: V--■ " -. - —-'"•—t:'; ■■ * oglejte na Številke poleg lova za dant ko Vaša lina poteče. Skujte imeti naročnino ve-Ino vnaprej plačano. GLAS MVRODA List slovenskih delavcev v Ameriki. CHelsea 3-1242 as Seeeed CUm Matter September 25th. 1940 at the Pert Office a* New York. N. under Act of Coupe« of March 3rd, 1879. 10. — Stev. 10. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 15, 1 941—SREDA, 15. JANUARJA, J94I Volume XLIX. — Letnik XLIX. OVI JUGOSLOVANSKI MINISTRI »VENEC DR. KULOVEC BO NAJBRŽE PROSVETNI M!-.. NOVI MINISTRI BODO ZA ČASOPISJE, PREHRANO IN ZRAK0PL0VSTV0 >o!go pričakovane premem. |v jugoslovanskem tministr-bodo v kratkem izvedene, iti, kot pravi neko poročilo (Zagreba, sta odpotovala v rad hrvatski voditelj dr. iciimir Maček in slovenski I i tel j (duhovnik) dr. Fran llovec. Dr. Kulovec bo najbrže pro ?tni minister, katero mesto bilo iapraznjeno vsled srnr-Ir. Antona Korošca. Ustavljena pa bodo najbr-tudi tri nova ministrstva, imreČ za časopise in p ropa-mdo, za prehrano in zračno Hnistrstvo. •Ministrstvo za časof>*i«e in *opagando bo imelo v evojih >kah cenzuro; ministrstvo za rehrano bo skrbelo za sorazmerno prehrano strada jočih letov, kajti zaradi pomanj-inja živeža so kmetje že >rizorili velike izgrede na hrvatskem, v Hercegovini in ižn'i Srbiji; zračno ministr- stvo pa bo združilo celo jugoslovansko zračno silo, ki je sicer majhna, toda zelo učinkovita. Poročilo iz Beograda pravi, da so se včeraj ves dan posvetovali vodilni ministri o pre-merrthi v kabinetu. Poluradni krostf v Beogradu in Zagrebu zatrjujejo, da premembe v ministrstvu ue bodo političnega pomena in da bo še dalje ostal kot načelnik vlade Dragiša Cvet Kovic. Na Hrvatskem pa se vedno bolj [>ojavlja mnenje, da se bo v bližnji bodočnosti v minis*tr-htvu izvršila večja izpremem-ba. In ko kritika sedanje vlade (>ostaja vedno glasnejša, se v zveii s tem navaja ime Milanu Gavriloviča, poslanika v Moskvi, ki je naklonjen Rusiji, Angliji in Združenim državam, toda je velik nasprotnik Nemčije in Italije. Opozicija proti; Rooseveltu Senatorji in kongresniki, ki naspro tu jejo zadnji predsednikovi predlogi. so se organizirali in izbrali za svoj V Was*hingtonu je razmeroma le malo narodnih zastopnikov, ki mislijo, da Angliji ni treba pomagati. Skoro vsi zagovarjajo primerno jiomoč, nikakor se pa ne strinjajo 7 zadnjo predlogo administracije, naj bi bila dana predsedniku v tem pogledu vsa oblast, da bi kar po svoje odločal, kakšne in kolikšne pomoči naj bi bila Anglija deležna. Vsi ti nasprotniki administracijs k e predloge so se organizirali v namenu, da jo porazijo. Za svojega voditelja so izbrali senatorja Montane 3TROŽKI X ega voditelja, senatorja Wheelerja. Vojna poročila Izid pomorske bitke ' protinapadi, toda Grki so zlo- OLILNE KAMPANJE Demokratje in republikanci so potrošili skoro dvaindvajset milijonov. — Obe stranki sta kršili postavo. — Izdatki krajevnih odborov in posameznih senatorjev niso všteti. iz nepopolnih poročil raznih j političnih odborov, ki so se u-deležili predsedniške volilne kampanje, je razvidno, da so znašali kanipaifjsk1! stroški 21 milijonov 7-Ki tisoč 475 dolar- jev. V to vsoto niso všteti iz-iz 1 datki krajevnih političnih sku_ Wheelerja. Za svo- pin in izdatki raznih senatnih jega glavnega pomočnika bo kancf.datov. imel kakšnega uglednega re- I Poročilo je bilo predloženo pdblikanca, bodisi senatorja posebnemu senatnemu odbo-Vandenberga iz Michigana ali pa senatorja Tafta iz Ohio. Predlogo označujejo k o t VELIKI DOGODKI SE BLI2AJO NA BALKANU "vojno napoved" in kot sred stvo za v Združenih državah." Negotovost bolgarskega po-ožaja zatemnuje jugoslovan-ko politično obzorje. Vojaški rogi v osrednji Srbiji, Hrvat-ki in Sloveniji so prejeli ob-estila, da Nemčija neprestu. o >o*šilja na Boigars?ko "tehni-ne izvedence", svojo močno irmado v južni Rumunski pa Irži v bolj važne politične in liiplomafoke namene, pa tudi aradi /podnebja. Grški krogi v Beogradu cc-ijo nemško armado v južni Rumunski na 6 ali 8 divizij in jolovica tega vojaštva ee na-laja v .rumunskem Banatu z velikimi številom pijonirjev n velikim'i zalogami za pon-onske mostove, katere bodo ru, ki skuša dognati stroške predsedniške kampanje. Demokratski senator Gil- ,, ... , . . I let te iz države lowe, je izjavil, "uvedbo diktatorstvM -. . . ... I cla -sta obe stranki, namreč re- ... . I publikanci in demokratje, v Organizirana opozicij«; *; Iiumikaterem ledu kr_ slicna opoziciji izza leta 193<,iSi]. nn-nvn u:iAfAn/.a ;,Q _ zgradili čez Donavo. Ob Donavi v južnem Banatu imajo Nemci 700 do 800 pontonski h čolnov. Jugoslovanski, grški in boj-garnki vojaški 'krogi so sicer vznemirjeni zaradi skrivnega pohajanja nemškega vojaštva na Bolgarsko, toda navzlic temu so nekoliko pomirjeni, ker opazujejo, da Rusija pazi na vsak korak Nemčije na Balkanu ter jo pri tem zadržuje. Zlasti so prepričani o tem, ker je ruska časnikarska agentura Tass zatrdila, da ruska vlada o nemških namerah na Balkanu ne ve ničesar in da tudi Nemčiji glede Balkana ni do-vdlila prostih rok. ANGLE5KO-TUR5KO POSVETOVANJE Zastopniki angleške kopne, mornariške in zračne sile so se včeraj v Ankari posvetovali s turškim generalnim štabom. To (posvetovanje se je vršilo izsilila dovoljenje za prehod nemških čet skozi jugoslovan sko ozemlje na Grško in v AL banijo. S tem pa bi se tudi izognila vojne s Turčijo, ki je ob času, ko so diplomatski j zagrozila, da bo Nemčiji :ia-krogi razpravljali o morebit-' povedala vojno, ako bi njene nem prodiranju nemške arma-| armade skozi Bolgarsko na-de na Bolgar«ko, toda se bo padle Grško. Vojaški krogi so najbrže vstavila na Bolgarsko.! prepričani, da Turčija Neniei- ki se je borila proti Roosevel-tovemu 'predlogu glede reorganizacije najvišjega sodišča. Opozicija je bila organizirana, še predno je začel kongres o predlogi razpravljati. V poslanski Zbornici je pred loga v rokah odbora za vna-nje zadeve. Ce bo količkaj mogoče, jo bodo skušali poveril odboru za vojaške zadeve, ki mu načeluje demokratski kon-gresnik (May iz Kentucky. Mnenje med narodom je deljeno. Nekateri časopisi že smatrajo -predsednika za pravega diktatorja, mnogi se pa strinjajo ž njim, zanašajoč se na njegovo preudarnost in »previdnost. Značilna je opazka Herber-ta Agara, urednika Louisvilie Courire - Joumala : — Razen v vojaškem je v vseh drugih 'pogledih Nemčija že danes z Ameriko v vojni. Edina k miru vodeča pot je, da se Amerika .pripravi za Hitlerja, predno se bo Hitle, pripravil zanjo. šili postavo, ki'določa, da nobena poLtična stranka ne sme za kampanjo potrošiti več kot tri milijone dolarjev. Gillette je podal gornjo izjavo tekom vroče debate pred senatnim odborom, ki se je razvila po zaslišanju Oliveri A. Quaile-a, generalnega upravitelja demokratskega naro- Senatorji za vojno Republikanski senator Nye iz Indiane je rekel: — Že zdaj bi 30 do 35 senatorjev glasovalo na predsednikovo zahtevo za vojno napoved. Politika Rooseveltove administraci j e spravila Ameriko v neposredno bližino vojne. Če ne bo narod spregovoril odločilne besede, bo dežela kmalu sredi vojne vihre. mili vsak odpor. V Atene je tudi prišlo poročilo, da je italjansko vojaško poveljstvo odredilo, da se civilno prebivalstvo izseli iz El-basana, Berata in Valone. Iz tega vojaški krogi sklepajo, da novi laški vrhovni poveljnik v Albaniji ne bo branil južne Albanije, temveč jo bo prepustil Grkom. Vojna in krščanstvo 28 letni metodistični pastor Winslow Wilson v Minneapolis, Minn., se ni registriral za obvezno vojaško službo. V zvezno sodišče je prišel v spremstvu svoje žene, svojih starišev in velikega števila prijateljev ter povedal zveznemu sodniku Joyce, da se povsem zaveda svojega dejanja. Nato je prosil sodnika, če sme še nekaj reči, toda sodnik Sedaj prihajajo natančnejša poročila o veliki pomorski ki, ki \se je vrš.la v petek. 10 januarja v bližini Sicilije. T obrežju blizu Tobruka vgrabila laškega generala France s c a Argentino. Odkar s*o pričeli Angleži svojo ofenzivo v Egiptu, so vjeQi že 11 laških generalov. Se vedno pa iščejo 1*2. generala, ki je najvažnejši med vsemi in to je general Anni-bale Bergonzoli, ki je pobegnil iz Bardije, predno su je trdnjava podala Angležem. General Argentino, ki je star 42 let, je Tr>il poveljnik v Sidi Barraniju, ki je bila prva svojem umiku Italjani na dveh I važnejša italjanska trdnjava, krajih Mstavili in so pričeli s l ki se je podala Angležem. dnega odbora. Na vrsto je nam! je odločil, da bo lahko po raz-reč prišla zadeva \ tobačnega | glasitvi obsodbe povedal, kar magnata R. J. Reynoldsa, ki je prispeval za demokratski kampanjski sklad tristotisoč dolarjev. Tekom ostrega besednega mu je na srcu. Postavljen je bil pod jamščino 500 dolarjev. Pozneje je rekel časnikarjem : — Če so na temelju obvezne vojaške islužbe državne po- Ixjja je republikanec Tobey iz stave v nasprotju s krščanski- New Hampshire označil Quaile-a kot krivoprisežnika. Quai-le je temu odločno ugovarjal, nakar je isenator Gillette razsodil, da se nesoglasij v njegovi izjaVi ne sme ■smatrati za krivo prisego. Tobey je trdil, da je bil Rej-noldsov prispevek označen kot mi nazori. (bom ravnal po svoji krščanski vesti. Influenca v novoangle-ških državah grški meji. Po mnenju mnogih diploma, tov 1>i Nemčija na ta način mo- ji ne bi napovedala vojne, ako bi njena armada korakala skozi Jugoslavijo na Grško, pač gla politično močno pritiskati pa bi jo napovedala, ako bi ar-na .Jugoslavijo, od katere bi inada šla skozi Bolgarsko. Iz Bostona poročajo, da se je po državah Nove Angljje ze-posojilof kar se je'zgodilo t razširila epidemija influen-izključnem namenu, da bi nc prišel narodni odbor v naskri. žje s postavo. ANGLEŠKI RADKALCI ZA MIR s^tal mehiški kongres ter se Londonu je vršila velika skupščina zastopnikov komu. lotil revizije vseli važnejših nrstične stranke, levičarske dela\wkih skupin ter ekstremnih j postav, uveljavljenih tekom liberalnih elementov angleške duhovščine. Govorniki so pri-; Cardenasovega predsedniške-|K>ročali sklenitev "ljudskega miru" ter pozivali nemški na-'ga termina. VA2NE CAMACHOVE REFORME Nova mehiška vlada bo skušala ugoditi cerkvi, državi in lastnikom oljnih družb. — Konsolidacija Cardenasovega programa. Sredi meseca februarja se bo rod, naj tak mir sklene, ne oziraje se na Hitlerja. Zastopniki angleških, waleških in škots'kih organizacij, katere imajo baje nad en milijon članov, so na "ljudski .konven- Predsednik Manuel Cama-cho je obenem objavil seznam zakonskih osnutkov, ki jih na- ciji" načeli splošno narodno gibanje, čigar svrha naj bi bila inerava predložiti nove m u strmoglavi je nje sedanje angleške vlade ter ustanovitev "ljudske vlade," ki naj bi prevzela "banke, trans-portacijo in industrije. C lj "ljudskega miru" naj bi bil: nobenih anek»ij, reparacij ali odškodnine; svo/boda vsem narodom, ki naj vsak po «»voje odločajo o svoji usodi. Na skupkčini »o imeli glavno besedo komunisti, ki so »e kongresu. Iz predlagane /zakonodaje je razvidno, da je predsednik Camadio sklenil čimprej kon-solidirati program svoje g a prednika. Slpremenjene bodo delavske pojavili z velikimi napisi: "IMi selimo prijateljstva z mogoč-;postave, postaive za narodno io Sovjetsko unijo!" — "Delavci vseh dežel, združite se!" Zborovanj« te je zaključilo » (petjem Internacijonale. najbolj ploskali komunističnemu voditelju vzgojo in postave glede civil-ne službe. Proticerkvene postave, . ki jih je uveljavilo več Oamaeho- J lastninsko pravico, vili prednikov, bodo znatno o-miljene. Kapital bo začasa Camacliotvega predsedništva svobodneje dihal, in tujezem-ske oljne družbe se morejo na-dati od Camacha marsikaterih ugodnosti. Takoj po svoji izvolitvi je Avilo Camacho izjavil: — Jaz sem veren katoličan. Ta izjava je zadostovala, da so mu voditelji katoličanov in njihovi pristaši obljubili najtesnejše sodelovanje. Sklenil je pomagati tUdi tisočerim farmerjem, ki morajo plačevati vladi najemnino od ■zemlje, ki jo obdelujejo. Če bo le mogoče, jim bo zajamčil ce. Samo v Bostonu je Obolelo osemnajst tisoč šolskih otrok. Sama sreča, da bolezen ni hude narave in se ne razvije v pljučnico. Zdravniki bostonskih dis-penzarijev imajo vsak dan 500 novih slučajev. Iz neke gozdarske kempe v državi Maine (poročajo, da je zbolelo na influenci nad sto gozdarjev. Angleški oficirji v Ankari V turško glavno mesto Ankaro je dospela komisija an- Pomagati si znajo Odkar so Nemci zasedli Norveško, je izseljevanje iz dežele prepovedano. Moški se sploh gleškili častnikov, predstavni- J ncmorejo izselit?:, mlada de-kov kopenske armade, morna-;kieta s[ pa znaj0 pomagati. V obmejnih krajih se xezna- rice in zračne sile. Posvetovali se bodo s turškim generalnim štabom. To bo prva taka konferenca po kapitulaciji Francije. Maginotovo črto razbijajo Nemški kroffi pravijo, da nijo s švedskimi fanti in se domenijo glede poroke. Ob dol > čeni uri se svat je sestaneio na meji. Nevesta stoji na noi-veški, ženin pa na švedslvi strani. Ko ju paistor poroči, po.-:a-ji , nevesta švedska državljanka, in iženin jo odpelje na svoj bo francoska Maginotova črta,: (jom Z iZida^i Dozdaj je bilo že dosti ta- koli $o00 000,000, v kratkem kih poro'k>Jt(> menjeno v polja T o se bo po- • na XoIv^kein nobe.,ega dek ^ sebno izvršilo v Alzaski in Lo- f - . » y, » Ld * \ LL, tannski.-- Tako pridobljena zemlja bo' Ako je v Vaši naselbini za- Nemški agent aretiran v Argentini V argentinski provinci Salti so aretirali nekega nemškega podanika, ki je član nemške tajne policije ter je širil propagando po raznih argentinskih mestih. Pri njfcm so našli veliko zemljevidov brazilskega in argentinskega ozemlja ter fotografije mostov, letališč in 0-zemlja. Pri zaslišanju je izdal imena nekaterih svojih tovarišev, ki bodo tudi kmalu padli pravici v roke. razdeljena v majhne kmetije,1 stopnik "Glasa Naroda", laii-ki bodo izročene raznim dru- ko dobite pri njem Sloven.^ko-žinam. lAmerikanski Koledar za 11)41. LADJEDELNICE V KANADI OBRATUJEJO Kanadske ladjedelnice so zaenkrat zaposlile petnajst tisoč delavcev. — Sest trgovskih ladij bo zgrajenih ob Pacifiku, dvanajst pa v ladjedelnicah ob vzhodni obali. Kanadske ladjedelnice obratujejo s polno paio. V njih je zaposlenih petnajst ti-oč deda' vce v pri programu, ki bo veljal 70 milijonov dolarjev. 'V kratkem bodo začeli graditi 18 velikih trgovskih pami-kov. civa'o. Ladji dolci so si poiskali dela na farnuih in drugod, ziilaj pa vre vse nazaj na svoje prejšnje prostore. . •Program se izvršuje pod po- kroviteljstvom mornariškega Sest jiih 'bo dogradili objministra MacDonalda, tehnični pacifični obali in v ladjedelni-.vodja je pa David B. Carswell, cah St. Lan* enee River, dva- j škot-lki inženir, ki si je nabral najst pa v ladjedelnicah Ob velikih izkuišenj v Združenih vzhodni obali. Tekom vse kanadske zgodovine ni bilo v ladjedelnicah zaposlenih toliko delavoev kot jih je sedaj. državah. (Pridno mtu je bila poverjena sedanja služba, je bil Cairswell generalni ravnatelj mornariške | konstrukcije v departments za Do bsbruha vojne je delo po- mtunicijo in |>res&r]?39 L A 8 If A * O D A" — New York [Wednesday, January 15, ,1941 VST ANO VL JEN L. ■a "GLAS NARODA" 1 >> PliiMpPnUWn Olfny. (A Corporation). H J. LnpHi, Sac. — Place of business of tli« 216 WEST STREBT. NEW YORK, M. X. 48th Year 'GlM Imrly $& every diy except Saturday«, Sundays and Holiday*. Advertisement, on valja Ust aa liarrl^ir In KawaAo $6.— ; pa pol teta $8—; aa Ostrt lain $Llt — 9a Naw Tork aa eelo lata »7.— ; aa pol lata 18.00. to aa oelo teto 97.—; aa pol lata 03JSO. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemil sobot, nedelj in praznike*. "QliS NARODA." S10 WEST 18U» STREET, NEW CHelaan 8—1242 YORK, K T. Sh)»*JntL v JCcmadL Žalost mesto veselja BLAZNIKOVA I Pratika PRAZNA UPANJA Noranda, Que., Can. Kot marsikje, ravno tako tudi tukaj v severnem Qu^becu smo se veselili 'božičnih praznikov, da se ob tem času nekoliko po razveselimo, ali nikoli ne delaj ra-čuna .brez krčtoiarja. To pravi -že stat* pregovor in res, kot Krom; pretresujoča ve*st se je pojavil« žalostna novica, da je v nedeljo zvečer, to je 23. decertfbra 1940 se na smrt ponesrečil v tukajšnjem* takozva-nem "Gold field" rudniku naš predragi prijatelj And. Oham-pa, ter po groznih tmikah izdihnil svojo dušo dne 28. decembra ob 4. popoldne. Kar pa stori v>e skupaj še žalostnejše (poglavje v vsej nesreči, je to. ker je vlak pripeljal ravno isti čas pokojnikovega brata Jožefa ter njegovo svakinjo, ki ju je tako težko pričakoval, ali žali bog- nesreča v nesreči je bila ta, da je preminul ravno tisti čas, ko .-ta hitela s kolodvora v bolnišnico, sieer bi bila prišla lahko ob času vsaj toliko, da bi se bila poslovila od njega, ko bi ne bila krivda sla^ be vlakovne zveze. Tudi nam Andrejevim prijateljem je žal, ker se je revcč toliko mučil in nestrpno čakal, da bi <še enkrat videl ter počutil bratov-ki po-Iju*. je lio tako zmanjšalo angleške zaloge, da bo Angliji nemogoč«* nadaljevati vojno. Obstreljevanje iz zraka bo uničilo angleške tovarne ter onemogočilo produkcijo. Obup prebivalstva bo prisilil Anglijo na kolena. Naciji ,ne verjamejo v ameriško pomoč. Po njihovem mnenju bo Amerika producirala komaj za*>c dovolj vojnega inaterijala. Angleži se bodo kaj kmalu uverili, da se jim iz Amerike ni nadati kakšne izdatnejše ipomoči. To jih bo tako potrlo, da bodo odložili orožje. Vse to so nacijske pobožno želje. Kaj pa, če &e ne bodo izpolnile v teku prihodnjih šestih mesecev! Ali po enem letu* Ali ae bo Hitler še mogel boriti, ali bo imel we kakšno priliko zmagati? Na to vprašanje je težko točno odgovoriti, vseeno je pa mogoče reči naslednje: Hitlerju bo najbrž mogoče boriti se več nego dvanajst mesecev, četudi z velikimi napori. Tudi Angležem ne bo ta boiiba prav lahka. Hitlerjeve prilike za izvojevanje zmage se bodo I>o nekaj mesecih zmanjšale, angleški narod ne bo izgubil "poguma, ameriška pomoč bo čedalje večja, navzlic temu pa za Hitlerja še ne bo vse izgubljeno. Svet je delal dolgo vrsto let veliko napako » tem, da jelskoro vsi rojaki, razen par, ki podcenjeval Hitlerja in Nemčijo. Naciji zasledujejo trostroko »politiko. Njihov iprvi cilj je v teku šestih mesecev paralizi rati Anglijo in zmagati. Istočasno se pripravljajo na novo vojno, ki jo bodo v »lučaju potrebe vojevali na drugih krajih na povsem drugačen način. Neoziraje se na vojno, ž« zdaj ustvarjajo tako imenovani 14novi red". Ta politika ima dvojno svrho. Pridobiti hočejo čimveč čaaa, d a jim bo mogoče ob prvi ugodni priliki začeti nov način bojevanja, istočasno pa govore svojim t*>vražnikom: — V*a va*a borila in vise vaše prizadevanje je brez haska. Mi smo Evropo po evoje preuredili, in taka kakršna je, bo oatala. Vi tega ne boste preprečili ali wpremenili, četudi zmagate. Ta dokaz je seveda iz trte izvit, toda naciji upajo, da bo poleg Angležev in Amerikancev v,pošteval ve© ostali »vet. Tri glavne vojaške operacije, ki se jih udeležujejo naciji, 80: vojna proti Angliji; koncentracija nenUškega vojaštva ob ruski meji, med najbolj severnim delom Evrope in Ornim morjem; ipomoč Italiji. Nemški bombniki povzročajo angleškim mestom stra h ovito škodo, nemški submarine uničujejo angleške vojne la dj« navzlic temu ipa Nemeem ne bo mogoče v bližnji bodoč-nCi premagati Anglije. Za slučaj, da bi trajala "ojna več kot šest mesecev, bj • vojna tjroti Angliji pridofcila na važnosti. Pomagala bo nain- "nAVfl(ro mrl u " ( 'i Tll'V*»č ifl nobenih podrobnosti, pač pa le rekel, da angleške tovarne z veliko naglico izdelujejo nova protizračna sredstva. Mož je prepričan, da si po nekaj mesecih r.e bo driznilo nobeno nemško letalo ponoči mad Anglijo. Sir "rfugli je dospel v TCanado na konfercnoo z zastopniki kanadske zračni-^ služ- cej ljudi, ki ipravijo: — Hitler že ve, kaj dela. In kar {počne, je njegova stvar. Pri miru ga je treba pustiti. Kaj nas brigata Hitler in Evropa? Da bi kdaj Hitler po Ameriki segel, je nesmisel. Že Rokavski iprsliv, ki je samo 23 milj širok, mu dela preglavice, kakšne bi mu delal šele Atlantik s svojimi tri tisoč mili jami! Amerika naj zase skrbi in zase gleda, Evropa ,pa zase. Če bo poba sal vso Evropo, pa naj jo pobaše. To ni naša stvar. Sicer je pa Hitler sam rekel, da noče imeti z A-meriko nobenega opravka. Takim ljudem prav imo iz'*-lacijonisti. Naš jezik nima ^a Žrtev "Titanicove * katastrofe živi INefca družina v Montrealu se je te dni neirrialo začudila, ko je zvedela, da neka sorod- nica, Lorraine * Allisonova. o j he. Ogledal «i je aerodrome, kateri so mislili, da je ntonila[šole za pilote in tovarne, ki iz-pri "Titanicovi" katastrofi lc-jdeTuiejo letala ter se o njih zeta 1912, še živi v nekem me- i0 laskavo izrazil, stu ameriške države Michigan,! f^nremlialo ga je več angle-pod imenom Lawrrmce Kra-.škili vojaških izvr'.lJencev, ki so mer in je srečna zakonska že- priporočili razne novosti in na ter mati. jspremerrfbe, katere bo Kanada (Starši Kramerjevi, nekoč (nedvontno vpoštevala. poučevanje. Nikjer pa ni ostal dolgo, morali so ga odpuščati iz služb. Na zadnje .si je slnžil kruli kot prevaja'lec in hišni u-pravitelj v Moravski Ostravi. Zdaj je'prišel spet pred sodnike. iKot hišni upravitelj je hotel spraviti iz liiiš* najemnika- u-radnika s štirimi otroki. Ko z odpovedjo ničesar ni dosegel, so kot nalašč ignorirali. fV njegovem imenu se zahvalim njegovim najdfražžjim- zavednimi rojakom, kateiri so pc svojih močeh se odzvali ter pokazali dobro voljo ter s tem' izkazali svojo bratsko narodno Ijiibezen do svojega bližnjega in lahko rečem, da je bil tudi pogreb z vašo prisotnostjo lep in ginljiv ter kot žareče iskire so se svetile vaše solze ob odprtem grrtbu pokojnika tisti trenutek, ko smo se poslavljali od, s tako krasnimi venci oblo- žil an i montreal^ki finančnik Hudson Allison in njegova žena, sta tedaj pred 28 leti utonila, in vsi so mislili, da je v valovih našla smrt tudi njiju triletna hčerka Loh-aine. Očetovo truplo so našli, o materi in hčerki pa ni bilo nobenega sledu . Vsa zgodba se je razčistila, ko je Kramerjeva te dni zvedela. da je bilo njeno pravo iinie Allisonova in da jo je ob potopu "Titanica" rešil neki Hvde ki je potem ž .njim; v Mieliiga-iiu živega kot njegova hči. Tz Kanade se je sir Hugli s svoiim spremstvom odpravil v Washington, kjer in konferi-ral z raznimi ameriškimi zra-kon'ovnimi izvedenci. (Konci preišnjc*ga tedna se je vrnil v Anglijo. šni zaplotniki so, stoječi i! tej strani plota, ki nočejo v| deti ne slišati, kaj se onkr« plota godi. Da nima Hitler z Amerik nobenega namena ('emu pa kar mrgoli po Ju:* ni, Centralni in Severni Ain<| riki njegovih agentov? V Združenih državah so b li ti agentje in jpodrepniki & nedavno tako j>redrzni, da •] na svojih zborovanjih polej komaj vidne ameriške zastav! ce razobešali več jardov dolii plahte s kljukastim križen Nosili so nacijske uniforme se pozdravljali z nacijskim p4 zdravom. In dokler jim ni ameriški vlada stopila precej trdno nj prste, so javno pretili: —Hitlerja manjka v Auh liki! Le 'počakajte, ko bo Hi ler tukaj, bo vse drugače. V procesih proti njim, se j izkazalo, da so bili plačani Hitlerjevim, to je nemški nt denarjem. Najlepši je pa izgovor i«o laeijonistov: — Hitler je san rekel, da noče imeti z A meri ko nobenega opravka. Hitler je rekel! O, Hitler je že marsikaj rej kel, marsikaj obljubil, toda! je tajni državni policiji v ano-nimmem pismu opi-al uradni -i doslej ni izpolnil .še nobene ob41 ka kot osvražnika države in t ljube, ki jo je dal vuanjemu|| vohuna in ntu je podtaknil ne-' s-vetu. Anglež napoveduje konec nočnih napadov V Ottawi, Ont., je nedavno govoril sir Hugh Dowding, 'marša'!« kral.ieve zračne sile, ter izjavil, dia so Angleži iznašli način, po katerem, jim bo mogoče oslabiti nemške zračne napade. Večina nem!šlkih napadov se izvrši ponoči, in batš proti tem NENAVADNA KARIERA. Adami Popo iz Aša na Češkem je moral na očetovem posestvu težko delati, navzlic temu liiu je uspelo kot eksterni-stu maturi rat i in dobiti pozneje na nenlskem vseučilišču v Pragi celo profesuro za latin ščino in češčino. kaj letakov ter drugega obremenilnega mater.iafla. Preiskava pa je kmalu dognala, da je vse to ipodla laž. dognali so tudi ipisma anonimnega pisma in ga obsodili na poldrugo leto ječe. SMRTNA KOSA Sioči je na svojem domu 636 Bu.-hw.iek Avenue v Brooklv-liu, N. Y., na porodu umrla Mlt s. Ko je njegov j Mary Mihelicli., stara ?»9 let. oče umiri, je prevzel posestvo in I Njeno smrt jo pospešila tudi reč Nemcem pri ustanavljanju 4 4 novega reda". Čimveč jo škodo bodo ipovzročili Angležem nemški bombniki in nemški submarini, tembolj bo omajano angleško btali«če v narodnem In mednarodnem gospodarstvu. Koncentracija čet ob ruski meji. je tudi velikega pomena. Nemčija se hoče zavarovati na vnzliodu, predvsem proti Rusiji v svoji zimski in pomladni kampanji proti Angliji na zapadu. Ne oziraje se na Rusijo, si hoče ustvariti "novi red" ter v ta namen, če bo treba, podaljšati vojno. Hitlerja ne briga, koliko izgubi Italija v Afriki in na Balkanu, pač mu je «pa za to, da se Italija ne Zruši. V Evropi je še dvoje ozemelj, ki utegneta postati ipo-zorišče vojne: okupira1111 Francija in Španska. Neokupirano Francijo bi Hitler napadel le v skrajnem slučaju, vedoč, da bi tak napad notranje zedinil franco, ski narod. Napad na Špansko bi tvegal Hitler edinole v namenu če bi se hotel polastiti Gibraltarja, s čimer bi zaiprl Angležem zapadni vhod v Sredozemsko morje. Hitler se je že večkrat izkazal kot velikega mojstra presenečenj Nihče ne ve, če bo udaril tukaj alt tam, toda udaril bo in sioej ie par kmalu. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47, leto....... Članstvu 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTNOST K. S. K. JKDNOTE ZNAŠA V£LBS% če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni, organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1, kjer se lahko zavaruješ za nurtnine, razne poškodbo, operacijo, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IS. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdala najaMdcrnejše vrsto certifikate sedanje dobe od $256.6* do $5,666.66. K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi ilsn ali članica te mogočne in bogato katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi ta|a j. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na mradnike la uradnice krajevnih društev K. S. K. Jodnote, aH pa aa: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois ie pri vsem delu na njem* dobil še čas, da je dalje študiral in dosegel doktorski naslov. Potem ee ie posvetil poklicu srednješolskega profesorja. V tem času si je naprt?! celo vrsto kazni zavoljo žalitev, telesne poš-kodbo, poškodovanja stvari, sleparstva, ponarejanja io godbe. 7. marca lO.'JG je Hitler pre | lomil loearu^ko tpogodbo s tem, da je .poslal svoje vojaštvo v demilitarizirane porenske kra ] k- 21. maja 1935 je Hitler sve čano izjavil r — Nemčija nima nobene že-j lje in nobenega namena, vme-«a!vati se v notranje zadeve Avstrije, oziroma Avstrijo zavzeti. 12. marca 1938 se je Hitler polastil Avstrije. 26. septembra 1938 je Hit ler svečano izjavil: — Poudarjam, da Nemčija ne bo zahtevala niti pedi evropskega ozemlja, ko bo enkrat rešeno vprašanje čeških Nemeev. Nemčija noče imeti Cehov. H. marca 1939 se je Hitler polastil vse Cehoalovaške. 26. septembra 1936 je Hitler svečano izjavil: — Prepričani smo, da pomeni naša zveza s Poljsko trajei. mir. Nemei so narod zase in Poljaki narod zase. Oba naroda hočeta živeti. I. septembra 1939 je Hitlerjevo vojaštvo vdrlo v Poljsko. 6. oktobra 1939 je Hitler svečano izjavil: — Mi smo vsem našim sosedam za jamčil i nedotakljivost njihovega ozemlja. To ni prazna be>H?da, pač pa naša sveta volja. Akzaška - Lorenska za nas sploh ne Obstoji več. Mi nočemo ničesar, prav ničesar od Francije. 30. novembra 1940 je Hitler priključil AlzaSko-Lorensko k Nemčiji. To je samo nekaj 'primerov o Hitlerjevih »večanih obljubah in njegovih dejanjih. Tudi sovražnik je lahko pošten in odkrit o* rčen, in kar reče, obvelja. Hitler pa ni niti pošten, niti odkritosrčen, a vek 4 HOO ..... . $ 3JJ0 INM) ..... IIJLM 1.000 ..... 15.00 1400 ..... 23.1M 1^00 ..... 1,300 ..... 1.WO ____ 47.00 1.500 ..... l.ttOO ---- 1JOO ____ 71.00 1.MOO .... S1JJ0 l.i«00 .... IKIJOO AOOO ____ 105.00 2,100 .... .. 117.00 1TJ00 ---- 2,300 .... . 141X¥i 2,400 ---- 2,000 ---- 6.000 ---- tfl5. 10.000 ____ . 2.137.50 20,000 .... . «.202.50 20.000 .... .. 8,437.00 Portfeui, brez otrok ' hI letnega itfiNlužka I »m vek i LOK) ............$ G.00 1,7(10 ............12.01» 1,«« ............nuw UW0 ............1-7.00 2.000 ............35.00 2,100 ............43.00 2,200 .............11.(X) 2.:*H1 ............59 00 2.400 ............67.00 2,800 ............75.0»» 2,600 ............87.00 2,700 ............WI.00 2,800 ............1114» 2,000 ............123.00 3,000 ............135.00 3.100 ............147.00 3.200 ............l.l&.OO 3.3«) .......171.00 3,400 ............183.00 3,500 ...........195.00 4,000 ............275.00 5.000 ............455.00 10,000 ............1370.00 »1.600 ............5.910.00 25.000 ............8,130.00 Porot cnci, z enim otrokom ......' 7,966.00 -v— ' I 4 M IHn<*Kft »•lutka Davek $2,4W .... je povečala zo 84 odstotkov, vojnih naporov. K tem napo- j produkcija železa za 32 odstot-rom spada nedvomno tudi I kov, produkcija avtomobilov in zgradnja za letnih in odletuih i truekov za 294 odstotkov. Zavarovanje za vojake Prebivale! mesta Windsor se res ne sunejo pritoževati nad mestno upravo. Mestni svet si na vse načine prizadeva, kako bi olajšal življenje meščanov, vršek teh naporov so nedvomno dosegli pred kratkim s sklepom, ki ni novost sanvo v zgodovini mestnih uprav, temveč tudi v zgodovini vojn: na seji mestnr ga sklepa so namreč Oklenili, da bo me-to zavarovalo vsakega lrtotškega meščana, ki je poklican pod rožje ter bo poslan na Angleško ali dodeljen mornarici. Zavarovalne Tiremije T^ačruje mestni svet. [Zavarovalnica, ki jo že zavarovala 500 mladih vojakov mesta Windsor, izplača v slučaju smrti zavarovanega vojaka njegovim svojcem petsto dolarjev, ako je samec; če je poročen, dobi družina tisoč dolarjev. . prog za sto letališč, na katerih s*e bodo vežbali letalci angleškega imperija. iZaletne in odletne proge za sto letališč' To se vam ne zdi mnogo, kaj ne? Pa je približno toliko kot če bi zgradili 200 čevljev široko avtno cesto od mehiške meje do države Oregon. Kanada potroši na leto za vojno tisoč milijonov dolarjev. Kanadskemu prebivalstvu so bili naloženi silno visoki davki, nikov in mornarjev. Za 80 milijonov dolarjev V Kanadi ofbratuje vsaka la djedelnica; ogromne pustinje so bile zorane in posejane za Anglijo. Izza izbruha vojne je zgradila Kanada 14(J novih tovarn, ki so veljale 225 miljonov dolarjev. Kanada ima 32 milijonov prebivalcev. Polovica jih je bilo registriranih za obvezno službo. Meseca septembra leta 1939 Poročeni, a štirimi otroci t Od letnega zaslužka I »a vek 3,1900 ...... * 3.300 ............124*0 «,400 ............19.00 3,500 ............27.OO 3,000 ............35.00 4,000 ............67.00 5.000 ............183.00 10,000 ............1,3534)0 154)00 ............3.186.00 204)00 ............5,286.00 23,000 7,474.00 RT uvoz vseh predmetov, ki niso j je imela Kanada 15 vojnih la-njuni potrebni, je prepovedan, i dij in 1800 mož popadke. Zdaj Produkeija železne rude se ima 155 ladij ter 13 tisoč čast- Siovsuvdi v JCourvadL Zahvala iz St. Catherine, On t. Ravno sedaj je minulo en mesec, kar tmo položili našega pokojnega brata Joe Moleka k večnemu počitku, ki je prera-no zatisnil oči v St. Joseph V bolnišnici v Timui inasu 14. decembra za operaeijo in je za vedno šel od nas v p reran i grob. Da je bil Jožef dober in priljubljen, je pokazal njegov pogreb 19. decembra, 1940. Ker se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej, se zahvaljujemo jaz sestra in moj mož vsem Slovencem in Hrvatom v Tini-ininsu, ki ste ga obiskali v bolnišnici in ob zadnji uri bili pričujoči, kateri ste mu daro- OPROSTITE! Pri sliki delegatov na konvenciji Vzajemne Podporne/vali za njegovo zadnjo pot kra-Zveze Bled, ki smo jo objavili )*ne vence in ki ste ga obiska- napacno fciot pravi neko poročilo iz Rmivna, j* bil dbsojen na aa-ptimo kasMi prvi tujec v «eve-delu Quetaca po obrambni postavi in je moral pred d»evi zagovarjati na policijskem? sodišču v Rouynu pred sodnikoma A. G. Morrisonom in D. O. Dncbar-niej^n*. (Heinrrch je doma tz Neirtčije, pa je mnogo let živel v istem kraju pod imenom Pred Henry. Pred dnevi pa je bil poklican pred sodnike pod obdol&bo, da je pri svoji registraciji kot tujec navedel napačne podatke, V!*Um1 č«a(r je bil obsojen na 3 mesece v ječo. Bjeinricfcov zagovornik Ge- v sredo, 8. januarja, je bilo po* motoma v prvi vrsti med dele gati izpuščeno ime John Križe. Torej je prvi delegat v prvi vrsti John Križe, ostali delegati pa so pravilno navedeni. Uredništvo. li na mrtvaškem odru, ga spremili v cerkev in do vlaka, ko se je peljal z nami na naš dom na farmo, kar je bila njegova želja. Dalje se zahvalimo vsem Slovencem tukaj na farmah v St. Catherines, Beamsville in Toronto, kateri ste nam priskočili na pomoč, ga obiskali na mrtvaškem odru, darovali vence in sv. maše, in ga spremili do večnega počitka v p reran i hladni grob. Dragi bratec, prezgodaj si zapustil svojo žalujočo staro mater, dva brata in sestro v starem kraju, žalostnega brata v Ameriki in žalostno sestro Mary in družino Cesar v Canadi, Predragi Joe, oblju -bil si meni in mojemu možu, da boš z nami obhajal božične praznike in se z nami veselil. Ali morala sem po tebe priti, ker želja nama ni bila izpolnjena. Zato, dragi Joe, nikdar ne-pozabljeni, naj ti bo lahka tuja kanadska zemlja, za katero si življenje dal. Križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami! Ostajam žalostna Mary Cesar, sestra. St. Catherine, Ont., Canada. bo zgrajenih 98 novih ladij.! boljšem stališču. Ud teh jih bo dobila Anglija izdeluje granate, 22. Polovica jih je toiilo že splovl jenih. K temu pridejo še korvete za obrežno stražo in iskalci min. Od Anglije je Kanada pri-barantala šest ameriških ru-šileev. Poleg tega je bilo 30 trgovskih pamikov predelanih v vojne ladje. Kanada bo kmalu zgradila 8 velikih trgovskih ladij za Anglijo ter s tem nadomestila izgubo. Vsaka bo imela po 9300 ton. Doslej *so zgradili v Kanadi 40 šol za letalce; do poletja jih bo zgrajenih 83. Mladi ljudje prihajajo trumoma iz Avstralije, Nove Zelandije, Argentine in drugih dežel, hoteč se izvežbati za pilote, opazo -valee ali strelce. Tudi iz Zdr. držav jih je dosti. Sest velikih letalskih šol so preselili iz Anglije v Kanado, vsled česar je bilo treba zgraditi vojašnice za 10 tisoč na-daljnih mož. potrebne stroje. Municijska industrija je na Osem tovarn devetnajst tovarn dele za granate, osem liajst jih bo pa treba še zgraditi. Zdaj izdelujejo v Kanadi o-sem različnih vrst granat. Po zgraditvi novih tovarn bo mogoče izdelati vsak mesec dva milijona granat. Meseca aprila bo začelo 14 kemičnih tovarn izdelovati raz-streljiva. Najbolj se je postavila Kanada z motornimi vozili, to j«i z avtomobili in trucki. Dozdaj je izdelala 30 tisoč voz za kanadsko armado oziroma jih j* poslala v Anglijo. Angleži bi ne bili proti Italijanom v Afriki nikdar tako mipešni, če bi ne imeli na razpolago tisočerih kanadskih avtomobilov in truekov. Zdaj izdelajo v kanadskih tovarnah vsak dan 400 avtomobilov, toda produkcija se bo kmalu povečala 11a GOO. V delu so tudi tovarne za dnevno produkcijo 2000 težkih gumijastih ob-ročev za avtomobile. Pri izvedbi indus'trijalnega Prvi absolventi letalskih šol! programa ima Kanada največ KAJ JE PREPOVEDANO UVAŽATI r Kanadska vlada je zavzela stališče, da se morajo Kanadčani odreči vsem iz inozemstva im-portiranim predmetom, ki niso neobhodno potrebni za vsakdanje življenje. Pred vojno je Kanada dosti iniportirala kt inozemstva, največ seveda w. Združenih držav. Kanadska vlada je mnenja, da so ljudje -preveč potrošili za razne nepotrebne stvari, poleg tega pa potrošeni denaj- niti v raid Mbrriset se je proti kazni pritožil na višje sodišče in bo o Heinrichovi zadevi najbrže razpravljalo sodišče v Toron-vu. deželi ni ostal. Kanadčani so kupili vsako leto za milijone do'larjev raznih cenenih ameriških inagazinov, ter pustolovskih in detektivskih romanov. . Zdaj trih publikacij, ki so brez vsake literarne vrednosti, ni ve« dovoljeno naročati (Seznam predmetov, ki jih je kanadska vlada prepovedala naročati iz inozemstva, je izredno dolg. • — Izmted njih naj navedemo le naslednje: Potniški avtomobil, motor-cikli, bicikli, trailerji, športni čolni in jahte, cigare, cigarete, tobak za pipo, razgledhiice, čokolada in čokoladni kendi, coca cvetlični grmi, ptičje kletke, konzervirani salmfon, orehi, konzervirano sadje in zelenjava, papirnate brisave, prtiči, koirfekti, električne svetilke, vacuum cleanerji, električno britve, radio aparati, fonografi ter godlbeni instrumenti; bil-liardne mize, kam»:Te, nalivna peresa, igrače, dežniki, nakit, milo, perfumi, itd. . Tozadevne predpise 'bodo kanadske oblasti najstrožje izvajale. so bili poslani meseca novembra v Anglijo, Do konca teko -čego leta se bo izvežbalo v teh šolah vsak mesec dva tisoč letalcev. Med njimi bo t retina pilotov, drugi pa strelci in opazovalci. Gradnja letal je liadaljna naloga Kanade. V zvezi s tem so se pa pojavile velike težko-če. Ob izbruhu vojne je bila kanadska zrakoplovna industrija šele v povojih. Motorje in druge dele so naročali iz Anglije. Izza kapitulacije Francije in zračnih napadov na London so te pošiljatve ponehale. Kanada je vsledtega začela graditi svojo letalsko industrijo po ameriškem uzorcn. Nekaj letal je bilo v Kanadi že zgrajenih ter opremljenih z motorji iz Anglije ali Združenih držav. Oe bo tudi vpri-liodnje mogoče graditi v Ka nad i letalske motorje, je odvisno od vprašanja, če bo mogoče dobiti iz Amerike potrebne stroje za izdelovanje delov in orodja. Produkcija pušk in topov napreduje. Do lanskega marca so izdelali v Kanadi 3500 avt-tomatičnih pušk Brenovega modela. Poskrbljeno je bilo za produkcijo 11 različnih vrst topov, začenši od 40 niiliineter-skih švedskih "Bofors-Flaks" do 6-,palčnili ladijskih topov. Ker so v Kanadi izdelovali pred vojno ie puške, bo treba zgraditi nove tovarne za topove. Vse je odvisno, kako naglo bo mogoče dobiti iz Ameriko je preglavice s pomanjkanjem izvežbanih delavcev. De-laveev je dosti, toda tisoče in tisoče mladih ljudi je treba najprej izvežbati. Vežbati so začeli tudi ženske za delo v municijskih tovarnah. V Kanadi je sicer zavladala vojna prosperiteta, ž njo vred so pa šinile v višino tudi cene. Da prepreči povišanje plač, zaenkrat ni še nobenega govora. Delavski voditelji so obljubili vladi preprečiti š^rajke za zvišanje mezd. "Canadian Congress Journal", glasilo kanadsk e g a "Trades and Labor Congres-sa" se pritožuje, ker je naro dni obrambni svet meni nič tebi nič podaljšal delovnik od osmih na deset ur, delovni teden v stavbinski industriji pa na 60 ur. "Journal" pravi, da je bilo delavcem odvzeto tisto, kar so si s težkim bojem v dolgih letih priborili. Kanada je uvedla enomesečno obvezno vojaško službo za vse mlade in za vojaščino sposobne moške. 13 tisoč častnikov in mornarjev kanadske mornarice, 50 tisoč kanadskih vojakov v Angliji, več kot 100 tisoč častnikov in vojakov kanadske armade—vsi ti možje ^o prosto-voljei. Ce bo Kanada še dolgo obdržala sistem prostovoljcev, ali če bo uvedla prisilno vojaško službo—se zaenkrat ne da niti ugibati. ■ L A B N A B O D A" — New Yoit Wednesday, January 15, 1941 VST'ANO VI JEN L. lM ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. 35« ' Okoli desetih zjutraj naelednjega dne je zazvonilo po ljubljanskih cerkvah z vsemi zvonovi. Po ulicah, polnih radovednežev, se je pomikal mrtvaški prevod. Na čelu vojaška godba, četa rezervnih in aktivnih častnikov, trop vojakov, voz z venci, šopki ter trakovi, voz z duhovščino, voza s krstama in nato žalujoči ostali —(gospodje in dame. Rajni Stanko Kramar je ibill rezervni častnik in bivši do-brovoljec, 'borec za jugoslovansko svobodo; stari Gašpar Kro-mar pa je bil posestnik reda sv. Save, ki si ga je pridobil za baje velike zasluge za državo. Zato sta imela tako slovesno spremstvo do kolodvora, odkoder ju prepeljejo v grobnico v Sela. Olga in Tratarica sta stali za cvetlicami na oknu in gledali izprevod. — Zdaj sta »se pomikala pom{pazna voza s kr>tamia mimo. Po troje parov od rejenosti svetlikajočih se vrancev * perjanicami na glavah in z galaniranimi jezdeci je veličastno počasno vleklo težki črni knsti. i 'Zda.j so prlkoraKali pokojnikoma najblisžji žalovalei: Jan-\o Stepišnik intOb njegovi roki got-'pa Elza, skoraj za pol glave večja od njega, vsa v črnih pajčolanih, elegantna dama strogo resnejga obraza, nato Jankova mati in sestra. — Tedaj sta se spogledali Olga m Tratarica. Dvoma ni bilo nobenega: L21za je že noseča . . . Olga ni videla nikogar več; odšla je v spalnico, zbegana kakor v silnem udarcu.. Zdaj ji je bi'lo jasno, da ji je Janko lagal, (ko ji je prisegal, da jo bo ljuibil zvesto, "naj se zgodi karkoli ž njim." Z iažjo in krivimi prisegami jo je znal premotiti Jn osvojiti <še drugič. Kakšna propalieat Kako strašno je to njeno novo razočaranje! Kako veiiko to novo njeno ponižanje! Za igračo jo je imel prej in sedaj. Krčila je pesti in srce ji jet bilo polno o^vttljivosti. &e ji Ibo pisai Janko. Povabi jo na sestanek, ona pa pošlje to p izlilo ženi, naj ima poslej pelkel v hiši. — Toda Elza vrže .•Horda pismo v koš ;n se zasmeje nji, naivni beračici. Kdo ve. kakšna moralna načela ima takale modema bogataška. — Ali naj pi-M? naravnost njemu, da je podlež, ki ga zaničuje in preklinja! Morda -e bo zarezal njeni togoti, saj ča.-ti nima J*, mož nobene več. ^Tedaj si jj Olga dopovedovala, da sta si Janko in Elza popolnoma vredna: drug drugemu sta se prodala in si drug drugega kupila. Njeni strasti po lepem, elegantnem možu je zadoščeno; potomea ii.ia; njegovi stra-1i po bogastvu je ustreže-. no z milijoni žene, ki ga je rešila bankrota. Vest, ljubezen, sram pred seboj — s možnosti! Kdo pa ve, da sta podleža? Po vseh štirih bodo klečeplazili pred njima, zlato tele je dandanes najmogočnejši bog. Samo reveži se morajo sramovati, :milijonarji na grihe lahko ponosni. In Janko je ponosen! Kako je korakal! ' Kako dvigal glavo, vzpenjal prsi! Seveda: kdo je bil tako sv ret en Jn prebrisan kakoi on, kdo si je 7.nal najti tako bogato ženo in dedič-no, komu je usoda prijaznejša- bodočnost svetlejša? Čigava ž?na je največjega peštovanja vredna dama? Njegova Elza, >aj je najbolj bogata! Zato ji Janko ni branil nastopiti javno. Naj le vidi .»vet; za slavno Kromar-Stepišnikovo dinastijo je pre^kubljen potomec. In tudi () ga naj vidi Elzo! Zdaj je konec zabave in burk. Dovolj jo je imel; naj reva le vzame kmeta. — Vsej to je zdaj postalo Ollgi jasno, kakor ko srce brez pomena. Ni se motila. Prejela ni od Janka nobenega pLvma; niti Krnice se ni spomni!. Preveč je imel novih skrbi in nujnih opravkov, da bi se menil zanju. Ljubljana in Sela pa sta slavila Janka in Elzo. Veliko y*oto sta poklonila narodnim in dobrodelnim, društvom v počaščen je spomina blagorodnega očeta, oziroma tasta, veleindu-•trijca (iašparja Kromarja ter svaka, oziroma brata, rezervnega poročnika in junaka dobrovoljca Stanka Kromarja.. In listi, ki *o prinašali cele steani ogromnih mrtvaških naznanil z najširšimi črnimi robi ter z največjimi črkami, so tek mova'.i med seboj v podrobnem popisovanju pogrebnega iz-prevoda po Ljubljani in pogrisbnih svečano-ti v Selili. . Tiste dni je končno na^Ia Olga v sebi moč, da je napisala Novaku pismo. Obsegalo ji sanlo ,par vrst. "'Dragi go-pod Novak zelo mi je žal, da naju niste našli ia. Najlepša hvala za spomine iz Prage. V-a naročila so gotova, in jaz >em zadovoljna, da določite dan iporoke kadarkoli. Ijcpo Vas pozdravlja Vaša Olge." Tiste dni je tudi Ružanec sklenil, da se umakng iz Trste-nika. Napisal je prošnjo in jo prinoe^ župniku,, ob jo piiporoči, "Glejte, najini -.ni-!i ta se srečali," je dejal stari dobri-čina. sem vam hotel svetovati, da izpremenite služ- l»euo mesto. Naše mestece pač ni za vas. Že dalje časa vas opazujem: tu niste več mirni in zado\'oljni. Prav žal m»i bo za ras, a želim vam, da po-tanete sanvsvoj gospodar. To vas zopet vzproii in vse bo zopet v redu." 4 4 Da j Bog," je -dgovoril Rožanec in naglo odišel. Kakor bronast kip je bil njegov obraz, trd, zarjavel in miren. . Na (Joričana-h >. je izvršil« poroka Olge Tiatarjeve z gospodom Ivanom Novaktin. Skromno in tiho. Niti vozov ni bilo, dasi je stala v Wevu cela vrsta lepih konj. Tako sta želela nevesta in ženin. Poročal je domači župnik Torbar, (Rožanec se je bil opravičil, če6, da se- pravkar seli na novo •Itralieno mesto, v letovišče S., da naj ga torej oprostijo in »prejmeta najsrčnejše čestitke in voščila. t V cerkvi je A>ilo po nauku v netJeljo popoldne le še par x ko so peš dospeli ženin, nevesta ter priči. Hitro so vili: *aj se o vsem lahko biez raarfburjenja pomenijo na veli katero j pcvabljen najvljudneje tudi župnik,. Gospa Magda Lupescu, ROMUNSKA MADAME POMPADOUR. doma. t. iN*daljsranje prihodnji«.) V eni od mnogih majhnih u-lio s saimmi vilamfi posejanih, tam v četrti letoviščasrjev, sta že skozi deset let stalno straži-la dva detektiva eno nadstropno z gladko rdečo opeko zgrajeno vilo. Vila je nekoliko umaknjena s ceste in z lepim vrtom Obdana. To je vila Elene Lra-pescu, dobre prijateljice in svetovalke bivšega romunskega kralja Karla II. Kdor bi se v prednjih časih v bližini te vile zadrževal in bi ne m/ogel. dokazati, da ima opravek v neposredni bližini, ki se zelo kesal, zakaj ga je moralo zarfesti prav sem, kjer bi ga prijeli kot sunv liivega človeka v bližini mogočne Židinje in najožje prijateljice ldraljeve. . i •Od takrat, ko je prišel na oblast general Antom^cu in Železna garda, je ta vila nenavadno pusta. Žema. ki gre v petdeseto leto, je v največji naglici zbrala vse. kar se da v treh ali štirih urah v največjem razburjenju pobrati v pol ducata krasno urejenih sob, zmetala je vse v dvanajst velikih kovče-gov in skrivaj naložila te kov-čege v avtomobil za prevažanje piva. ki je vse zapeljal na Karlov dvor. Pod zaščito bivšega kralja je hotela rešiti sebe in svoje bogastvo pred narodovim sovraštvom. Naj gre vse to bogastvo v katerokoli negotovost že, tu ne miore več ostati. Danes lahko vsakdo obišče to vilo proti majhni vstopnini. Časnikar, ki je za to zvedel, se je odJločil, da jo bo obiskal. Rad bi pogledal za zavese tajinstve-nosti. k; je leta in leta ogrinjala to hišo, o kateri j^ že toliko slišal. Podal se je v Alee Vul-pache — tako se namreč imenuje ulica, v kateri je stanovala aMJdame Lupeseu. — Tokrat nvi ni noben detektiv zaprl poti, prifooveduje omenjeni časni kar. Pri vhodu so se zbirale j manjše skupine ljudi, ki pa niso vstopile, ker je bilo ravno poldne, vstop pa je dovoljen zopet popoldne ob dveh. Toda časnikarska legitimacija mi je takoj odprla pot v vi'o. Člani Železne garde so na gospo Lu-pescu zelo hudi in ie zato razumljivo, da zelo radi pokaže-io vse tajne in v*e intimnosti, ki iih je ta hiša skrivala v sebi. Ob vhodu sto i i brc na st i ki.p velikana, ki predstavlja ljubezen. Radovcdnemni občinstvu razi a era jo. da je bil ta kip simbol hiše crosoe Lupešcu, ki ga mora v-ak obiskovalec najprej spoznati. To je prva stvar, ki je vredna pri ogledovanju posebne ara zanimanja. Zelo lepa V velika spreiemlna dvorana. Sfcne so okrašene z dragocenimi slikami in s prekrasnimi go- belini, ki vise Ob vhodu. Sedaj je ugotovljeno, da so jih emo-stvano vzeli iz kral jeve umetniške akademije. Kmalu (bodo zopet vrnjeni pravemu lastniku. IV tej sobi je Idrasno izrezljana miza. Na mizi sta na eni strani fotografiji rodbine zdravnika Wolfa iz Jasavja ter bivšega kralja Karla v lovski ofb-leki, na drugi strani pa stoji Fedimerokraki židovski svečnik. V sobi je več slik njeme nečakinje, ki je bila brez dvoma njena najljubša sorodnica. > 'Potem je kitajski salon z raznimi predmeti iz slomove kosti. V tej sobi zbujajo pozornost igralne mizice, ki jih je več in ■co pokrite z raznimi igralnimi kartami! Vse kairte nosijo kraljev en^blem. Pravijo, da so pri teh mizicah igrali za milijone. Madame Ijuipescu im vsi njeni prijatelji, zlasti Žid Aussehnitt. bivši dvomi maršal in mnogi drugi, ne izvzemši Karla samega, so bili stra=tni kvartopirci. Pripovedujejo, da je gospa Tju-pescu včasih v eni noči priigrala milijorn lejev. V prvem nadstropju so spalnice nekronane kraljice. Prva soba je precej velika. V sredi jr* postelja z zastori. Zastori, zir3 in vse pohištvo je rebrno sive barve. Ko ?mo stopili v sobo, je pravkar zazvonil telefoni na nočni omarici. Toda to ni bil telefon iz kraljeve palače, pač pa je polieiia klieala poveljnika straže, naj se izmenja straža. 0 nenadnem in nepričakovanem odhodu bivše gospodarice te hiše priča na stotine praznih škatlic, v katerih so bile spravljene velikanske, dragocenosti. nakit in drugi predmeti. Vse je okirašeno s kraljevim monogramom. Človek dobi vtis, da so čez drn in strn hitro pobrali vse, kar je imelo večjo vrednost. Nekaj dragocenih slik so tudi odnesli. Škatle za zlat in srebrn pribor so vse prazne. Po mizah leži neka kraljeva slika iz oglja in več drugih manjših slik, ki so jili vzeli iz dlragocenLh okvirov, okvire pa odnesli. < 4 (Izredno lepa je koparniea. Clovefk dobi vtis, da ji je gospa rjupe>cu posvečala posebno pozornost. Vse stene v kopalnici so iz črnega mairmorja. vsi o-stali, za kopanje petrebni predmeti pa so iz (zelenega malahi-ta. V enem kotu je električni arparat za ma-ažo ter stotine raznih steklenic in stekleničic z najrazličnejšo vsebino, zavoji raznih soli in m a ž, ki naj »hi petdesetletni gospe vrnile mladostni čar. Kot dokaz brezmejne razkoSno«ti, kažejo člani Železne garde majhno steklen ičieo z neko dragoceno te- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je ram ls priročno 8 <'i NAD LETALIŠČEM V TEXASU V obsežnem programu za državno Obrambo se vežba na tisoče mladih Amerikancev. Na sliki je videti prizor ra letališču Randolph Fie d, Texas, 'i »i Ji t\ i f kocino, ki jo je uporabljala go- 1 spa L/upescu po kopanju. Ena taka >tek!eničica stane 10,000 lejev. Vsak dan je porabila eno tako stekleničico. Kjoepa Lupescu je verjetno slutila črne dni. zato je zadnjih deset dni pred nesrečo odigrala zadnjo šahovsko partijo z mestom Bukarešto. Reči je treba, da je dobro odigrala. Prodala je namreč svojo vilo mestni občini za 80 milijonov lejev. Denar so ji takoj izplačali na roko. Dokaz, da je v njej ohranjena dobra židovska kri. Pravijo, da je bila njena vila vredna največ 8 milijonov lejev. Člani Železne garde se grizejo od jetee, zakaj niso gospe Lupescu ujeti. Na kraljevo posredovanje je smela od5ti iz države ž njim, sptemfljana od državnih organov, ki jih general Antoneseu pač ni mogel odreči bivšemlu kralju. V romu.^ko {prestolnico pa se ie zopet vrnila bleda, izmučena in kakor pravijo Romluni, vendar zopet srečna žena,, da vzgoji svojega sina, mladega kralja Miiliaela in da vrne Romuniji zopet ono. kar jI je gospa Lu-oescu na tako grd način odvzela — čast romunske žene in ro-nmn^ke družine. STOLETNICA SI SLUŽI KRUH. fV Parizu je proti koncu tega meseca praznovala svojo stoletnico gospa Cabanova. Stara dama ta dan ne misli sedeti v udobnem naslanjaču in sprejemati voščila svojih potomcev, temveč bo streha kakor že 47 let vsak dan ljudem v svoji pro daialni perila. To nj kakšna velika modna trgovina, ima pa svoje stalne kupovalce. delno že iz tretjega pokolenja, in do-naša toliko, da more človek od teca živeti. [Na vsa vprašanja, kako si je mogla ohraniti življenje tako dolgo čvrsto, odgovarja stara gospa z nasmehom: "Nikoli se nisemf ravnala po kakšni posebni dieti, nasprotno,* priznati moram« da rada dobro in obilno iem. Nikoli se nisem štedila. Imam devft otrok in sem dbla-la vse življenje. Ce je mogoče iz tega napraviti kakšen recept ti i * 00 SLOVENSKO - AMERIKANSKI T/ | 1 :: ZA LETO :: Koledar 194j Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih Člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodopisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta • . • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv Članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto laUko počljete ▼ znamkah po 2 oz. 8 cente, Ce prebirate ▼ Združenih državah. Posebna priloga: Trije zemlje«idi ▼ barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA l 1940 naroČite ga še danes 00 00 h 0 00 00 » 00 ** 00 00 00 b Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. ti nekoliko dni pozneje je policija posla'la zakoncema denarnico, ki jo je bila našla v žepu nekega moža. ki so ga tam zasačili pri tatvini. y denarnici je bil naslov njenega lastnika in tako se je stvar lahko hitro nredila. SAM SI JE OPERIRAL SLEPIČ. -pazniku, 'kjer je imel na razpolago samo žepni nož in nekaj že rabljenih žepnih robcev, je zdravnik prijateljevo ženo o-periral in ji rešil življenje. [Brazilski zdravnik dr. Taja-d€S se je mudil na znanstveni i etospedieiji v pragozdovih na gornjem toku reke Amaconke. Tam je nenadoma ol>olel. S seboj je imel samo enega Indijanca. Kot zdravnik je vedel, težko operacijo. I pridelkov. Požar je uničil go- JGMobok »misel za odgovor- spodarsko poslopje, lunelisko da Pe nfa razlije gnoj. Ni n*u preostajalo nie drugeqra. nego da se operira sam. Napil -e je žganja, poteni si je pa z žep. nim nožem odrezal slepič. Indijanec mu je držal pri tem zr-calce, da je zdravnik boljo videl v svojo trebušno votlino. VELIK POŽAR V SAVINJSKI DOLINI. (Nedavno je nastal požar v kozolcu gostilničarja in posestnika Ivana Kunira v Kapli pri Sv. Ju i i ju ob Taboru. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil ter je zajel dva kozolca in gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli domači in okoliški gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti Kumrovo hišo ob državni ce>ti, v kateri je gostilna. Odstranili -o tudi živino iz lasila. Ko sta odšla, je last niča prodajalne opazTIa, da je ostala na mizi denarnica s 60 markan^i. Ker obeh zakoncev ni mogla več dohiteti, je denarnico dhranila v svojo blagajno. Menila je. da se bosta pač še kai oglasila. . !Že naslednji dan sta mož in žena res prisila in sta bila ve-e-la, ko je jima tr.govta sporočila, da je na»la denar. Odprla je blagajno, da jima denarrieo \1rne in je — prebledela. Denarnica je bila izginHa in vse iskanje je bilo zaman. Tedaj je trgovka spomfnila, da je bil v prodajalni snmfljiv možak, ki ai bil ničesar kn-pil, a si je V3=e ogledoval. Ali je ta ukradel denarnico? Naj je bilo kakorkoli. trgovka je morala prositi naj ji zakonca oprostita in je i t Trta ponudila svoj tfenar. Na nost do ^bolnikov je pokazal tu di švedski zdravnik dr. Ging-ling, ki je sredi operacije ne-npdoma opazil, da si je levo "oko infioiral. Kljuib temti je mirno nadaljeval svoje delo z desnico. 'Po operaciji pa je mo-r?»l ugotoviti, da je infekcija njegove levice že tako napredovala, da si more rešiti življenje le, če si takoj odreže levo roko. V strašnih mtakah si je odrezal levico in njegovo življenje je bilo Teseno. Neki dunajski kirnrg je bil na turi v solnogradkih Alpah v spremstvu svojega prijatelja in njegove žene. Med plezanjem na neko goro je prijatelieva žena začutila silne bolečine in zdravik je ugotovil, da ima sušilnico in oba kozolca. Škode je okrog 550,000 din. Ni izključeno, da je požar zanetila zlobna roka. . PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški sbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. fconon pa je bilo r?e dobro, kaj- vnetje slepiča. Na planinskem