L V %	«u
Letnik iv.	v lažnjivi obleki	št. 15.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na velikem trgu hiš. st. 3 v
___* .	prvem nadstropji na ulice. Tam- se sprejema denar.
D4£* Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Hoj a na Dunaj.
(Dalje.)
In Aleksander uboga rad,
Ce se mu zapové,
Skočiti v kak neznan prepad, Kjer kmetje se lové.
Slovil je že kot janjški bvič, Oblezel tam pač vsak je grič, Na vso človeško moč se stezal, Da bi sodnije volji ustrezal.
Dežele bil je že glavar,
Ni vedel sam, kakô.
A če sorodnik gospodar,
Se čudi temu kdo?
„Na Dunaj nam prikaži se, Predsednika storimo te, Predsedovanje tàko ravno Za Auersperge ni težavno“.
Iz Dunaja ta čuje glas,
Odpravi se na pot,
(A Dunaj je velika vas,
Ne pa kak majhen kot.)
Ko Jože naš novico zvé,
Da Aleksander nekam gré,
Brž frak nedeljski on- obleče, Oa brzovlak na Dunaj vlečč.
Ko v glavno mesto vlak dospé, Y hotél se pripeljà Vesel ko prezident „in spe“; Nihče ga ne poznà.
Ko zjutraj se napoči dan,
Iz postlje plane še zaspan, Strežaju, ki na klic priteče, Osnažiti obleko reče.
In ob enajstih škripajoč Korači možkih nog Po ulici, poslušajoč,
Kaj govorč okrog.
Al znan je pač predsednik že, Al pokloniti se že sme,
Al kdo iz poti se bo ognil,
Al kdo ponižno se pripognil.
Med potom je gostilna tam,
Iz nje prijeten duh Kipi, zaželjen lačnim hram,
In kdor v grlu je suh.
Naš Jože ima dober nos,
On duha, kje kak dober kos,
V gostilnico tedaj zavije In vrček ga na zrezek zlije.
„Natakar, plačam!“ zakriči, Doni mu: Koj, koj, koj!
Ko išče, pa denarja ni Nikjer, oj, joj, oj, joj!
Pozabil mošnjo je doma, Natakar pa ga ne pozna. Spustiti noče ga drugače,
Da mn zastavi frak al hlače.
„ No, ta je lepa! Kaj bo to?' Zdaj Jože zarenči,
„Če me k ministru koj ne bo, Me oni prehiti.
Brez hlač al fraka pa, to vem, K ministru iti pač ne smem. Mar uro mu bom tu zastavil, Brez ure bom lahko opravil.
„To uro bom zastavil Vam,
Da . pridem spet nazaj“. „Oprostite, Vas ne poznam,
Je dost goljufov zdaj.
Naj suknjo nosi ali frak,
Goljuf na svetu je skor vsak.
Mi vsacega ni moč poznati,
Zato na up ne morena» dati“.
Naš Jože — ni ga ravno sram, Ker se odvadil že —
Gre svojo pot, ne vč prav kam, A pride vendar-le.
Vratar pred vrati vstavi ga, Prijazno zlo pozdravi ga: „Bodite z mano zdaj veseli,
Ker plačo bodete prejeli“. •
„Je znana Vam novica mar?“ Dč Jože ves vesel,
„Se vč da! saj ste moj čevljar, Ki bece bo prejel“.
Roko v globok pogrezne žep, Izleče desetak ven lep,
In reče: „Tu je! a ostalo Se drugič bode poravnalo".
Kako naš Jože zdaj strmi!
Kaj se godi, ne vč,
„Al ste prismojen, butec Vi?“ Tako vratarju de.
A ta potegne mirno spet Nazaj goldinarjev deset In reče: „Dobro, pa trpite!
A zdaj se proč mi poberite!“
Krišpin Krišpovič.
Kajti če človek od prerokovanja živi, ga mora jeziti na vso moč, da ni zvezde, ktera bi bila morala po moji, preroka Jakata in po drugih zvezdogledcev natanko zmerjenem in prerajtanem računu 12. avgusta zemljo našo vsled velikega skuptrčenja razrušiti na drobne kose. Nego jaz sem nalašč zavoljo tega popustil fer-boltarijo, zakaj ako bi bila prišla zvezda in razrušila zemljo našo, bi bila razdrobila tudi vse grajšine in potlej se pa ferboltovanje samo po sebi neba. In tako sedim zdaj med dvema stoloma na tleh, med ferbol-tovanjem in prerokovanjem. Kajti za ferboltarja me nihče več ne bo vzel, če bom pa prerokoval, mi nihče ne bo verjel in tako tudi s tem ni nič. —
Po sklepu najviše previdnosti pa mora vsak človek živeti do smrti, za tega voljo mora kaj početi, da more živeti; po tem takem sem najprej mislil s prerokom Jakatom lotiti se pratike; v očigled pa najine strašanske zmote pri prerokovanji vkup-tre-šenja zemlje naše in zvezde nama ne bo nihče verjel v pratiki prerokovanega vremena in nazadnje bi naju še zavolj goljufije in očitnega sleparjenja voljo vteknili v luknjo. Naj Jaka sam še prerokuje, jaz/ se bom lotil kaj druzega.
Od postopanja do časnikarstva je le en korak. In tega sem hotel storiti, pa se sem se vstrašil Stritarjeve in Levstikove najviše sodnije na Dunaji. Kajti slovenskemu pisatelju se je bati dveh sodnij: slavne c. k. deželne sodnije v Ljubljani, ktera ga vtakne na Žabjek, in še bolj slavne nezmotljive najviše sodnije na Dunaji, ktera ga dene v „sonete“.
Nego jaz se bom lotil narodnega modrovanja ali filozofovanja in jezikoslovno-kritičnega zgodovinarstva in pokazal, koliko je na tem znanstvenem polji dozdaj — to se reče, do mene — še temnega, napačnega, nepopolnega, gnjilega.
Moji učenosti se boste čudili še le v enem prihodnjih listov, kajti dr. Suppan je plačal že 750 gld. dolžnega davka, za drugo ga bomo rubili, pa še ne to uro, ker ni nikomu prepovedano, naročiti si „Brenceljna“, kedarkoli hoče.
Nova prikazen.
Zvezde, ki bi razrušila zemljo, ni bilo, mesto nje pa «e je prikazala druga na šolskem obnebju, ktera sicer ne bo ne zemlje, ne šole razrušila, pa tudi druzega nič storila.
Ta strašna zvezda se je zagledala v ljubljanski pripravnišnici in sveti že dve leti bodočim učiteljem, toda dozdaj se je lesketala le v ozki sobici učiteljske pripravnice, še le pred kratkem je obesila svojo luč tudi pred drugi svet, da jo zamore vsak videti in občudovati. Ljudje, ki take prikazni poznajo, so rekli, da se je ta šolska „lešerba“ pokazala zato, da bi jo potem više obesili; ljudje včasih prav govorč.
Kako pa je ime tej brljavi zvezdi?
„Leopold Eitter von Gariboldi“ seje podpisala sama pod sestavek, kterega bereš v letnem sporočilu ljubljanske pripravnišnice.
„Gariboldi? Kdo je ta mož?“ slišimo prašati. Mi nismo krivi, da ga dozdaj nihče ni poznal, tedaj je naj-brže on sam. Njegovo življenje je v kratkem popisano. Polde izvira iz nekdaj narodne rodovine idrijskih Ga-riboldijev. Študiral je tako dobro, da je bil pozneje več let na ljubljanski gimnaziji suplent, profesorske skušnje pa ni mogel narediti. Dokler je bil „deus minorum gentium“ ali suplent, je bil naroden kakor njegov brat, župan v Šiški; oba sta hodila v Čitalnico pivo pit. A postal je, splezavši po slovenskih ramah, učitelj na pripravnišnici in od tistega časa ga nisi več v čitalnici videl. Zdaj hodi v kazino pivo pit.
Prišel je nemčurski duh in vsejal v Gariboldijevo všenico Schafferjevo ljuliko, tako da je ta podušila vse, kar je bilo v oni rodovini še narodnega. Tudi Poldeta se je prijela ta ljulika ter mu zmešala možgane, da je jel fantazovati in izkašljal v pripravniško sporočilo nek sestavek, v kterem zasmehuje vse, kar je slovenskega v šolah, in živo priporoča vse, kar je nemškega.
Iz sestavka se vidi, da zna Polde „več ko Jiruške peči“. „Brencelj“ je prepričan, da bo potem, ko bo postal Polde najviši svetovalec v šolskih zadevah — in to misli postati — pri nas vse kakor bi odrezal. Otrok, komaj stopivši v šolo, bo govoril že vse jezike, znal in vedel vse, bo moder ko Salomon ali pa, kar je vse eno, ko „Leopold Ritter von Gariboldi“, kratko: iz Gariboldijeve šole bodo prišli sami učenjaki, kakor so n. pr. Schafferjev Dolfi, Kasmacher s pudeljnom vred, profesor Pisker, „Leopold Ritter von Gariboldi“ in — Janez Klobasa.
Zadnji čas je, da postane naš „Ritter Polde“ minister nauka, za kar ga „Brencelj“ s tem gorko priporoča, zato. ga on že zdaj postavi za prvega svetovalca v šolskih zadevah. Kdor potrebuje dobrega svčta v tej zadevi, naj se do njega obrne, kajti „Ritter Leopold“ , vse vč. —
Oddelek za razstavo dunajsko.*)
Iz naših krajev se jih je mnogo oglasilo, ki bi radi kaj razstavili. Dozdaj so znane te stvari:
1.	19 prosečih duhovnov. Lepa, jako žalostna in ginljiva podoba iz Kranjskega. Na čelu se vidi Vencel P eh ar c, čegar obraz se sveti kot solnce; na njegovem trebuščeku se je bil Šimen, Pleničar vtaboril z vso poštno ropotijo. Župnik iz ŠkoQe Loke lupi ravno zadnjo smojko. Za njimi se vidijo duše druzih prosilcev, ktere so tako tenjke, da se jim skoz trebuhe vidi; trupel ni videti, ker pravijo, da pri taki plači je človeku truplo odveč.
2.	Slovenski sodnijski dopisi, velika omara polna sape in zraka, v kteri je prostora za več ko milijon dopisov. Dopisi se še le pričakujejo.
3.	Umazano perilo, ktero je dal dr. Jug pred porotniki v Celju prati.
4.	Kosti piščet, ktere je gospod Podboj pojedel. Velikanska piramida, podobna babelskemu stolpu, le nekoliko viša.
5.	Brezno hudobije in laži, ljubljanski „Tagblatt“ letniki I., II., IH. in nekaj četrtega.
6.	„Brencelj nov a“ graščina, sezidana iz dohodkov lista. Imenitna zarad tega, ker bo vsak mislil, da je Žabjek.
*) Pod tem napisom bo „Brence’j“ nadaljeval naštevati reči, ki so posebno iinonitne, in se obrača do svojih znancev s prošnjo, da bi mu tudi od drugod kaj pošiljali.
Ilešpehtarjova kuharca.
Dons pa spet jest pridem na vrsto. Gun dan sem imela velik za povedat, k’ mi je ena perjatelca iz Graca šriftleh pisala, koko so se tam tist fajerlešarji aufiral. Pa sej veste, kakšni so, upijejo, jedo in pijo, pa spet gredo, ldje jim obesjo en par pisanih cunj iz oken, se mal bigecajo, unter-goltajo, pa je ven. Glili toko je blo v Grac, samo da so se ldje čudil, da so iz Iblane. peršli samo tak, da so jim mislil birti nainest pira mleka, namest cigar kifelce daf. Fotlej~ je še cel teden po tistem prajzovskem gaj st smrdel, k’ so ga tam kupval in predajal. Pravjo, da se tist gajst kuba iz meškutarije, libramerdisma in praj-zovske žalbe od 66. leta. V Iblan se tud predaja, pa ne v potekali, ampak v kazin al kozlovin, ne vem prav, kaj je ta pravo.
To mi je Žefa pisala, pa belj na dolg, nimam cajta Vam vsega povedat. Zdej sem v nobelj službi per enim takem, k’ ne jč žgancev in zelja, ampak Slovence, koker pravjo, desglib jest še nisem nikol tega mesa kuhala; more zlo trd bit, k’ si je že tolk meš-, kurjev nad-njim zobe polomil. Če jih ta jč, jih na skrivnem, jest ga še nisem nikol vidla. Morbit imajo drug belj fajn oči.
Ob to so fajn gospod. Kvartir imamo tam, ker so bli preh Purzelbauch, k’ so šli zdej na penzjon. Moj gospod so grot, Ajerspek se menda pišejo, in so bli preb v- Ltij pecirksavtman, polej so mogli pa nekaj nar-det, de so' jib v Ibljano dal, ker so bli do zdej lanc-avtman al po kranjski: deželno poglavje, kar je en gvišen caben, de niso brez	glave, koker	b’ kdo	mislil.
Tolk za zdaj. Se	še	nisva tolk seznanla,	de b’
mi kaj povedal od regirenskega kšefta. Al znajo re-girat al ne, to ne vem; samo enkrat, k’ sem jim jest kofč	nesla, sem slišala,	k’	so se z enem	nobelj	gospodam	pogovarjal. Rekli	so	per en glili:	Jest še	nisem
nikol regiral, pa menim, da bom že znal. — To se je men glib toko zdel, kokor če b’ men ktera ženska rekla: Jest še nisem nikol delala cindflajšrajža, še ne vem, kaj je to, pa vender ne cviblam, de b’ ga znala, če b’ glib treba blo.
Bomo že vidli, koko bo. ‘Jest b’ jim lokka kaj pomagala, k' sem bla že per dveh v dinst, če b’ me kej prašal. Tode ponujala se jim pa ne bom.
Ta zadnje dni smo bli res v velikem strah; vse je plavšal, da bo šla zemlja cgrund, pa niso trofil tist, k' so to s tako gvišnostjo prerokval. Iz tega se vid, da tud šternkukarji v svojih rajtengah včasih falč.
Za en tal je pa vendarle falčn, da se ni zgodlo; ko bi bla zemlja hin, bi se bil tud Žabjek podrl ali pogreznil in toko bi „Brenceljnu“ ne blo treba na dva mesca ke na ukance iti. Zdaj bo kmal cajt, na Dunaj so mu že ričet k ognji perstavli; kder bo kuhan, ga bodo pa kar poklical, pa bo vse voreng. Jest že Ri-8terjovega pinča obrihtam, de mu bo knedeljne not nosil al pa kakšen krempelj. — Ta drug je pa vse per starem. —
Osmer
Jaz som .Osmer Kavec,
Se fletno mi godi;
Ce grem iz m os. a venkaj, Me kmet nazaj podi.
Ko v mesto se pa vrnem. Ne čaka me niliče,
Le četa mladih dečkov Za mano žvižgat grč.
Kavec.
Zato se mi jezimo,
K’ se pes ne mara nas; Ker kažejo meščani Nam kisel le obraz.
Kar jeze bi se snedel. Ko slišim živ'jo-glas;
Za mene pa ne mara Ne mesto in ne vas.
Na kmetih mb žandarji In v mestu policaj Varuje, da domu jaz Se vrnem spet nazaj.
če gredo pa „Sokoli“
Iz mesta se rad’vat,
Jih kmet navdušen sprejme, Ko bil bi vsak mu brat.
Ker se s pestjo no upam S Sokolom skuševat’,
Sem jel s peresom tepsti Sokola po- „Tagblatt’“;
Ker to mi bolj je varno, Zabavljat’ zmiraj smem, Državni pravnik meni Ni storil nič, to veih.
In v mesto vračajoče Jih vrisk vesel sprejme; Bi človek skor oglušil, Tak jih nazdravlja vse.
Če prišel pa bi „Sokol“ In klical me na boj, "* Bom pod odejo zlezel, Ker jaz se vstrašim koj.
—Ker-jaz sem- Osmer Kavec, Me vse že zlo pozna.
Če treba je poguma, Ostanem raj domč.
V
Se nekaj o 19terih.
Gosffad Lorene Bernik, kamnogoriški župnik, kteri je dobil vsled prošnje za podporo 300 gld., je poslal ta znesek „Brenceljnu“, rekši, da on ne potrebuje podpore, kar je naznanil že v preklicu svoje prošnje. Ker mu je pa Stremayer vendar-le vsilil te stotake, jih daruje-^Brenceljnu“ kot poboljšek za Žabjek, kte-remu zdaj ne bo več ušel. Slava mu !
Ravno tako se je obnesel gospod Vencel Pehar c. Ta ni sicer dobil nič, a vendar je še to daroval „Brenceljnu“ v zahvalo, da ga je tako lepo priporočil. Čudite se tej blagodarnosti! Gospod župnik sam ni nič dobil, in še to, kar je dobil, daruje „Brenceljnu“. Posnemajte ga!
Gospod S im en Pleničar pašo namenili „Brenceljnu“ 13.000 gld., — ako bi dobili vsih 14.000 gld. Ali ni to cesarja vredna obljuba? Skoda, da gospod Šimen še 1000 gold. niso dobili, in tako ostane „Brencelj“ na suhem.	'
Kaj bodo dobili gosp. župnik iz^Skofje Loke, se še ne vč; če bodo dobili toliko, kakor njihovi zapeljivec gosp. Vencel ali Vaclav, se bodo menda kislo držali.	(Se bo nadaljevalo.)
Dobro znamenje.
V nemškem oddelku nekega šolskega razreda v Ljubljani bilo je 17 učencev, večidel sinovi nemškutarjev. In kakovso se učili! Kaj tacega se ne doživi vsakih 20 let. Čujte!
Izmed 17 nemčurčkov jih je dobilo 6 tretji red (dritte) 5 drugi red (zweite) in le 6 jih je zdelalo, da gredo naprej.
Ali ni to čudno ? Res, da je znano, da se ravno ljubljanski „carteljčki“ najslabše učč, a več od tretjine „drajerjev“ se menda nikjer ne najde, kakor v nemškem oddelku.
In kaj je, vzrok?
Nemškutarski „carteljčki“ ne znajo — nemščine.
Taka jel —
Na znanje učiteljem.
Kdor potrebuje kakega sveta v šolskih zadevah, naj se ne obrača, kakor do zdaj, do deželnega šolskega svfeta, marveč do učenega viteza Gariboldija, ker nihče drug nič ne vč, on pa vse.
To se na znanje daje, da boste vsi vedeli, kdo v Ljubljani šolske čevlje popravlja, če koga in kjerkoli tiščč. Le k njemu vsi, ki kaj ne veste, on vč vse najbolje, šolski svčt je proti njemu „šmarn“.
Princip in resnica.
Princip je, da Slovenci pošiljajo svoje otroke v slovenske šole in to tim več, ker so v Ljubljani slovenski oddelki.
Resnica pa je, da jih pošiljajo v nemške. Ali ni to resnica?
Slovenski duh: Ne, to je škandal. Da bi ne bilo Slovencev, bi bili nemški oddelki prazni.
Celjski romarji.
(Strašno ginljiva povest.)
1.
2.
Celjskemu pevskemu društvu je domà dolg čas. Da bi tedaj skusilo, kako se nemško petje v okolici razlega, se gré šopirit na kmete. Kako se to zgodi, kaže podoba.
4.
Toda, ta „Windischer“ — ne „Brenceljnov“ Jaka — si misli, Čemu se bom s pijanci ravsal, gre svojo pot, a vendar tudi njega nekaj srbi, toraj vrže kamen za odhajajočim junaštvom.
V gostilnici kažejo ljudstvu nemško omiko in moč nemškega petja. Kmetje si mislijo: „To mi tudi že davno znamo“, in gredo stran.
5.
Na to se spusti celjska deca za štirimi fanti in jih napade. Fantje pa pravijo: „Če jih srbi, jih bomo pa malo popraskali“, izderb količe iz meje in pevce nekoliko počešejo. Štirje so bili, Celjanov pa vsaj desetkrat toliko.
Ker ni nikogar, da bi poslušal rujovenje, vpitje in krik, se vzdignejo in gredo proti Celji nazaj, neivterim se zdi pot ožja, kakor je bila prej. To so gotovo kmetje ndredili. Ravno pride čvetero teh potepuhov. Nekega pevca nekaj srbi, toraj stopi k fantu, ga vdari s sončnikom po nosu ter ga pohlevno vpraša: „Du Windischer, imaš korajžo?
6.
Celjski pevci korajžno tekb in pridejo v takem-lo stanu domù. Korajža veljà.
„Brencelj“ se je zadnjič zlegal, rekši, da gre na Dunaj k obravnavi. Zakaj ni šel? Ker nima toliko denarja, da bi ga zastonj tje metal ali hodil na Dunaj na uro gledat. Zoper Žabjek dozdaj že ni nobene pomoči — za nas. Pač, ena je bila, namreč komet, kteri bi bil imel razrušiti zemljo. Pa še ta je z nemčurji zgovorjen in ni hotel priti, menda nalašč zato, da bo „Brencelj“ vendar-le zaprt. Zdaj so že zvezde hudobne in z nemčurji v zvezi. Pojmo spat!