kmeta se kot ura povračajo leto za letom. Od bo posejal, je v precejšnji meri od- visno, kako bo žel. in kakšen pridelek bo imel. Zemlja, na kateri živimo, je skopa. Premalo je je, da bi mogla zadostiti vsem potrebam prebivalcev. Zato pa naš kmet skrbi, da izkoristi vsako ped zemlje, da jo skrbno obdela, da jo pravočasno poseje z najboljšim semenom. Toda niti to ni dovolj. Naša zemlja je izčrpana, zato potrebuje novih, umetnih pripomočkov, da lahko nudi to. kar od nje pričakujemo. Ti umetni pripomočki so razna gnojila. Na žalosl pa so mnogo predraga za zmogljivosti našega človeka. Država in druge merodajne oblasti bi morale skrbeti za to, da hi se cene gnojil vskledile z zmogljivostmi kmetov. Da je naša zemlja skopa, bi morala država resneje pomisliti in ne bi smela v toliki meri obdavčevati zemljišča. Razlika med tr.šnim Krasom in plodnim nižav jem je velika. S smotrnejšo ureditvijo, z načrtnim izboljšanjem zemljišč, z ureditvijo sodobnih namakalnih naprav bi se dalo doseči, da bi nam zemlja dala mnogo več, kot nam sicer daje. Nekatere podeželske občine, ki jih upravljajo ljudski predstavniki so pred leti nabavile traktorje, katere kmetje uporabljajo tudi za oranje. Oranje s traktorji je cenejše, hitrejše in primernejše kot oranje z vprežno živino, kot vidimo na gornji sliki, ki je bila posneta v Gropadi. Za vasi. ki pripadajo tržaški občini, pa ni bilo doslej v tem primeru še nič preskrbljeno. In na to bi morali resneje pomislili odgovorni činitelji. za enega izmed dveh ali treh najmodernejših observatorjev ria svetu, o katerem je g. Du-njtm, ravnatelj pariškega observatorija. javno poudaril organizacijo in kvaliteto znanstvenega dela. Posebno sem se zanimal za raziskovanja radio-astronomske postaje, ki jo vodi profesor Hajki n in ki razpolaga s sprejemno anteno, edinstveno na svetli. Program tc radioa-stronoinskc postaje je sedaj predvsem posvečen preučevanju sončnega delovanja. To je znan. st ve n o raziskovanje zelo velike važnosti, ker je sedaj ugotovljeno, da Sonce ne vpliva samo na zemeljske meteorološke raz. mere, temveč tudi na pojave, ki zanimajo, atmosferske plasti in od katerih so pogojene radio, elektronske zveze in verjetno tudi povprečna temperatura na-šega planeta. V Pulkovu sem srečal tudi prof. Nikolasa Kupreviča, o katerem je 28. janurja t. 1. svetovni tisk pisal, da je prvi na svetu televizijsko fotografiral Mesec. Dobil sem prof. Kup re. viča v njegovem laboratoriju, medtem ko se je bavil s svojimi aparaturami, ki so preveč komplicirane za nestrokovnjaka, kot sem jaz. Vseeno pa sem videl in celo odnesel fotografijo Meseca, katerega slika je bila povečana do poldrugega metra v premeru. Najbolj iz-popoln jeni teleskopi omogočajo le 14 centimetrsko povečanje v premeru. Metoda prof: Kupreviča omogoča znatno povečanje osvetlitve luninega telesa in posnetke, ki so popolnejši. Najbolj presenetljiv vtis iz Leningrada sem pa odnesel, ko so mi dovolili, da sem videl a-tom ki ledolomilec «Lenin» V gradnji. To je bilo nekega sive. ga dne, ki označuje zimski čas v Leningradu, ko skozi meglico uganeš izliv Neve. Bil sem v višini 16 metrov in sem spodaj obvladal fantastično množino jeklenih plošč, strojev, trušč u-d a ree v in svetlobo varilnih naprav. Gledal sem to veličastno maso, tu ladjo 16.000 ton in i 1.000 konjskih sil. ki bo lahko dosegla brzino 18 vozlov na uro. Videl sem žerjave.velikane 75 ton, ki so prenašali z veliko točnostjo prefabrieirane oddelke 26 ton. Žerjavi so postavljali te oddelki' na ogrodje. ZSSR je prva na svetu v gradnji miroljubnih ladij na atomski pogon. Sedaj že mislijo. da bodo opremili nekatere kitolovce i atomsko-električni. mi centralami. Vprašanje gori. va. ki je do sedaj bilo zelo težavno. «o začeli temeljito reševati na podlagi uvedbe strojev na atomski pogon. LUCI EN BARNIER II. zasedanje mednarodnega odbora slavistov Ad 22. do 26. januarja t. 1. ^ je bilo v Pragi drugo zasedanje Mednarodnega odbora slavistov. Odbor je bil ustanovljen na mednarodnem kongresu . slavistov. ki je bil Jela 1955 v Beogradu. Prvo zasedanje odbora je bilo leta 1956 v Moskvi. Sedanje zasedanje Mednarodne, ga komiteja slavistov je bilo v znaku predpriprav na IV. med-narodni kongres slavistov, ki ho leta 1958 v Moskvi. Praškega zasedanja Mednarodnega komiteja se je udeležilo osemnajst slavistov iz raznih dežel Evrope in Amerike. Pri. solni so bili Jagoditsch (Avstrija). Georgi jev in Dinekov (Bolgarija), E. Hillova (V. Bri. tanija), Kniezsa (Madžarska), Bielfeldt (Nemška DR), Van Seoonevald (Nizozemska), M a. ver (Italija), Lehr-Splawinski (Poljska), Petroviči (Romunija). Jacobson (ZDA). Vinogradov. Borkovskij, Avanesov in Aleksejev (ZSSR), Mazon (Francija ), Belič in Badalič ( Jugoslavija). Nav ra nek in I loia nsk v (Češkoslovaška). Kot je določil Mednarodni odbor slavistov na svojem zasedanju. ho IV. mednarodni kon. gres slavistov leta 1958 v Moskvi. Večji del zastopnikov ho v gosteh Akademije znanosti ZSSR. ostali zastopniki pa bodo prišli na kongres na pobudo narodnih in mednarodnih kulturnih organizacij. Poleg plenarnih zasedanj bo kongres deljen na tri komisije : jezikoslovno, literarno in jezi-kovno-1 iterarno komisijo, in na 10 podkomisij. Kongres bo se z. nanjen z 200 deli znanih slavistov o vseh vprašanjih, s katerimi se slavisti bavijo. Mednarodni odbor je sklenil, da bo izdal zbornik del 1. zasedanja Mednarodnega odbora. Pred in za časa kongresa bodo v Mo-skvi priredili razstavo slavističnih publikacij. Za pripravo kon-gresa bo skrbela skupina članov Mednarodnega odbora pod vodstvom sovjetskega akademika Vinogradov«. Na svojem zasedanju je Med. narodni odbor slavistov sprejel v svojo tredo profesorico St. Clair-Sobello iz Kanade in pred. stavnike Madžarske ter Avstrije. •Število radijskih sprejemnikov tt NESCO ( mednarodna znan-Lv st ven a in kulturna organiza-cija v okviru OZN) je objavila podatke o številu radijskih sprejemnikov na svetu. Po teh podatkih je na svetu nad 250 milijonov radijskih sprejemnikov. Največ jih ima Severna Amerika: 150 milijonov, l. j. 600 aparatov na vsakih 1000 prebival- Drzna operacija srca Sovjetska kirurga N. Romanov in A. Zaljetni sta v Penzi izvedla zrlo težko operacijo nad bivšim borcem v domovinski vojni Beznikovim. Slednji je bil leta 1912 ranjen. Rana se je kmalu zacelila, mu je pa o-slala v sren krogla, ki ga je zadela . Borec se je udeležil vojne do njenega konca. V zad. njem času pa se je počutil slabo. tako da so se odločili, da ga rešijo svinca, ki mu je streglo po življenju. Operacija je trajala poldrugo uro, kroglo pa so odstranili 14 let po ranitvi. Pacient je sedaj v najboljšem stanju, pač pa še vedno pod kontrolo zdravnikov. cev; za njo pride Evropa ; 75 milijonov, t. j. en sprejemnik na vsakega petega prebivalca ; tretja pa je ZSSR. ki jih ima 20 milijonov, t. j. 1 sprejemnik na 10 prebivalcev. Azija jih i-ina 20 milijonov (10 na 1000), Južna Amerika 7,5 milijona, Avstralija 3 milijone (200 na 1000), Afrika 2.5 milijona ( 1 na 100). V Evropi jih ima največ V. Britanija (13 milijonov ali 250 mi 1000 prebivalcev), Nemčija jih ima 12 milijonov (240 na 1000) itd. Sorazmerno jih ima v Evropi največ Danska, ker pridejo trije sprejemniki na 10 prebivalcev. PREJELI SMO: AGERPRESS. Bulletin d’In. formatimi, leto VIII.. štev. 6 ori JO. marea 1957. Bukarešta. DECISIONŠ de la Session plena ire dii Cornile Centra] dii Parti dii Travati d’Alhanie, tenue du 13 au 16 février 1957, I Tirana. Poliglicin nadomestilo krvne plazme Sovjetski zdravniški učenjaki so iznašli novo snov. ki naj bi pri transfuzijah nadomestila krvno plazmo. Snovi so nadeli ime poliglicin. Preparat so izdelali znanstveniki za hemato. loške raziskave in transfuzijo krvi. Ena najpomembnejših la. stnosti poliglieina je. da ga pridobivajo sintetično in da traja dolgo časa. Najprej so delali poskuse na živalih, doslej pa so ga uspešno uporabili že pri 500 ljudeh. Film o Oktobrski revoluciji Jugoslovansko filmsko podje. tje «Zagreb-film» misli letos snemali oh priliki proslave *0. obletu ive Oktobrske revolucije poseben dokumentarni film o lem dogodku. Scenarij za film bosta napisala Mus ret Severo, vie in Vi ek o Raspor. Slednji bo z Aleksandrom Petrovičem režiral film. Zastrupljen zrak v Los Angelesu Upravitelj Instituta za čistost mestnega zraka v Los Angelesu. Griswold je izjavil, da jr zrak v lem mestu tako p rena-sičev s izparivgnjem kemikalij in z dimom, da so vse rastline ovijalke poginile. Opozoril je tovarne, da morajo èlmprej investi zaščitne ukrepe proti za-slrupljanju zraka, da ne bi nekega dne tudi ljudje začeli padali po ulicah. je ponoči spustil «Nemca» *j h' je prineslo v vojsko?» je bil Svarim še bolj oster. «Iz lagerja sem pobegnil in hotel čez Dravo, domov v Zagorje. Pa so me kmetje pripeljali v bataljon. Rad hi bil v vojski, pa ne morem, sem bolan... srce. želodec... za nič. nisem. Tovariš komandant, čez Dravo me pošlji,» je skoro zajokal. Svaruna je imelo, da bi ga pograbil za vrat in opravil z njim. « Poberi se!» je zaklical. Stevo se je prestrašeno umaknil v vrsto. Obupano je upiral pogled v komandanta, ko da hoče zvabili iz njega usmiljenje. Svariami pa ni ušla drobna, lokava poteza v kotu leve ustnice,. Dopoldne sta se čeli vadili. Komaj oh dveh sla smeli h kotlu. Komandir prve čele je poročal komandantu, la ga oh vhodu v taborišče stražar ni ustavil. Ni ga bilo na stražarskem mestu. Ril je prav tisti Stevo, ki taborišče. «Borovnice je sel brat v busto.» je povedal komandir in ni mogel skrili nasmeha. «Pravi, da ga po črevih ščiplje.» Nobena kila ni trenila na komandantovem obrazu. Bil je kol iz voska, kot okamtene] v resnosti. Obrnil sp je h komisarju. Spogledala sta se in se razumela. « Prav ta mora bili ! » je rekel komisar, misleč na obsojenčevo nebogljenost. «Toliko bolje, najmanj ga je škoda,» je odvrnil komandant. Še tislo minulo sta sklicala zbor. « Kaj sem rekel zjutraj?» je vprašal komandant zadirčno, ko da se z vsemi prepira. « Kaj zasluži stražar, ki zapusti svoje mesto?» Odgovor je bil odločnejši kot zjutraj «Smrt ! » Svarim je tipal z očmi po vrstah. «Stopi naprej!» je ukazal Števil. Ni ga več spustil iz oči. Poklicani se je trepetaje približal. Ko je prišel do komandanta. je klecnil na kolena in dvignil roke. Posinoli obraz mu je spreletaval drget To je Svarilna le še bolj razkačilo. Zgrabil ga je za ovratnik in ga po travi zavlekel za prvo bukev. Za njim je šel ves štab s komandirji, cela eskorla. Nihče ni imel časa premišljati. Svarunova volja, upravičenost njegove jeze in naglica dogajanja so si vse podvrgle. Izza bukve je bilo «iišati strel in čez nekaj sekund še enega. Svarim se je vrnil pred bataljon, za njim vsi drugi. Ni- CVETKO ZAGORSKI SVARUN Il)tlt!ll!lllll!llil!lllll!lllllllll!llllill!ililli:illlllllllllllllllllllflllil!lli!lilllt|lt||||i!lt1lllll!lllli!llllllltlllllttllllilllililll!llllllltlltllll|lllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllll!lllilltlllll!l!illlllllf!llllttlllll!lllll je premeril vrste in ukazal poli komisar rob taborišča in razgrnila zemljevid, nočno akcijo, je Svarun uprl svoje česar ni rekel. Strogo in resno čitek. Borci so polegli v senci smrek, komandant pa sla se umaknila na Ko sta naredila načrt temne oči v tovariša. «Ali sem mogel storiti kaj drugega?» je vprašal. Komisar ni odmaknil pogleda. «Ne,» je odgovoril po premisleku, čeprav hi Lil rad verjel, da je tudi v takih okoliščinah mogoča druga odločitev. «Ti tega ne bi storil?» To vprašanje je bilo komisarju še bolj neljubo. Sam jv že večkrat premišljal o tem. Spustil hi se bil v razgovor, toda vedel je, da komandant ne sprašuje zalo, ker hi rad prišel stvari do dna. Mogoče ga samo preskuša ali pa preskuša na njem lastno moč? «V takem položaju hi storil isto.» Čutil je, kako neodkrito so zazvenele besede. Svarun se je zaničljivo posmehnil. Komisar se je zmedel. «Jaz vsega tega ne hi bil storil,» je razdraženo vzkliknil. «Vsega tega, zaradi česar si moral na koncu obračunati s Stevo m. Zato ne hi bil storil, ker sem drugačen, ne zato, ker mislim, da nimaš prav. Mogoče kot komandant moraš biti takšen, kaj vera. Vojna je zmeraj krvava, grda reč. Toda vojna ne ho večno. So stvari, ki so večje in lepše od vojne...» Komandant ni rekel nič. Komisarju jr bilo žal. da je načel ta razgovor. Zavedel se je, da to ni za vojaka. «To je čisto moja stvar. Vse prevzamem nase,» je slednjič odgovoril komandant in se zravnal. Lice mu je spreletelo nekaj tujega, daljnega, resnost in žalost obenem, kar je zbudilo v komisarju spoštovanje. Sklicala sta komandirje in jih seznanila z načrtom za nočno akcijo. Potem je šel komisar med borce, da se prepriča o njihovem razpoloženju in jih podpre. A medtem ko jim je govoril, je zdvajal sam nad sabo : «Ta strel je bil posledica vsega Svamnovega ravnanja,» jc premišljal. «In to je bilo pravilno, torej tudi strel spada vanj. Brez lega se ne hi stvari premaknile niti za ped naprej... Ali pa hi Lilo bolj prav. take ljudi odstraniti iz vojske, jih odpravili na osvobojeno ozemlje? In zaradi njih obremenjevati zveze, zadrževati akcije, dajati potuho še drugim... Neumnost ! Prav je imel Svarun, čisto prav. Ugovarja le moja rahločutnost. Kaj hi z njo v vojni? In vendar jc in ostane v meni. Samo skrijem jo lahko...» Bolestno je občutil v sebi to razklanost. Gnala ga je v še večjo dejavnost, nenehno, je bil med ljudmi, razlagal dogodke na frontah, j itn zbujal privide o končni zmagi in jih bodril v njihovih osebnih tegobah. Dušo in življenje je zapisal boju. in v prihodnosti, kakršno si je zamišljal, ni bilo prostora /a nobeno krivico, za nič grdega... 6. V o se jc stemnilo, se je razvila proti dolini dolga kolona. «Razmik... razmik,» je šlo «koznjo, ko se je približala dolini «Tišina... Stroga tišina... Kolona stoj ! » Svarun je določil zasede oh cesti, na obeli koncih vasi po (*ii vod. Izbral je bombaše in jih z mitraljezom poslal nad ver-manski bunker oh postaji. Čez pol ure je bataljon v popolni tišini zaprl vse vhode v vas, zastražil občine in nekaj hiš, bombaši pa so se priplazili prav do bunkerja. Vermani napada niso pričakovali. Komaj je stražar opazil partizane, že je zadet spustil puško. Mladi Žejn je zagnal skozi lino v bunker dve bombi, dve drugi sta se razleteli oh vhodu. Od osmih vermanov so dva ubili, dva ranili, drugi pa so se brž vdali. Eden je celo prosil, naj ga sprejmejo v bataljon... Nikjer več odpora, pri vaščanih tiho veselje, nasveti, vprašanja. Nemškega župana, bogataša in hudega nacista ni bilo doma. Odšel je bil v Maribor. Žena in hčerki,* vse v snežno belili spalnih srajcah, so z grozo v očeh obsedele v posteljah. Svarun je razjarjen, ker se mu je izmaknil poglavitni plen, zavihtel pištolo pred ženskami. Komisar mu je pridržal roko. Svarun ga je vprašujoče pogledal, se premislil in umaknil orožje. Mati in deklice so morale iz postelje. Pokleknile so. Z velikim veseljem jim je sam porezal lase skoro do kože. Lotil se je omar in miznie. Kar je menil, da lahko pride bataljonu prav, je pometal na tla in fantje so odnašali. V nočni omarici oh županovi postelji je našel zapestno uro s širokim usnjenim pasom. Zamaknil se je vanjo. Bila je zlata, ploščata. Kazalci so se svetlikali, ko jo je zaslonil z dlanjo. Prav tako si je že večkrat želel. Ne bo mu treba več ponoči iskati lune ali drgniti vžigalnika. Pripel si jo je na zapestje in stegnil roko. da mu je rokav bluze zlezel skoraj do komolca. Širokemu, koščenemu, rahlo črno poraščenemu zapestju se je ura lepo podajala Prišel je komisar in šaril po fotografijah in pismih. Iskal je dokazov za županovo sodelovanje z gestapom. Stopil je na oblazinjeni stol, škorenj se je pogreznil > mehki sedež ko v mah, in pogledal na gornjo polico v omari. Z nje je vzel puško, vso bleščečo od politure in olja. Bila je dolga in lahka ostrostrelka z zdelanim dajnogledom. Pomolil jo je Svarunu. Temu so se zasvetlile oči in hlastno je segel po puški. Tedaj je visok ognjen zubelj z županove žage kot z rdečo ruto oplazil, stene v sobi. Svarim si je vrgel čez ramo k avtomatki še novo puško, komisar je pobral papirje. Onkraj vasi se je usula toča strelov iz* pušk in mitraljeza. Komandant ni bil prepričan, da se je zaseda dobro držala. Ukazal ie takojšen umik iz vasi. Kolona, zdaj dobro oborožena, se je vračala po kolovoeu v breg. Sredi med njo so pihali voli in je škripal voz. poln hoeatv.ga plena, moke in zaklanih telet. Zadaj, kjer je dogorevala žaga, so ugašale zvezde. Tihota in hlad hribovja vi« sprejemala bataljon v svoje varno nedrje. (Nadaljevati je sledi J DOMACI PROBLEMI IN VESTI \ IM zao; Ladjedelnica Sv. Roka „je preblizu meje“ tako se baje govori v Rimu v ponedeljek zjutraj je obiskal ladjedelnico Sv. Roka v Miljah predsednik pokrajine prof. Gregoretti. Spremljali so ga miljski župan tov. Giordano Pacco, pokrajinski svetovalec tov. Giovanni Postogna in glavni tajnik dr. Amelio Leotti. Predsednik pokrajine je prišel v ladjedelnico na predlog našega pokrajinskega svetovalca iz Milj, ki je v posebni sporne-niči predocil pokrajinskemu svetu vso resnost položaja te ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil. V ponedeljek se je prof. Gregoretti osebno prepričal, da ima ta že stoletje stara ladjedelnica vse možnosti razvoja in to je tudi sam priznal. Imel je namreč razgovor z ravnateljem ladjedelnice in člani tovarniške komisije, ki so mu obrazložili, kakšno je danes stanje ladjedelnice, in istočasno nakazali obstoječe možnosti, da se ladje-delnica zopet dvigne na prejšnjo raven. Ob zaključku razgovora sta predsednik pokrajine in svetovalec Postogna zagotovila, da bosta preko pokrajinskega odbora podprla vse predloge delavcev., stavljene V cilju, da pride ladjedelnica do naročil in dela. Obisk predsednika pokrajine, miljskeoa župana in svetovalca Postoglit: jc tem večjega pomena prav v trenutku, ko se slišijo •iz merodajnih krogov v Rimu nič' dobrega obetajoči glasovi. Zato jc važno tudi zagotovilo prof. Gregorettija, da bo pokrajinski svet podpri vsak pred. log za izboljšanje obstoječega stanja. Predsednik pokrajine obiskal ladjedelnico ♦ Zagotovilo, da bo pokrajina podprla delavske pobude in predloge Kulturni popoldan v Barko vij ah T) rosvetno društvo «M. Matja-X šic» iz Barkovelj je prire- dilo prejšnjo nedeljo s sodelovanjem krajevnega krožka Zve. zc demokratičnih žena prijeten kulturni popoldan, na katerem so sodelovali harkovljanski o. troci in mladina ter dramska skupina «Calendario del Popolo». Mislej z nekaj veselimi komadi. Pozdrav ZDŽ je prinesla Zobec Armida. Društveni odbor in krožek ZDŽ v Barkovljah se zahvaljujeta vsem sodelujočim, ki so s svojo požrtvovalnostjo dali dragocen doprinos, da je kulturni popoldan tako lepo uspel. Prireditev je otvorila Jelka Gerbec, nato so nastopili domači otroci z enodejanko «Dobrota jc sirota», ki so jo Vojko, Egidij; Sandro, Viktor, Tatjana, Klariča, Edi in mala Cvetka prisrčno podali v posameznih vlogah. Preprosto podajanje ma. iih igralcev jc gledalcem zelo ugajalo. Obmejni promet v februarju Predsednik IRI posl. Pascetti je dal namreč pred kratkim iz-javo, ki je dokaj čudna, predvsem pa zaskrbljujoča za delavce v lej ladjedelnici. Dejal je namreč, da IRI ne namerava napraviti nobenih korakov za okrepitev ladjedelnice, ker... še nahaja preblizu meje. Delavce pa bi premestili v ladjedel-niče v Trst. Vest o tej izjavi sicer še ni uradna. Vendar pa V igri «Učena bolnica» sta nastopili Nevenka Mislej v vlo. gi Vesne in Renata Martelanc v vlogi Zorc ter zdravnika. Še posebno sc je uživela v svojo vlogo Nevenka, prav nič ni zaostajala Renata. Zato sta bili obe deležni navdušenega a-plavza. Kot recitatorji so nastopili: Blažič Tatjana, ki jc podala «Želodek». Klara Vodopivec «Kangljico» in «Lastovki v slovo». mali Walter «Ob zori» in Leda Turchetto «Spomin na preteklost». Dobro sta se o-drezali tudi mladi harmonikaši-ri Nevenka Mislej in Nadja Krišeak. V mesecu februarju je potovalo z rednimi prevoznimi sredstvi, ki vzdržujejo promet med jugoslovanskim in italijanskim obmejnim področjem skupno 35 tisoč 574 oseb. Z italijanskimi avtobusi je potovalo 8.759 oseb, s parniki pa 3.987. Z jugoslovanskimi avtobusi je potovalo 11.877 oseb, s parniki pa 10 tisoč 951. Nenadna prepoved prireditve SNG Slovensko narodno gledališče v Trstu jc 16. in 17. t. m. uprizorilo v dvorani «Prvi maj» pri Sv. Ivanu uspelo Salacroujevo komedijo «Zgodba za smeh». Kot običajno vsako igro, ki jo ima na repertoarju, je gledališče tudi to namenilo uprizoriti še nn drugih mestnih in okoliških odrih. Nenadoma pa je u-prava SNG prejela od SIAE iz Rima pismeno prepoved brez navedbe vzroka, da do nadalj. nega naše gledališče te igre ne sme več uprizarjati. Vprašujemo se, kje tiči vzrok za to prepoved? Morda ker je prav v tem času uprizarjala i-sto igro v gledališču Verdi tudi neka italijanska gledališka skupina? Ali pa jo to kar enostavna muhavost kakega nadebudnega funkcionarja pri SIAE, da hi šikaniral slovenske predstave v Trstu? Vsekakor ne samo uprava SNG, marveč tudi vsa slovenska javnost terja od SIAE zadeven odgovor. Nagraditev miljskih vinogradnikov V sredo dopoldne so na županstvu v Miljah razdelili nagrade miljskiin vinogradnikom, ki so sc udeležili prve razstave vin. Razstavo, ki je bila od 3. do 6. marca, jc organizirala ob. činska uprava v Miljah. Na sve-čanosti sta bila poleg miljskega župana, predsednika pokrajine in drugih osebnosti tudi pokrajinska svetovalca tov. Po-stogila in Grbec. Oh tej priliki so imeli kratke nagovore milj- ski župan, prof. Gregoretti in ravnatelj kmetijskega nadzorni, stva. Nagrade so prejeli: Peter Crevalin, Rosario Orlando, Giovanni Parovel, ing. Bruno Ser-gas, Benjamin Pecchiari, Rok Ciacchi, Pietro Deangeli, Anton Scheriani, Mario Lenardon, Silvester Purger in Josip Sebe. ri ani. Dve obletnici osvobodilne borbe Tretja zmaga CGIL v pristanišču V drugem delu sporeda je na. stopila dramska skupina «Ca» zgleda vsa stvar nekam čudno, lendario del Popolo» s Hadžije. Cc bi bilo to res, je treba izjavo smatrati pač kot zelo ponesrečen izgovor, s katerim se vo igro v petih slikah «Neve-1 sta», s katero je navdušila po. slušalce. Občuteno podajanje te hočejo prikriti pravi nameni, ! skllPin^ k- nastopa brez vsake namreč dejanska demobilizacija ladjedelnice, če je ladjedelnica blizu meje, to niti najmanj ne opravičuje/ da jo je treba demobilizirati. Saj se nahaja v isti legi tudi ladjedelnica Felz-segv, ki je v privatnih rokah, ima pa zagotovljeno delo do leta 1960. ladjedelnica Sv. Roka ne sme na noben način propasti! To bi bil hnd udarec za gospodarstvo male občine in bi od tega trpelo tudi tržaško gospodarstvo. odrske opreme, je bilo kot ostale točke nagrajeno s splošnim odobravanjem, čeprav je tak način podajanja odrskih del no. vost, ki se med nami še ni uveljavila. V duetu sta nato nastopili s harmoniko Liliana* Scolari in Marina Berdon, ki sta dovršeno zaigrali «Cumparsito» in «Cvet. ni valček». Pred zaključkom je Ediea Martelanc zapela še dve pesmi: «Mami» in «Pod de- žjem». Kulturni spored je zaključila harmonikašiča Franka Zaključki volitev v treh pristaniških družbah nedeljo je izvolila svoje vo- ditelje, upravni svet in revizorje tudi pristaniška družba za nakladanje premoga in rudnin. Tudi tokrat so odnesli popolno zmago kandidati liste, ki jo jc predložila CGIL. Tako beleži CGIL še tretjo neizpodbitno zmago. Za te volitve je bilo 114 volilnih upravičencev; volitev se jc udeležilo 108 pristaniščni-kov, to je 95%. Za voditelja jc bil ponovno izvoljen Marco Pilato, za njegovega namestnika pa Carlo Chert. V upravni svet so bili izvoljeni Valentino Fabbro, Aldo Bole in Mario Vi. sintini ; za revizorje :a Arrigo Ermani in Mariano Godina. Izvoljeni so dobili povprečno 75% glasov. Sedaj, ko so se zaključile volitve tudi v tretji pristaniški družbi, lahko napravimo zaključke. V vseh treh družbah so bili izvoljeni kandidati liste CGIL. Dejstvo je tudi, da kandidati neke druge liste sploh niso prišli v poštev, ker je bil njihov odstotek glasov v resni, ci malenkosten, dejansko neznaten tako, da nimajo niti enega mesta. Tudi letos so pristaniščniki treh družb pokazali, da se dobre zavedajo, kdo v resnici bra. ni njihove koristi. Pokazali so, da znajo dobro razlikovati med resničnimi predstavniki delavcev in takimi, ki ne branijo njihovih koristi. Zato je poskus z drugo listo popolnoma izpod-lelel. Pristaniščniki so potrdili svoje zaupanje tistim, ki so v preteklosti ob vsaki priliki dokazali, da znajo dosledno in od-ločno braniti njihove koristi ter jih bodo ž isto premočrtnostjo hranili tudi v prihodnosti. Zborovanje pri Piščancih Danes, v soboto 30. t. m. ob 20. uri bo pri Piščancih (na trgu) javno zborovanje. O današnjih problemih našega mesta, ki živo zanimajo vse prebivalstvo, bo govoril občinski svetovalec tov. Franc Gombač. ‘ Sekcija KP iz Rojana, ki organizira zborovanje, vabi vaščane k številni udeležbi. V četrtek je minilo dvanajst let od dogodka, ki je bolestno odjeknil v srcih tržaških antifa-šistov in Iforccv proti nacifašiz-;nu. 28. marca 1945 so obvisela na pročelju garaže v ulici Massimo (LÀzeglio, kjer so imeli nacisti spravljena svoja vozila, trupla štirih mladih neustrašnih borcev za svobodo. Nacisti so jih obesili kot maščevanje za sabotažno akcijo, izvedeno v njihovi garaži. Ko se spominjamo zverinskega maščevalnega dejanja nacistične drhali, ne moremo mimo, da ne bi omenili janičarske vloge, ki jo je imela zloglasna «guardia civica» takratnega nacističnega podesta, ta Pagninija. Pripadniki te nacistične formacije, ki jo skušajo danes določeni krogi na vsak na-čin rehabilitirati, so namreč vneto pomagali pri iskanju mia. dih antifašistov in niso miro-vali, dokler jih niso izsledili. Štirje junaki: Giorgio De Rosa, Sergio Cebroni, Livio Stocchi, Remigio Višini bodo ostali večno zapisani v srcih de. mokratov in antifašistov. V počastitev spomina je delegacija ZKM na dan obletnice položila venec na spominsko ploščo*. Te dni pa se spominjamo še druge obletnice iz težkih in krvavih dni osvobodilne borbe. Pred tri najstimi leti 3. aprila 19M si jc nacistična zver še enkrat umazala svoje že itak krvave roke z novim in še stra-šnejšim zločinom. Tega dne je na openskem strelišču padlo pod nacističnimi svinčenkami 71 talcev. Tudi ta krvavi zločin je do dna srca pretresel vso javnost. V poslednjih smrtnih sun. kih se je hotela nacistična zver še enkrat maščevati, misleč, da bo s tern ustavila borbeni zalet našega ljudstva in se rešila pred končnim porazom. Tudi imena 71 openskih talcev, zapisana z zlatimi črkami v knjigi zgodovine osvobodilne borbe, ostanejo trajno v spominu vsega našega ljudstva. Poročilo in komentarji o neuspeli konferenci četrtek 21. marca, ko smo j široko posl azili proti komuni-že zaključili prejšnjo števil- I stom buržoazni radio in tisk ko «Delu», je imel na sedežu PSI Igor Dekleva konferenco o temi: «Zakaj sem postal socialist». Dekleva, ki ga je pred• stavil član tajništva Tržaške federacije PSI Bressan, je citai poročilo, v katerem je obravnaval XX. kongres KP SZ in predvsem madžarske dogodke, citiral Hruščeva, Nennija, Granisci ja, pismo poljskih pisateljev francoskim, največ pa Gomulko. Napadal je «tolpo stalinistov» in «stalinistične tendence», ki še obstojajo v komunističnih partijah, vključno v tržaški partiji, in so odgovorne za vse zlo in vse tragedije, ki so zadele delavsko gibanje. Ko je predsedujoči Bressan otvoril diskusijo, je izmed prisotnih Miotti pripomnil, da je Dekleva sicer toliko govoril o kultu osebnosti, toda sedaj se tvega, da bo postal Gomtdka predmet kulta osebnosti. Clan PSI Elin Luches je izjavil, da ne bo nazivni Deklevo za tovariša, ker je prišel v socialistično partijo zalo, da blati komuniste. Socialist Liberio je poudaril, da je socia, stični kongres v Benetkah v zaključni resoluciji obsodil antikomunizem. Star socialist Sferza, ki mu niso hoteli dati besede, je nato zapustil dvorano Energično je obsodil protikomunistično špekulacijo tudi tovariš Luches starejši, ki je član PSI od leta 1922. Vprašal je, zakaj se niso organizirale konference, ko so pristopili v PSI elementi drugih strank, n. pr. republikanske, dočim se organizirajo sedaj. Odgovor na klevete Na klevete Dekleve, je odgovoril tov. Sema. Med drugim je ugotovil, da so se izrazov, kot jih je uporabljal Dekleva, zelo PARTIJSKO ŽIVLJENJE Pomoč komunistov mladini 12. maja letos ho IV. kon-gres Zveze komunistične mladine. V pripravah za kon. gres se morajo zadolžiti ne samo mladinske sekcije, marveč tudi sekcije partije", ki morajo pomagati mladini, da bo dobro pripravila kongres in razvila vse tiste pobude, ki so z njim povezane. Sekcije bi morale imeti sestanek članov sekeijskega komiteja z vorlitelji mladine, da A/Z se je kapitalizem spremenil? (Nadalievanje z 2. strani) Zahodne Nemčije, ko je postavila v ilegalo Komunistično par. tijo, obnašala «iznad razredov» in če je bil v takih pogojih kongres Združenih tlržav, ko je izglasoval Taft Hartleyjev zakon. Kje; v kateri deželi se je že kdaj videla država iznad raz-redov? Kako pride torej do tega, da buržoazija izpusti iz rok oblast brez vsake socialne in po. lirične revolucije? Teza o buržoazni državi iznad razredov je danes alfa in omega buržoazne in sorialreforraistične ideologije, v nasprotju z marksizmom in komunistično ideologijo. Ta. ka teza nima nič skupnega s stvarnostjo. Nešteta dejstva dokazujejo, da je v kapitalističnih deželah oblast vedno bolj monopolizira, na s strani finančne oligarhije huržoazije. To je očividno za vsakogar, ki hoče gledati na stvari kot stoje. Ko poveličuje napredek' državnega kapitalizma, vidi naš ugovornik samo eno plat, socializacijo proizvod, nje, ne vidi pa druge plati, o-hranitve in okrepitve zasebne lastnine. Zato zagovarja idejo u «dozorevanju» socializma v nedrjih kapitalizma in hoče trditi, da je to osebna Markso. va ideja, ki je napisal: «...novi proizvodni odnosi, višji od sta. rib, se nikdar ne pojavijo prej, dokler v vrstah stare družbe niso zreli njihovi materialni po. goji obstoja».. Toda «dozoritev» socializma je ena stvar, dozo- ritev materialnih pogojev za njegovo uresničitev pa je nekaj drugega. Materialni pogoji so. cializma so mogočne proizvodne sile, velika mehanizirana industrija. Kar se tiče socializma, obstoja v odstranitvi izkorišča, nja, ustvari Ivi novih proizvod, nih odnosov. Socialistični odnosi ne morejo nastati v kapitalizmu. Ti odnosi nastanejo v kolikor so zanikanje odnosov izkoriščanja. Naš ugovornik pa vsekakor nedvomno smatra, da odnosi iz. koriščanja izginejo sami. In res pravi, da «je državni kapitalizem moral ukiniti določene zakone kapitalizma». Toda je nepojmljivo, da se v gospodarskem kapitalističnem sistemu iahko ustvari «praznina». V takem primeru treba razložiti, kaleri novi zakoni so nadomestili stare. Morda zakoni socializma? R. 1. tega izrecno ne trdi, loda vse njegovo pojmovanje o «dozoritvi» socializma v kapitalizmu, privede do tega lažnega zaključka. Ali je morda prišlo do tega, da so v modernem kapitalizmu zakoni o nadvrednosti, zakon o izkoriščanju človeka po člove-ku izginili? Ali pa so zakon o konkurenci, anarhiji proizvodnje. krize, likvidirani? Ne! Ravno obratno, povečanje gospodarske vloge kapitalistične države povzroča zaostritev kon. kurenčnih borb med monopoli, ki skušajo vsak za svoj dobiček izkoristiti državni aparat. Poganjajo se med seboj za me- sta v upravi, za subvencije in vodilna mesta države, za privi, legije pri razdeljevanju surovin. Kot posledica tega, državna oblast v kapitalizmu nikakor ne zatre konkurence, ki se pač vedno bolj zaostruje. Poročilo Centralnega komite, ja KP SZ na XX. kongresu je podčrtalo, da «vmešavanje države v gospodarsko življenje ni v stanju odpraviti telesnih hib kapitalističnega sistema. Država ne more odpraviti objektivnih zakonov kapitalističnega go. spodarstva, ki so izvor anarhije proizvodnje in gospodarskih kriz». Lenin je smatral, da je državni monopolistični kapitalizem «predsoba» socializma. Naš ugovornik vidi samo to plat vprašanja. Toda popolnoma spregleda dejstvo, da jc «soba» socializma socialistična revolucija, osvojitev oblasti s strani proletariata, da država preho. dne dobe je diktatura proleta. riala In ne neka namišljena država «iznad razredov);. V zadnjih časih je prišlo v svetu do velikanskih sprememb, ki jih hoče R. I. zanemariti, toda vsak marksist jih mora globoko analizirati. Največja iz-med teh sprememb je nastanek svetovnega socialističnega sistema. Kolonialni sistem imperia, lizina se razkraja. Vse to je pri. vedlo do kvalitativnih spre. menih v odnosih med mednarodnimi silami. V sedanjih pogojih je delavski razred, združivši okrog sebe najširše delovne množice, v ne-katerih deželah v stanju priti na oblast po mirni poti, po par-lamentami poti s tem, da spremeni parlament iz organa bur. žoazne demokracije v pristno orodje ljudske volje. Toda perspektive mirnega razvoja revolucije so uresničljive samo pod pogojem, da se vodi žilava borba proti oportunističnim elementom, ki še vedno paktirajo z buržoazijo in monopoli, pod pogojeni, da se je zvesti nače. lom marksizma - leninizma in da sr dosledno izvajajo. Nova dejstva stare napake Priznavamo našemu ugovor, niku da «karak*erisliko dobe predstavlja praktično izhodna točka za določitev in preučitev strategije in taktike političnih gibanj». Kakšen politični zaključek se povzame iz karakte. ristike, ki jo daje naš ugovornik današnji dobi? Socialistična revolucija ni potrebna, zadostu. jejo socialne reforme, ker kapitalistično gospodarstvo postane preko «posebne strukture» že samo na sebi socialistično in dovolj je, da se vzpobuja ta pro. ces. Ni potrebno boriti se za oblast delavcev in kmetov. Do. volj je pritiskati na obstoječo oblast, ki je «iznad razredov». Kaj hi dejal o takem «marksizmu» Engels, ki je v enem izmed svojih pisem osmešil «radostno, skromno, prijetno in svobodno evolucijo stare nesnage v socialistično družbo»? Naš ugovornik napada minljive sheme. Izvrstno ! Toda prav njegovo pojmovanje se nagiblje k oživljanju sheme, ki jc v resnici minljiva in so si jo izmislili reformisti pred več kot pol stoletjem. Lenin je analiziral nove po. jave in napravil nove zaključke, opirajoč se na osnovna načela marksizma. Kar se tiče revizionistov, ki se licemersko sklicujejo na nove pojave, skušajo s tem osporavati osnovna načela marksizma. Naš ugovornik je iz. bral drugo pot. \ podkrepitev svoje sheme ni zmožen navesti niti enega dejstva, ene številke, enega primera in bi hotel dvigniti ua raven dogme nesmiselnosti, ki sta jih delavsko giba. nje in zgodovinska izkušnje že dolgo od tega zavrnili. Namesto, da bi analizirali nova dejstva, R. I. in uredništvo «Naše stvarnosti» raje ponavlja, jo stare napake. Svobodno jini je dano, da mislijo, da se kapi. talizem «razvija» v socializem in da se kapitalistična država nahaja iznad razredov. Svobod, no jim je dano, da trdijo da so imeli kapitalisti nekoč v svoji službi svetovalce in da danes svetovalci vladajo kapitalistom. Lahko celo domnevajo, da g. Dulles vlada gospodu Rockefe-lerju ali da ga muči. Toda kaj ima vse to skupnega z marksizmom? Y. ILJIN z njimi razpravljajo o priprli, vali v sekciji, o pobudah in obvezah, ki jih namerava sprejeti mladinska sekcija za kongres. Da bodo sekcijski komiteji na lekočem o delovanju in smernicah ZKM v predkongresni la. zi, bo ZKM pošiljala sekcijam ves material, ki ga bodo prejemale tudi mladinske sekcije. Tovariši se morajo zavedati velike važnosti, ki jo ima IV. kongres ZKM ne samo za to or. ganizaeijo in njen razvoj, marveč za vso partijo in demokratično gibanje v splošnem. Gre za novo generacijo, za njihove borbe, da pride do izhoda iz današnjega težkega položaja, gre za bodočnost našega mesta. Zalo naj tovariši zastavijo vse svo. je sile in pomagajo mladincem za uspešno predkongresno delo-vanje in uspeh kongresa. Zborovanja o sodobnih problemih orga- Številne sekcije so že nizirale javna zborovanja o problemih Acegata, občinskega odbora itd. Povsod so zborovanja zabeležila dober uspeh. V načrtu so za prihodnji teden še druga zborovanja o istih temah. Samo v nekaterih okrajih niso še vzeli resno v poštev koristi te pobude, s katero lahko objasnimo prebivalstvu vso resnost problemov in stališče komunistov. V dogovoru z odsekom za tisk in propagando se lahko organizirajo v prihodnjih dneh še druga zborovanja. Opozarjamo sekcijske komiteje, da lahko vnesejo še druge teme tako, da bodo zborovanja ali konference zajele še širšo problematiko. kot n. pr. borbo pro. ti draginji, občinsko potrošno ustanovo, integralno prosto cono itd. SNG gostovalo v novem Ljudskem domu v Križu Prejšnjo nedeljo je Slovensko narodno gledališče iz Trsta prvič gostovalo v novem Ljudskem domu v Križu. Z uspehom je uprizorilo pravljično igro v šestih slikah (.(Srebrna lilija», ki je privabila skoraj polno obširno dvorano Križanov in okoličanov. Igra je zelo ugajala ter je bilo nastopajočim ob koncu s strani prosv. dr. «Vesna» podarjeno cvetje. vseh barv antikomunizma in da niso dovolj samo nekateri zelo nepopolni citati, da se lahko napravi marksistična ocena dogodkov. Nato je Deklevi odgovoril tov. Wilhelm, član celice, kateri jc svojčas pripadal tudi Dekleva, kjer je bil vse prej kot aktiven. Naj jc Stalin zagrešil še toliko napak, ni mogoče zanikati velikih rezultatov, ki so jih dosegli ZSSR, njena partija in mednarodno k o m u ni stično gibanje. Tov. Bernetičeva je obsodila prot i k o m u n is tično š peku luci j o in potvorjeno delitev komunističnega gibanja in komunistov v «staliniste» in «nestaliniste». Dejala je nadalje. da napake niso preprečile dosege velikih uspehov v ZSSR in deželah ljudske demokracije. Komentarji tiska Edini glas, ki se je dvignil v obrambo Dekleve, je bil glas g. Bujona, ki mu je izrazil svoje občudovanje in začel govoriti o ((pomanjkanju demokracije» v komunističnem gibanju. Opozoril je na prisotnost «provokatorjev» v dvorani ter pokazal na tovarišico Berneti-čevo, ki pa mu je odgovorila, kol si je zaslužil. Bujon je bil deležen edinega aplavza in sicer s strani Staneta Bidovca, ki je bil pred več meseci izključen iz naše partije. Konferenca se je zaključila s poskusom Dekleve, da bi odgovoril na razna vprašanja. Na nekatera vprašanja je bil že odgovoril predsedujoči Bressan. Medtem pa je del prisotnih že. zapustil dvorano, Naslednji dan so dnevniki ob-javili poročilo o konferenci z nekaterimi komentarji. «Take konference, kot jo je imel včeraj zvečer Igor Dekleva na krajevnem sedežu PSI, na splošno bolj škodujejo kot pa koristijo delavskemu razredu in socializmu in dajejo propagandi reakcionarnih sil večji povod za špekulacije» tako je pisal ((Corriere di Trieste». L-gotovil je nadalje, da «govornih ni jasno razložil, zakaj je šel v PSI in zapustil KP TO» ter še vprašal «ali je bila konferenca res potrebna». «Piccoio», ki ni seveda pozabil pisati o ((komunistični krizi», je zaključil svoje poročilo s temi besedami : «Tako je kon. cala konferenca Igorja Dekleve. Malo jih je razumelo, zakaj je šel prav v italijansko socialistično stranko. In tudi mi nismo tega razumeli». «Primorski dnevnik» je napisal: «Pri tem pa moramo omeniti, da se nam zdi, da je Igor Dekleva na sinočnji konferenci preveč govoril z besedami in stališči drugih in da je premalo povedal, kaj ga je pravzaprav v Trstu prepričalo, da je zapustil KP». To so kronika in komentarji o konferenci Igorja Dekleve na sedežu PSI. Za tiskovni sklad Za sklad našega tiska so prispevali: Sv. Jakob 1.200 lir, Opčine 500 lir. Skupina tovarišev v podjetju Aeegal je darovala 1.600 lir za tiskovni sklad «Lavoratora» ob priliki upokojitve zvestega tovariša Mianija. Urnik vlakov ODHODI .3.35 A v Benetke (2. r.); 1.10 A yx Videm (1. in 2. r); d.25 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 it v Benetke Milan (1. r.); .ti.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 A na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 A v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. razred); 8.30 DD v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm. Trbiž, Dunaj, Muen-chen (1. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 8.45 A v Videm (1. in 2. r.); 10.10 A v Benetke (1. in 2. r.); r.);12.35 R v Benetke . Rim (1 12.40 A v Videm (2. r.) 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istanbul , Atene (1. in 2. r.); 15.55 D v Benetke - Bari - Milan (L Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D m 2. r.); 16.15 A v Videm ti. iz Ventimigiie - Turina - Be- in 2. r.); 16.47 A v Benetke U. netk; 9.48 D iz Muenchena - in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.33 r.); 17.50 A v Ljubljano (L in 1 A iz Ljubljane - Opčin; 11.50 2. r.); 18.33 A v Portogruara (1. in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. m 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 A v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55-DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.); 21.50 A v Videm U. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.): 23.35 D na Reko - Ljubljano - Zagreb . Budimpešto (1. in 2. r.). PRIHODI 0.10 DD iz Zuericha - Rima ■ Turina - Benetk; -.05 D iz Vidma; 5.30 D iz Budimpe-šte - Zagreba - Reke - Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah); 6.20 A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A iz Vidma; 8.25 DD iz Rima; 8.32 D iz D iz Vidma; 12.20 R iz Benetk - Rima; 13.30 DD iz Istanbula - Aten - Beograda - Ljubljane - Reke; 13.57 A iz Barija - Rima - Milana - Benetk; 15.10 A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza - Rima -Benetk; 17.00 A iz Vidma; 17.18 A z Opčin; 17.44 DD iz Trbiža - Vidma; 18.10 A iz Tržiča (samo ob delavnikih); 19.02 A iz Portogruara; 19.10 R iz Benetk; 19.35 A iz Vidma; ia.42 R tz Milana; 20.02 D iz Ljubljane - vpčin; 21.15 A iz viama; 21.26 DD iz Pari za - Milana - Rima - Benetk; 21.45 A z Opčin; 22.25 D iz Muenchena - Dunaja - Trbiža - Vidma; 22.50 iz Benetk, fi 30 ZA TEDEN DNI Sobota, 30. - Angela, Ljubi edelja, 31 - Modest, Mok (mlaj) APRIL n Zgodovinski dnevi Ponedeljek, 1. - Hugon ^ mir Torek, 2. - Frančišek, Goji Sreda, 3. - Rihard', Žarko j Četrtek, 4. - Izidor, Iskra Petek, 5. . Irena, Hvalislaj favne ■nini, li jo 28. 1945 so nacisti obesili j0 j^p lici Massimo d’AzegliL^. plitva Ibila 30. 1952 so grški monarho|jn-sti usmrtili narodnega! , a roja in člana CK g! , ,on KP Ttein«7flnLa°cln Trstu štiri mladince. antifašist,- Nikolaja BeLoyan^ ter tri domoljube. "0cialj tol jp 3. 4. 1944 so nacisti ustrelil., , openskem strelišču 7lf , cev kot represalijo za;. ro niranje kinodvorane, t ’n P jo izvršili partizani. n'b r< mu talcu se je posu občil zbežati Vetova 3. 4. 1945 je sovjetska arl»*f° stopila v Prekmurju slovenska tla. 'n n «kom 0 krci Jve v radi o ': » ODDAJE«” U h vsen --T"v. v.. SOBOTA: 12. Tuje nav, ke: rja in orkester - 18.27 Zamoti vokalni kvartet «Večernicki)|ov 19.15 Zdravniški vedež -ij raz Fran Govekar: «Deseti b:0 "i drama v 5 dej. reor A = osebni vlak, D = brzi vlak, DD = brzi vlak, R = po-tebni motorni brzi yl»k. SREDA: 12. Italijanske ; - 13.30 Kleinsinger: Orkes na pravljica . 18.30 Pisani lončki, tednik za najmlaf 18.40 Smetana: Odlomki pere «Prodana nevesta» - 1 Radijska univerza - 21. 0\ niča tedna - 22. Postna r»1 Sijanja . 22.15 Rimsky-K»; kov: Shehera-zade, sinf, 51 ČETRTEK: 12. Iz živalsj” sveta - 13.30 Madžarska fT*5 -Zn zija - 19.15 Sola in dom Dramatizirana zgodba 'f(*s Mòrrike - D. Pertot: «Pol[ra nje Mio-zarta v Prago» _ 22.Oj lijansko povojno gledališč^ PETEK: 12. O vitamin*.! 13.30 Glasba po željah - . Z začarane police - T9.15 ska univerza - 21. Umetno«0 prireditve v Trstu - 22. P0^io razmišljanja. K 1 N 0Pr Prosek Sobota, 3v. marca: «Vitezi krogle mize» (I cav») delia tavola rotonda).] vni film MGM. Nedelja, 31. marca: se pof' Nabrežina r Sobota, 30. marca: «S»-(Lo scapolo-). Film D Nedelja, 31. marca: se p-i "'je Nabrežina - postaja » Sobota, 30. marca: «Nism4 geli» (Non siamo an.*. V glavni vlogi Hum-PVlt Bogart. Barvni film ^vn mount. ce Nedelja, 31. marca: se po1! ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ’ kakorkoli počastili sponu1' Šega moža - in očeta Josipa Kosmih zena, sinovi in > Sempolaj> Koper, Ljub •* Pulj, 26. marca 1957. J’