Iz šole za šolo. CprctvopisTie vaje. (Sestavil Fr. Jamšek.) (Dalje.) Vaja XV. »Prepiši? berilce brez pomot, konečno pa zaznamovaj vse kratke samoglasnike s krativcem (a, e, i, o, u)!" Vaja XVI. nPrt:piši? berilce pravilno, na zadnje pa zaznamovaj vse dolge samoglasnike z ostrivcem, vse kratke s krativcem!" (Na pr. Kratki dndvi, dolge nočf.) Vaja XVII. nPrepišite znano basen, ki je ila šolski deski brez samoglasnikov napisana, popolnjeno v svoje ,,sešitke"; dolge in kratke samoglasnike zaznamujte proti!" (Na pr. Ž • 1 • d n b-č-.) Vaja XVIII. nPrepiši na šolski deski napisano pesem „ " tako, da bo vsaka vrsta polna besedi, kar ni na deski." X Vaja XIX. nPrepiši ? berilce tako, da se bo glasilo kakor pesen , katera šteje ? kitic po ? vrst in te po? zlogov; dolge samoglasnike zaznamovaj zgoraj z vodoravno črtico (a, F, i, o, u), kratke pa s kljukico (a, č, i, 6, u)!" (Na pr. Moja mšima.) Vaja XX. ^Prepiši iz? berilca le one besede, med katerimi je ločilo; na mesto izpuščenih besed napravi stoječe križece!" Na pr. f Rozika. fttttt imeti, da fff pomagala. Rozika f f žalostna. Jokaje i. t. d. Vaja XXI. »Prepiši na šolski deski napisano znano basen brez pomot, na zadnje postavi vmes potrebna ločila, katera so na deski nalašč izpuščena!" XXII. ,,Prepišite berilce? (na pr. nVsem se ne more ustreči" ali pa ,,Trn in vinska trta") brez pomot, ter pazite na vsa ločila!" Konečno: o) nPodrižajte vse besede z velikim sprednikom!" h) nPoiščimo besede, ki so v tej povesti v začetku govora!" ,,Kake sprednike imajo vse besede v začetku govora?" c) ,,Poiščirao besede, ki so v tej povesti za piko!" — ,,Kake sprednike iraajo vse one besede za piko? — Zakaj?" «9 BPoiščimo besede, ki so v tej povesti za klicajem!" — wKake sprednike imajo one besede za klicajem ? — Zakaj ?" d) ,,Poiščimo besede, ki so v tej povesti za vprašajem!" — ,,Kake sprednike imajo vse one besede za vprašajein? — Zakaj ?" e> BPoiščimo besede, ki so v tej povesti za dvopičjem z narekovajem!" ,,Kake sprednike iraajo vse one besede za dvopičjcm z narekovajem ? — Zakaj? ,,Ponovimou, kdaj pišemo velike črke (sprednike)?: 1. V začetku govora (spisa). 2. Za piko, klicajem in vprašajem, kadar sklepajo stavkovo misel. 3. Za dvopičjem, kadar svoje lastne, ali besede koga drugega neizpremenjeno za- pišemo. XXIII. Izpišite iz čitanke (berila) po 3 stavke (največ po 5 stavkov). «) Katere sklepa pika! Katere sklepa klicaj! Katere sklepa vprašaj! č) Za dvopičjem se spodnjim narekovajem do zgornjega narekovaja! XXIV. BPrepišite sledečo (na šolski deski napisano) pesem brez potnot tako, da bode v vsakej vrsti toliko besed in zlogov, kolikor jih je na tabli. Pazite tudi na velike sprednike!" (Na pr. ,,Kolednicaa na str. 54. ali pa nSlovo od doma" na str. 202. Razlagove pesmarice.) Konečno: nPoiščimo besede iz početka vsake vrste!" BKake sprednike imajo vse one besede?" BPomnite!" Velike črke (sprednike) pišemo tudi: 4. V pesraih iz početka vsake vrste. XXV. BIzpišite iz berilca? (znane pesni) vse besede iz početka vsake vrste!" Konečno: nPodčrtajte velike sprednike v onih besedah!" XXVI.*) BPripravite si Bsešitke in peresa! Položite čitanke na ,,sešitke" ter po- iščite ? berilce (pesen, katero znajo vsi učenci na pamet)! — Preberi to lepo pesmico — — I, tvoj sosed — I — pa naj ločila pri branji imenujet — — — Ponovite vsi to pesen na pamet! — — — Zaprite čitauke ter jih položite jedno vrh druge na konec klopi (ali pa po vrsti na oder)! — — — — Napišite zdaj to pesen na pamet v svoje nsešitke" tako, kakor je v čitanki!" *) Ako je pesem namenjena petju, naj si jo napišejo v svoje npesmarice", mesto v nsešitke". Konečno: ,,Prvaki, razdelite zopet čitanke! — — — Poiščite zopet to pesen, položite knjige na levo stran Bsešitka" ter izbrstite pomote iz današnje pravopisne vaje!" XXFi7. nPrepišite sledeče (na šolski deski napisane) liste brez potnot!" 1. Dragi Mihče ! Vem, da si dober, krotek in spravljiv, zato Ti pišem te vrstice, da Ti povem, kako trie srce boli, ker sem Te včeraj pri igri razžalil, kakor še nikoli. Ne vem, kaj rne je motilo, da sera se tako spozabil! In Ti nisi črhnil žal besede, ampak molče si se odpravil dornov. Prosim Te, odpusti mi to mojo zmoto in bodi tui zopet dober in zvest prijatelj, kakor si mi bil poprej! Mihče, sezi še danes v roko svojemu odkritosrčnemu prijatelju V Ljubljani, v . . dan Štefanu. 2. Ljubi moj Štefan ! Tudi meni je bilo včeraj silno težko pri srci, ko sva se v jezi razišla. Bal sera se, da Ti ni več mar za moje prijateljstvo. Ker pa vidim, da si se le prenaglil, zato Ti od srca rad odpustim to zmoto. Naj bo vse pozabljeno! — Po Tvoji sestrici, ki rai je Tvoje prijazno pismice izročila, sem izvedel, da, je Vaša kanarčka danes prvo jajce znesla. V večerki ji prinesem črevec iz našega vrta. Bodi zdrav in vesel, kakor je tudi Tvoj zvesti prijatelj V Ljubljani, v . . dan Mihče. 3. Preljubi moj oče ! Kako veselo je danes za nas, ker obhajamo Vaše godovanje! Bog Vas nam ohrani še mnogo, mnogo let zdrave in vesele! Lepo se Vam zahvaljujem za prcobilne dobrote, katere mi neprenehorua skazujete in katerib Vam ne morem nikdar povrniti; Bog naj Vam jih povrne! Vsaki dan bodem molil za Vašo srečo in Vas bodem vsikdar rad vbogal ter se prav pridno učil, da me bodete radi imeli. Prosim Vas lepo, skazujte še v prihodnje svojo milo očetovsko ljubezen svojemu hvaležnemu sinu V Mariboru, v . . dan Cirilu. 4. Mi 1 a mi prijateljica! Ljuba moja tnaraa so že toliko okrevali, da smejo za kako uro iz postelje. Ne morem Ti povedati, kako me to tolaži. Vendor samih si še ne upam pustiti. Prosim Te torej, pridi danes popoludne za malo časa k njira mene namestovat, da morem iti po drugega zdravila k gospodu zdravniku, kakor mi je bil naročil. V omarico pripravila sem Ti male južine, na poličko pa bukvice nBlaže in Nežica", iz katerih jim več- krat kaj berem, kajti moja mama niso inieli prilike, da bi se bili brati naučili, kakor jo imamo dandaues lni otroci. Bodi zdrava, in izpolni prošnjo svoje iskrene prijateljice V Gorici, v . . dan Marte. Po prepisu: nPoiščimo vse osebne zainikc v onein pisunu!" rPodiižajnio one osebne zaimke, kateri iuiajo veliki sprednik!" — nKatero osebo nagovarjaino s podriža- nimi zaiuiki ?" nPomnite!" Velike črke (sprednike) pišerao r.udi: 5. V pismih pri zaimkih, s katerimi nygovarjamo osebo, kateri pišemo." XXVIII. L a s t n a i m e n a. (Učitelj napiše na šolsko tablo, učenci prepisujejo.) 1. a) Rudolf, Benjarain, Ferdo, Jakob, (Jakobov oče), Marijca, Sabina, Judita, (Juditina rnati) i. t. d. so krstna ali osebna iiueua. V) Gospodarič, (Gospodaričev dom), Lipovšek, Sajevcc i. t. d. so rodna imena ali priimki. c) Rudolf Habsburški, Benjamin Gospodarič, Ferdo Lipovšek, Judita Sajevec i. t. d. Pri podpisu postavi se priimek za krstniui imenom. č) Pri Mesarji, Mesarjev hlapec, pri Lukatu, pri Maliču, pri Majolki, pri Slonu i. t. d. so hišna ali domača iniena.*) nPomnite!" 6. Imena ljudi (osebna imena) po krstu, po rodu, po domu so lastna imena ter se pišejo tudi kot pridevniki z velikim sprednikom. Naloga. Napišite še nekaj znanih oseb po njihovem krstnem, rodnem in domačem imenu! N. pr. Benjaiuin Gospodarič, Mesarjev; Fcrdo Lipovšek, Lukatov; Judita Sajevec, Slonova i. t. d. (Dalje prih.) *) Za 1. vodilo bodo najbolje služila imena po krstu, po rodu in po domu iz domačega kraja, tedaj od oseb in hiš, ki so otrokom znane.