GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhala vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B«
Naročnina znaša: celoletna . . K poluletna . . „ 2-— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0*10
Št. 15.
V Ljubljani, dne 8. marca 1912.
Leto VII.
Liberalno srce za reveže.
V	zadnji občinski seji so zopet enkrat liberalci pokazali koliko srca imajo za delavstvo in za reveže. Naš občinski svetnik Štefe je predlagal, da naj se občina usmili tudi onih revežev, ki so vse svoje moči in ves svoj denar pustili Ljubljani in prišli v žalosten položaj, da se morajo na stara leta preživljati od tuje miloščine. Povedal je, da liberalna prestolica Kranjske zaostaja v skrbi za svoje reveže za drugimi manjišimi mesti po Kranjskem in drugod. Za zboljšanje položaja revežev bi se rabilo le 10 tisoč kron. A liberalci so se smejali vsemu temu in povedali: »Za gledališče imamo 100.000 K in še več če je treba, za reveže pa ne zmoremo 10 tisoč kron.« Dobro jim je odgovoril Štefe, ki •jim je rekel: »Za gledališče imate nakrat 100 tisoč kron z vsemi .posledicami na razpolago. Za d r a g i n j s k e doklade mestnim svetnikom je vsako leto denar, za reveže stiskate vsak sold, kakor da bi povišanje miloščin reveži sami zase obdržali in ne bi dali nazaj tudi kot, zaslužek obrtnikom. Res daleč so zavozili v Ljubljani, da mora ona ponosna prvostolica Slovenije mestne finance flikati z žemljami revežev«. To so tisti liberalci, ki se ob vsakih volitvah smučejo okrog delavstva, potem ko pride v potrebo pa ga ne poznajo. Zato pa tudi ne bo delavstvo ob prihodnjih volitvah poznalo tistih, ki razmetavajo stotisoče. Sramota je pri tem to, da so to tisti liberalci, s katerimi naši soc. demokrati ob vsaki priliki sklepajo prijateljstvo. No pa saj »gliha skuj) štriha«.
Moderna vojska.
Angleška država je sedaj pozorišče ogromne delavske vojske, ki pretresa vso Evropo in se zna čutiti na celem svetu. Premogarji sO namreč vstopili v stavko, ko jim podjetniki niso hoteli priznati določbe najnižje plače. Nad en milijon ljudi, ki proizvajajo na dan črni de-mant — premog — počiva, da se stre trmoglavost podjetnikov. Posledice tega boja znajo postati usodepolne za ves angleški promet. Železnice so že znižale število vlakov, nekatere celo ustavile promet. Tovarne odpovedujejo
vsled pomanjkanja premoga delavcem delo. Peki ne bodo mogli peči kruha, ladje, ki plovejo po širnih morskih planjavah, bodo prisiljene ostati v pristaniških zavetiščih. Skratka: Ogromni promet se ustavi in milijone delavcev bode brez kruha. Draginja nastaner večja, oso-bito premog poskoči znatno v ceni. Posledice podraženja premoga se bodo, ako se stavka hitro ne konča, poznale po vsej Evropi. Avstrijski premogovni baroni se angleške stavke vesele, ker pričakujejo za svoje nikdar polne žepe večjih dohodkov. Ti ljudje preže na plen, ki ga bodo gotovo ugrabili, ako vlada ne stori potrebnih korakov, da se zabrani izvoz premoga. In tudi če bi se zgodilo to, bodo cene najbrže šle kvišku, ker domača podjetja, ki rabijo angleški premog, istega ne bodo dobila ter bodo morala kupovati pri domačih premogovnikih. Poleg tega je pa tudi nevarnost, da se želja po stavkah prime tudi naših in nemških kakor tudi belgijskih preinogarjev. V tem slučaju bi bilo udarjeno prebivalstvo po zvišanju premogovnih cen. Krivda vsem tem velikim homatijam so veliki premogokopski podjetniki, ki stiskajo delavstvo kolikor morejo. Moderni kapitalizem se kaže tu z vsem njegovim prokletstvom kot izkoriščevalec človeštva. Države pa, katerih dolžnost je varovati slabšega, drže roke križem. Naj bi jim bila velika angleška stavka spomenica kako se ne sme delati in vladati.
Iz ljubljanske tobačne tvornice.
Odsek bolniškega zavoda ljubljanske tobačne tvornice. Naši člani in članice odseka bolniškega zavoda so imeli dne 5. t. m. sejo, v kateri se je sklenilo, da se konstituirajo kot »Klub članov bolniškega odseka krščanskega tobačnega delavstva v Ljubljani«. Predsednica kluba je Helena Koprivec, namestnik predsednice Anton Besov, zapisnikarica Frančiška Juvane. Ker je neobhodno potrebno, da so člani »Kluba članov bolniškega odseka krščanskega tobačnega delavstva v Ljubljani« v trajnem stiku z našo strokovno organizacijo, se je sklenilo, da sta člana kluba tudi predsednika in zapisnikarja »Podpornega društva« in krajne skupine »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Klub naglaša, da je stik članov odseka z delavstvom neobliodno potreben, ker
drugače ni mogoče uspešno delati za koristi delavstva. Sicer so žalibog po zelo omejenih pravilih delovskega bolniškega zavoda c. kr. tobačne tvornice odseku roke zelo, zelo vezane, a če se delavstvo zaupljivo v vseh zadevah, ki tičejo bolniški zavod, na člane odseka obračajo, se le lahko marsikaj doseže delavstvu v korist in dobrobit. Da se pa doseže trajen stik odseka z delavstvom, se je sklenilo, da poshi j e klub vsako sredo v društvenih prostorih pri Krčonu takoj po tvorniškem delu. TU naj pride vsak, ki ima kako željo ali pritožbo glede na bolniški zavod. Vsi naši člani bolniškega odseka hočejo v prvi vrsti vse svoje moči posvetiti koristim svojih sodelavk in sodelavcev, a to je le mogoče, če delavstvo zaupa odseku bolniškega zavoda in odsek more le tako delavstvu v korist podpirati upravo bolniškega zavoda.
Vpokojeno je zopet lepo število naših sodelavk, ki jim ob tej priliki želimo, naj bi veliko let proste sužnosti v tvornici srečno vživale pošteno prisluženo jim pokojnino. Vpokojene so sledeče delavke: Terezija Križman, ki je delala v tvornici 38 let, Neža Srebotnik je bila v tvornici 31 let, Kos Frančiška 31 let, Helena Cot-rnan 29 let, Marija Baltezar 26 let; nadalje Franja Galovič 25 let, Marija Zorc 25 let in Marjeta Jakopič 36 let. Vse navedene delavke so bile članice naše organizacije. Posebno pa Terezija Križman, Marija Baltezar in Helena Cotman.
Iz kovačnice bogatašev.
Parobrodno družbo »Hamburg America proga« vodi ravnatelj jud Ballin. Predno je prevzel vodstvo te družbe, se ni moglo reči, da bi bila družba imela veliko veljavo. Ballin je z neumorno pridnostjo in sposobnostjo družbo tako dvignil, da je »Hapag«, kakor Hamburžani to paroplovno družbo nazivajo, pač morebiti najmogočnejša družba na svetu. Postala je, kar je, zadnjih trideset let. Hapag ali pravzaprav Ballin pa ne ukazuje zgolj družbi »Hamburg America proga«, marveč naravnost še štirim drugim mogočnim družbam. Od Bal lina pa niso odvisne zgolj nemške paroplovne družbe, marveč tudi druge prekomorske družbe. Znano je, kako so padle pred nekaj leti cene vožnji med Ameriko in Evropo, ker so druge družbe poizkušale tekmovati z Ballinom, a končno so skle-
„Rodoljub“.
Spisal Abadon.
III.
Nestrpno je že čakalo ljudstvo in radovedno uprlo oči v četo rodoljubov, ki je sedela okoli dolge mize, nekaj korakov od hlevnih vrat. Vse je utihnilo, samo krik otrok se je slišal, ki so bili na cesti kozo. Trgovca Jakliča, nesrečnega povzročitelja shoda, ni bilo zraven. Zastori,; so ga iskali z očmi rodoljubi. Ali on je sedel doma, kadil iz pipe in se smejal na ves glas. Poznal je te rodoljube in niti v sanjah mu ni prišlo na misel, čutiti se krivega. Župan je dopisoval okrajnemu glavarstvu nemško, ravno tako poštar direkciji, dacar in trgovcc šoln sta bila rodoljuba le radi debelosti, učiteljev ni upošteval, ker sta gojila rodoljubnost le zaradi dolgega časa. O Štoru je vedel, da je prenapet mladenič in je upal, da se sčasoma zresni, o ženski rodoljubnosti se mu pa sploh ni zdelo vredno govoriti. Zato se je smejal prešerno iz globočine svojega srca in čakal na izid cele komedije, ali rezultat rodoljubnih manevrov, kakor je imenoval delovanje vaških rodoljubov.
In vstal je župan Pavlič. Porinil je polo papirja akademiku štoru in mu dejal: »Celo polo popišite in zaznamujte natanko, kaj se bo
govorilo in kaj zgodilo. Poslali bomo v časopise. Omenite zlasti, kdo je sklical shod — saj to vesti -p- in zasluge njegove omenite. Laliko pristavite tudi, da sem dal pred nekaj dnevi goldinar za Družbo sv. Cirila in Metoda. Omenite vse ostale rodoljube.
Štor je poslušal poučevanje in pritrjeval z glavo. Sicer mu pa teh svetov ni bilo treba. Že včeraj je spisal obširna poročila, samo oddati mil je bilo treba na pošto.
Ko je župan poučil svojega adjutanta, je povzdignil glas in nagovoril množico:
»Dragi vaščani! Gotovo se čudite, da smo vas sklicali na shod. Ali je potreba bilo, da se zberete, zakaj velika nevarnost preti radi vasi od mesta Kočevja.«
Ljudstvo je poslušalo napeto.
Župan pa je nadaljeval:
»Mesto Kočeevje nam grozi s ponemčevanjem.«
Ljudstvo se je oddahnilo in tuintam se je oglasil smeh.
»S ponemčevanjem pravim, in morda že jutri, že pojutranjem, bode vsa vas nemška. Eden je že Nemec ih to je trgovec Jaklič. Dobil je pred dvema dnevoma nemško pismo in ga je vsprejel. Vaščani, vsi na noge! V boj proti nemškim pismom. Kdorkoli dobi nemško naslovljeno pismo, vrni ga nazaj. Varujte svojo
slovenščino in branite se svojemu sovražniku. Darujte za družbo sv. Cirila in Metoda, da popravite Jakličev greh!«
Župan je zopet sedel. Ljudstvo pa se je spogledovalo in mnogi se niso mogli smeha zdržati. Torej zato so jih sklicali? Kaj jim je mar, če dobiva Jaklič nemška pisma. Zato ne preti vasi nobena nevarnost. Kaj se menijo oni za nemška pisma in Kočevje, ko se ne zanimajo sploh za cel svet. Oni so že dobri Slovenci, še boljši kot gospoda. E, vraga, če niste imeli druzega povedati, pa bi nas bili v miru pustili. Kaj sta župan in poštar taka Slovenca, kaj ne govorita učiteljica in Turkova Roza tolikrat nemško? Pojte se solit! Tako si je mislilo ljudstvo in se je jelo polagoma razhajati, zlasti ko je jel akademik Štor pobirati z nabiralnikom.
Takrat je šinila dacarju satanska misel v glavo. Vstal je in dejal:
»Vaščani, le darujte za Cirila in Metoda. Poglejte, sam župan da dvajset goldinarjev.«
Ljudje, ki so poznali županovo skopost, so obstali, da bi videli, ali se res zgodi to čudo.
Divje je pogledal župan dacarja, ta pa je naredil nedolžen obraz, samo komaj viden smešek mu je zaigral za trenutek zlobno okoli ust.
nile paroplovne družbe mir, kakršnega je hotel Bali in. Družbe so si izseljence lepo med seboj razdelile, seveda je gledal Ballin na to, da je njegova družba dobila največje število izseljencev.
V	Bremenu obstaja paroplovna družba »Severno - nemški Lloyd«. To družbo podpira nemška država s 6 miljoni letno, ker preskrbuje Lloyd nemško pošto v Vzhodno Azijo in v Avstralijo. Ta družba se bori z velikimi težavami približno 30 let, kolikor časa že gospodari Ballin Hapag. Leta 1907. je moral Lloyd premagati velike težave, a odkar je umrl leta 1909. Lloydov ravnatelj Wiegand, hodi družba rakovo pot. Ne grade se novi parniki. Družbi se godi slabo, kakor pravijo. ■ Mogočni Ballin deluje namreč na to, da »Severno-nemški Lloyd« svoji družbi in sebi v korist kolikor mogoče oslabša. To dela dosledno že dolgo vrsto let. V sredstvih ni posebno izbirčen. Ko je prirejal Lloyd leta 1903. zabavne vožnje, jih je Ballin oviral kolikor je le mogel in prisilil družbo, da je morala vozne cene povišati. Pri prekomorskih vožnjah je navada, da se zaara vožnja s 100 markami. Ballin je pa dopustil, kar se je sodno dognalo, da je neki uslužbenec Ballinovega Hapaga naročil in zaaral 7 kabin, a ko se je ladja odpeljala, ni bilo potnikov. Ena kabina na ladji je stala 1200 do 1100 mark, Lloyda je tako Balli-nov uslužbenec oškodoval za 7200 do 9000 mark!
Lloydu gre zdaj za to, da dobi zopet državno podporo. A ker so ladje že zastarele, bo zahtevala Nemčija, da naj gradi družba nove parnike. Ballin to zna in je naročil nemškim ladjedelnicam za dolgo dobo toliko novih ladij, da Lloyd ne pride izlena na vrsto. Na Angleškem pa Lloyd novih ladij ne sme naročiti, ker jih mora po pogodbi z državo pustiti v Nemčiji graditi. Ballin je v tem oziru Lloyda popolnoma vjel. Gre mu, da državno podporo Lloyd izgubi. Sicer se Ballin drži načela, da »Hapag« ne sprejema državnih podpor, ker ima tako za kupčijo prostejše roke, kakor če mora vsled državne podpore voziti po strogo določenih progah. Če Llovd izgubi državno podporo, ne bo mogel naprej in mora končati, ker je tudi Lloydovo denarno stanje jako slabo. Splošno sodijo, da Ballin dela na propad Loyda zato, da propade Hamburgu v korist Bremen, kjer je veletrgovina navezana na Lloyda. Ko Lloyd še bolj zagazi, ga bo pa rešil Ballin tako, da bo imel sam korist od Lloyda in mu bo neomejeno ukazoval, kakor ukazuje Hapagu.
O slabem staniu Lloyda veliko nemško časopisje molči, dasi Nemci zelo radi kritikujejo. Molči tudi o izrodkih, ki jih je rodilo Ballinovo gospodarstvo. Časopisje le hvali in hvali, napak in senčnatih strani pa ne omenja. Nič Čudnega! Parobrodne družbe so nasproti urednikom listov s prostimi vožnimi listki jako radodarne. »Lloyd« in »Hapag« omogočujejo urednikom, da se lahko brezplačno vozijo s svojo rodbino v Vzhodno Azijo, Avstralijo, Indijo in v Carigrad. Urednik obljubi, da bo spihal knjigo ali pa v svojem listu objavil več člankov o svojem potovanju. Večkrat mora naglašati, kako dobro se mu je godilo, hvaliti mora družbo, hrano. Dozdaj se še ni pripetilo, da bi bil kak tak »kritik« grajal pomanjkljivosti, ki' bi jih pač ne bil zamolčal, če bi bil potoval na lastne stroške. Tako je od Ballina postalo odvisno tisto nemško časopisje, ki tako baha s svojo ne-odvisnostj oi
Edini župan ga je opazil in se tiho pridušil. Dve, tri minute je omahoval, nato je dal s krvavečim, srcem dva desetaka v nabiralnik.
Ljudstvo ga je pozdravilo z živijo-klici in marsikdo je daroval znatno vsoto. Ali tudi število gumbov je bilo znatno.
Župan pa je sedel potrt in klaveren. Nič več ga ni veselil shod, in premišljeval je, kako bi se maščeval zlobnemu dacarju.
Nato je govoril poštar, za njim učitelj Šta-.jerc. Badovoljno je poslušalo ljudstvo tudi učiteljico. Ko pa je nastopil akademik Štor in pozdravil ljudstvo z »brati slovenski« ter govoril slednjič tudi latinsko in grško, je vrelo ljudstvo skoro v divjem begu iz vrta.
Ko je tako akademik Štor pregnal poslušalce, so se zbrali rešitelji v županovi sobi, kjer se je vnela prosta rodoljubna zabava. Tudi župan se je oživel znova. Pozabil je na dvajset goldinarjev, ker mu je Štor obljubil, da ga proslavi po celi slovenski domovini in pa, ker je sklenil, da bo dacarju, poštarju in učiteljici povišal stanarino ter se na ta način odškodil. Vsi so namreč stanovali v županovi hiši, in to je storil tudi takoj drugi dan. Tisti dan je da-car pogledal nekam kislo in sklenil nikdar več potrkati na županov mošnjiček.
Zabava je bila živahna. Vsak je govoril pol ure dolg govor, slavil sebe in domovino in
Železničarji.
Občni zbor Prometne .zveze skupina Ljubljana.
Člani Prometne zveze skupina Ljubljana se opozarjajo na izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 10. sušca 1912 ob 6. uri zvečer v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12 s sledečim dnevnim redom:	Po-
zdravni govor. Poročilo blagajnika. Volitev odbora. Slučajnosti. Ako oh določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši isti in je pri vsakem številu udeležencev sklepčen pol ure pozneje. K obilni udeležbi vabi sedanje vodstvo. Tovariši, ta izvanredni občni zbor je tako pomemben, da je Vaša dolžnost, da se ga udeležite! Izvoliti si imate odbor, ki bo kos svoji’ veliki nalogi, ki si jo je naložila naša organizacija v prid svojih članov. S spomladjo, ki se nam bliža, napoči naj tudi pri naši skupini čas novega plodonosnega dela, Torej na veselo, mno-gobrojno svidenje!
Železničarsko skladišče v Gorici.
Pred par leti se je ustahovilo v Gorici skladišče živil za železničarje. Z veseljem smo pozdravili ta korak, ker . smo menili, mogoče se obrne za nas železničarje kaj na bolje. Pa žali-bog, da smo se varali. V tem skladišču ni tako, kakor se nam je obetalo. Reklo se nam je, da bomo dobili vsako stvar dva odstotka ceneje kot drugod. Sedaj je pa ravno narobe in pa še kakšno blago! veliko slabše kot drugod, zraven tega pa naše žene, ki niso vešče ne nemškega in ne laškega jezika, še komaj dobe, kar zahtevajo. Pred nedavnim časom je prišla v skladišče neka slovenska žena, ki je seveda zahtevala v svojem maternem slovenskem jeziku vse potrebščine za svojo družino. Po celem skladišču ni bilo človeka, dasi jih je vse polno, ki bi jo hotel razumeti. Ko je hotela oditi prazna, so se je vendar usmilili in dobili nekega fantina, da je posredoval med njo in njimi. Sedaj se pa ozrimo par let nazaj! Ko je bil ustanovni shod za skladišče živil v Gorici, je govoril neki gospod, seveda v blaženi nemščini. K besedi se je oglasil neki železniški mojster iz Gorice, ki prosi, da naj se govori tudi slovensko, ker večina ne razume nemškega jezika. Vseh udeležnikov je bilo do šest sto. Nato je prišlo glasovanje po narodnosti na vrsto. Prvi so bili Slovenci (ki so sedaj zadnji), naj se izkažejo, koliko jih je. Roke kvišku, in teh rok je bilo lahko rečeno, do 500, medtem ko je bilo Nemcev kvečjemu sto. Kaj pa z Italijani! Teh sploh ni bilo. Vprašamo sedaj, ali hočejo, da se vzdrži skladišče? Vprašamo tudi, ali se bodo v skladišču razmere predrugačile? Načelstvu naznanjamo, da ako se razmere ne predrugačijo, bomo pustili knjižice v Gorici, svoje potrebščine pa kupimo, kjer nam drago.
Shod železničarjev v Gorjah.
V	nedeljo, dne 3. marca popoldne smo imeli krščansko misleči železničarji dobro obiskan sestanek v Gorjah. Udeležba bi bila še večja, ko bi člani dobili pravočasno vozne listke. Tu je treba nekoliko podrezati naše vzdrževalne odseke (izvzemimo jeseniški vzdrževalni odsek), da naj se z voznimi listki za železniško osobje hitreje požurijo. Tovariš Slamnik otvori sestanek, pozdravi navzoče člane in se jim zahvali za udeležbo. Nato prevzame besedo naš deželni poslanec Ivan Piber. Gosp. poslanec razloži natančno svoj govor v deželnem zboru kranjskem
marsikatera solza rodoljubja je kanila v polne kozarce.
Čez dva ali tri dni je bilo v časopisih objavljeno velikansko poročilo, ki je obsegalo poleg druzega velikansko poveličevanje akademika Štora.
Ali nekaznovan ni ostal. Poštar ga je de-nunciral njegovemu, ne preveč narodnemu podporniku, ki mu je zategadelj odvzel podporo in odslej podpiral poštarjevega bratranca.
Ali še več žrtev ie zahteval shod. Učitelj Ljubljančan je vedel, da hode ali on ali Štajerc postal nadučitelj. A za poslednjega so bile do-sedaj šance boljše. Zato se je vsedel k mizi in napisal ves govor tovarišev šolskemu svetu. Dosegel je svoj namen. Postal je nadučitelj. Štajarca pa so za kazen poslali nekam v hribe. — V županovi gostilni se je vršila njemu v čast odhodnica. Zbrali so se vsi rodoljubi, pili na njegov račun, spominjali se njegovih zaslug in ga proslavljali.
Učitelj Ljubljančan ga je poljubil vpričo vseh in rekel: »Bog mi je priča, da bi ga bil rad imel za svojega predstojnika. Ali drugače je prišlo. Zaradi narodnosti te preganjajo in ti ne dajo mesta, kjer si ga zaslužil. Bodi srečen
v	svojem novem kraju, mučenik narodni!« In se je zasolzil, za njim ostali.
dne 22. februarja, in nam da zraven še obilo nasvetov. Nato se je osnovala začasno krajevna skupina za progo Jesenice—Podbrdo. Na predlog tovariša Pečarja iz Dobrave se enoglasno izvolita tovariš Slamnik iz Gorji za predsednika in tovariš Markelj iz Bohinjske Bistrice za podpredsednika. Za tajnika je bil enoglasno izvoljen tovariš Kelbel iz Bohinjske Bele in ravno tako za blagajnika tovariš Stare iz Bohinjske Bele. Na predlog več tovarišev se je soglasno izvolil sledeči odbor: J. Lavrič, Jesenice, Miroslav Kupljen, Dobrava, Anton Dijak, Gorje, Marka Burja, Bohinjska Bela, Janez Mcnciger, Bohinjska Bistrica in Val. Arh, Podbrdo. Namestniki: Jos. Lenar, Podbrdo, Jan. Zupan, Zasip, Peter Eberle, Bohinjska Bistrica. Nadzorstvo:	Ivan	Pečar, Dobrava in Jak.
Jan, Gorje. Ko bo sedaj ustanovljena skupina od vodstva Prometne zveze potrjena, se skliče ustanovni občni zbor. Na ;tem ustanovnem občnem zboru upamo, da bo ta odbor potrjen. Spremenilo se bo le v toliko, da dobe v Podbrdu ali enega odbornika ali enega za v nadzorstvo več, kot imajo sedaj. Tovariš Slamnik priporoča-še končno, da naj vsi člani stojijo trdno na tej poti, katero so nastopili, kajti za nami stoji vsa S. L. S. z vsemi svojimi poslanci. Katera druga stranka pri železnici se mora ponašati s tolikimi in tako delavnimi poslanci kot so naši!
Iz Bohinjske proge.
Dne 3. marca se je sklenilo na sestanku v Gorjah, da bo na belo nedeljo dne 14. aprila javni shod v Podbrdu. Zato se že danes vsem članom Prometne zveze na progi Jesenice—Gorica priporoča, da se preskrbijo pravočasno z voznimi listki. Na tem shodu v Podbrdu bodo govorili naši poslanci iz Kranjske in iz Got riškega.
Pogrebno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani.
Pred petimi leti se je ustanovilo v Ljubljani pogrebno društvo pod gorenjim imenom, kateremu so bili odborniki iz socialne demokracije in predsednik gosp. Jos. Petrič. Društvo se je lepo razvijalo in imelo že v par letih lepo gotovino. Ko je g. predsednik Petrič videl, da ho društvo dobro šlo, je hitro prenaredil pravila na tak način, da se mu je posrečilo razširiti društvo od 500 na 1500 članov, pa na tak način, da ima danes društvo 1000 članov brez volilne pravice. To pa je napravil, kakor se je sam izjavil zato, »da nam ne bodo vzeli iz rok vodstva«, in da ostane društvo za vedno v naših rokah. Na kakšni podlagi mu je c. kr. deželna vlada ta popravila dovolila, je seveda njena stvar. Društvo je tu in prispevki in doneski so kar tekli v blagajno, odbor je pa več nepotrebnih stroškov naredil, tako da je imel gotovine in ima gotovine vedno samo okrog 1000 kron.
Dasiravno g. predsednik sam postavlja kandidate za odbor, vendar je bil tako malo previden, da je prišlo v pretečenem letu v odbor par članov, ki niso mogli soglašati ž njim in zato je prišlo na občnem zboru dne 5. februarja do opozicije; predsednik pa si je znal hitro pomagati. Ko je namreč videl, da so njemu neljubi člani v večini — ie brez vsakega povoda pri točki volitve zaključil občni zbor in poslal domov okrog 300 članov. Sklical je potem odborovo sejo, da se določi dan in kraj za nadaljevanje občnega zbora. Ker so ga stavili odborniki na odgovor, zakaj da je zaključil občni zbor, je rekel: na to vprašanje ne odgovorim tu, ampak bom odgovoril na občnem zboru, s či-mur pa se odbor ni zadovoljil, ampak je zahteval za to in za druge stvari pojasnila, kar je predsednika pripravilo v tako zadrego, da se jo izrazil proti odborniku B.: Vi me fiksirate, ker bi me radi spravili v to (kazoč na justično palačo) veliko hišo. Odbor ga je pustil v miru s pripombo, da so v društvu napake in nered. Gospod predsednik pa je izjavil: Moja vest nobenega nič ne briga, to pa javno izjavim, ker nisem hinavec, da sem ustanovil pogrebno društvo iz egoističnih namenov in ne iz huma-nitote in da sem pri tem društvu kakor pri vseh drugih društvih samo iz egoističnih ozirov.
Sklenilo se je, naj ho nadaljnji občni zbor dne 26. t. m. Predsednik je nato razpregel agitacijo in napregel svoje agitacijske aparate s
Nočemo pretiravati, Rfdi^na
tisoče priznanj, ki smo jih dosedaj prejeli od bogatih in revnih, starih in mladih v ozir na Fellerjev fluid z. v. z. „Elsafluid“. Dr. Jožef Estmeister, zdravnik v Wildenau, Aspach, Insko okrožje, Tirolsko, piše n. pr., da služi Fellerjev lluld izvrstno zoper najrazličnejše bolezni, ki so dandanes na dnevnem redu. Neki drugi zdravnik, dr. med. Kittcl, Praga, Kr. vinogradi, piše, da že leta in leta uporablja Fellerjev fluid z izvrstnim uspehom. To ni le reklama! Popolnoma resnično je, da vpliva to sredstvo prav blagodejno na različne bolečine. 12 steklenic na poizkušnjo sc dobi za 5 K franko pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, *264 (Hrvatsko).
Vaše zdrauje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobropoCutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje' le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Ilrvatsko).
polno paro, da so kar švigale pole papirja s podpisi po kolodvorih, skladiščih, kurilnicah, gostilnah itd. in se je nabralo komaj par sto pod-, pisov, dasiravno se je delalo noč in dan, kakor da bi se šlo za Tripolis.
Dne 26. februarja je bil salon pri »Levu« že pred določenim časom natlačeno poln, tako, da nisi mogel notri. Začel se je občni zbor.
Ko se je neki gospod prijavil k besedi kot prvi, je izjavil g. predsednik: »Prvi ima besedo tisti član, ki ima podpise od 236 članov, ter bo te člane zastopal, potem šele vi!«
Potem je otvoril nadaljevalni občni zbor, se seveda opravičil, da je bila njegova oseba in čast v nevarnosti, zato da ie zaključil občni zbor, za kar mu je njegov kor ploskal, ker je bil zato dresiran. Potem ie imel dolgovezen agitacijski govor in naznanil, da pride kot prva točka na vrsto volitev odbora ter je prebral kandidatno listo, na kateri se je svetilo na prvem mestu njegovo ime in imena samih socialistov, in da bode še bolj držalo, ie z donečim glasom povdarjal, da ne smemo pozabiti, da so ravno socialisti tisti, kateri so to društvo tudi ustanovili. Potem je sledilo glasovanje in je bila lista seveda z vriščem sprejeta.
Kak drug predlog ali lista sploh ni bila mogoča, ker je organizirana armada vsako besedo socialistov mirno poslušala, če pa je dobil besedo kak drug član, se je pa, že predno je nastopil, začel huronski krik, kakor v kakem ciganskem brlogu. Če pa se je zahtevalo od g. predsednika mir, se je porogljivo smejal in rekel: »Ja, ljudje ne marajo, da bi Vi govorili i. t. d.«
Na vprašanje, koliko da ie resnice na govoricah, da ni društvenih računov o izdatkih, ki so vknjiženi, da so pri pogrebnem podjetju, s katerim je društvo v tesni zvezi, bili računi potvorjeni, odnosno za višje zneske naročeni, da se je porabilo za pisarno čez 40 kron premoga, da ni glasom knjig za izplačani premog nobenega računa itd. itd., skočil ie predsednik pokonci ter pričel huronsko vpiti, da to ni res ter začel pripovedovati, da so te dni vagali zaboj s premogom pri peči in da bo dotične, ki se ga drznejo to vprašati, poiskal na drugem mestu. Društveni sluga pa je vpil: »štajnkoln sem jaz dal!« Nato se je na migljaj pričel vrišč, tako da je bila vsaka debata in vsak predlog nemogoč in se tudi ni moglo povedati, da si je gospod predsednik glasom knjige (straža) že pred občnim zborom brez odhorove vednosti, še manj dovoljenja, sam sebi za celo leto naprej izplačal najemnino za društveno pisarno.
Sedaj pa še farbarije. G. predsednik je podal na oljčnem zboru sledeče predsedstveno poročilo med drugim: Da bodo cenjeni člani imeli nekoliko slike, kako da se pri društvu gospodari, izjavljam, da znašajo režijski troški lanskega leta za osebo 7 vinarjev in 7 stotink vinarja za vsakega člana. To je vendar tako majhen strošek, da si človek ne more manjšega misliti, ni pa povedal svojim kimovcem, da bi to znašalo na leto okoli 120 K, seveda či bi bilo to res.
Naj tu navedem samo nekaj izdatkov:
Najemnina pisarne 120 K. Najemnina skladišča 100 K. Potrebna pisar, moč 600 K. Remu-neracija blagajniku 350 K. Svečava in kurjava C7 K. Provizije 7 K. Pevci pri pogrebu (za 7 mesecev) 180 K. Pogrebni vodja (pri 21 pogrebih) 210 K. Skupaj 1024 K, in to brez pogrebnih računov brez pogrebnih podjetij ki inkasirajo 4000 do 5000 K na leto. Kje so pa še drugi stroški, kakor knjige, tiskovine. Upamo pa, da bode vendar ljudstvo spregledalo.
Idrijske vesti.
Poslanec Gostinčar za idrijske rudarje.
Naš poslanec Gostinčar in tovariši so vložili ministru za javna dela v zadevi regulacije plač rudarjev v Idriji sledečo interpelacijo: Regulacija plač državnim rudarjem v Idriji, za katero so se vzele bonifikacije naturalnih prejemkov (žita in drv) delavcem, je vzbudila med rudarji veliko nezadovoljstvo. Osobito rudarji z večjimi družinami se čutijo znatno oškodovane.
Na shodu v Idriji dne 25. februarja t. 1. so se delavci izrekli odločno proti odpravi dobave naturalij, kar je utemeljeno v draginjskih razmerah v Idriji. Izrekli so se za dosedanji način naturalij in 25 procentov zvišanje plač.
Podpisani vprašajo:
Ali hoče Njega ekscelenca v tem oziru ustreči želji rudarjev v Idriji? —< Dunaj, dne 5. marca 1912.
Idrijski rudarji in nove plače.
Med našimi rudarji prodira čimdalje bolj prepričanje, da so se dali od socialnih demokratov vleči, ker so pustili svojim voditeljem, da so se vedno proti dobavi žita borili. Kakor smo že zadnjič poročali, se je na zadnjem shodu sklenilo prositi ministrstvo, naj se daje žito in drva vsem rudarjem, novim in starim, a plača naj se zviša za 25 procentov. Socialisti sami so tudi izprevideli, da ne bodo dosti na boljšem po novem plačilniku. V slučaju bolezni ju dobival rudar 60 procentov svoje plače, a žito je vse ostalo. Tedaj družina v živilih ni nič trpela, ako je bil oče bolan. Sedaj se je vse žito in drva privzelo v denarno plačo in v slučaju bolezni bo tudi od teh dobival le 60 procentov plače, sedaj bodo v živilih za 40 procentov na slabšem. — Ker je tudi dostavek, da vse druge dobrote odpadejo, se je bati, da črtajo še po-stavek za učne pripomočke. Saj nimajo rudniki povsod svoje šole kakor v Idriji, in sedaj je enaka plača skoraj vsem cesarskim rudnikom določena. Ako rudar še te izgubi, bo bridko občutil družinski oče, ki ima 3, ali 4 otroke v šoli, In takih je precej v našem mestu. Potem bo izprevidel, kako naraščajo mali stroški za knjige, zvezke in druge učne pripomočke. Ako bo koncem leta seštel vse izdatke, se bo precejšnja vsota nabrala. Ako delavci ne bodo pazili in složno zastopali svojih koristi, bodo v marsikateri družini vlada beda in pomanjkanje.
Kako prej, kako pa sedaj.
Po stari uravnavi so dobivali idrijski delavci poleg plače v gotovini tudi v naturalijah, namreč žitu iit drvih. Samski delavec je dobival na leto 3 in pol m3 drv, oženjeni delavec pa 7 m3. Prav tako je dobival vsak dekivec od erarja nekaj žita, pšenice in rži, oziroma koruze. Samski delavec, čez 20 let star, je dobival na primer mesečno 27 in pol litra pšenice in litrov rži. Če je bila koruza v ceni višja od rži, vzel je lahko koruze za četrtino pristojne mu mere rži; če je bila cena koruze pa enaka ali manjša kot rži, dobil je lahko isto mero koruze mesto rži. Ko se je delavec poročil, dobil je tudi nekaj žita za ženo, Dobival je odslej mesečno 32 in pol litra pšenice in 42 in pol litra rži. Z družino mu je zopet.rastlo tudi žito. Za* vsakega otroka je dobil na jeto 30 litrov pšenice in 90 litrov rži več. Deklice so imele žito do izpoljnenega 12., dečki do 14. leta. Izpočetka so delavcem odtezali pri zaslužku za žito, seveda manj, nego je bila tržna cena. Pred leti — menda pod ministrom Lederburjem — pa so zboljšali stanje delavcem s tem, da so pričeli dajati drva in žito zastonj. To je bilo precejšnje zboljšanje, ker je bilo žito precej vredno. Vzemimo ceno, kakor je stalo žito erar v zadnjem času, namreč pšenica hi po 21 K 31 h, rž lil po 15 K 92 vin. Dvajsetletnega rudarja žito je v tem slučaju vredno 10 K 63 vin. mesečno. Oženjenega delavca brez družine je vredno 13 K 69 vin., z enim otrokom 15 Iv 41 vin., z dvema otrokoma 17 K 14 vin., s tremi 18 K 87 vin., s štirimi 20 K 59 vin., s petimi 22 K 87 vin., s šestimi 24 K 5 vin., s sedmimi 25 Iv 77 vin. Če računamo m3 drv po 5 K 88 vin., je vrednost drv samskega delavca letno 20 K 58 vin., mesečno 1 K 71 vinarjev, oženjenega letno 41 kron 16 h, mesečno 3 Iv 43 vin. Leta 1902 se je izpremenilo. Vsi dotedanji delavci so si ohranili pravico do brezplačne dobave žita in drv. Kadar se jim je ' družina pomnožila, povečala se je brezplačno mera žita po zgoraj navedenem načinu. Vsak delavec pa je lahko dobil namesto pripadajočega mu žita v gotovini. Od leta 1902 naprej pa novo vsprejetim delavcem niso več priznali naturalij, žita in drv, ampak je erar mesto naturalij plačeval samskim delavcem mesečno po 9 kron ,oženjenim pa brez ozira na velikost družine mesečno po 17 kron. Morda je bila tedaj cena žitu nižja. Zato se tembolj vidi pomen dobavanja v naturalijah. Po današnji ccni je žito samskega, nad 20 let starega delavca vredno mesečno 10 K 63 vin., drva 1 K 71 vin., skupno torej 12 K 34 vin. Samski delavec, sprejet po letu 1901 bi bil torej pred preje sprejetimi na škodi mesečno 3 K 34 vin., na leto 40 K. Še večja je seveda razlika pri oženjenih. Do leta 1902 sprejetega oženjenega delavca brez družine je po sedanjih cenah žita vredno mesečno 13 kron 69 vin., drva 3 K 34 vin., skupno 17 kron 12 vin. Novim delavcem, sprejetim od leta 1902 naprej, so dajali mesto žita pa v gotovini mesečno 17 K, kar je danes manj vredno nego naturalije. Pred letom 1902 sprejetim delavcem se je z družino množila tudi dajatev v naturalijah, po letu 1902 sprejetim pa je ostala stalno neizpremenjena doklada v znesku me-
sečnih 17 K. Vzemimo dve družini s štirimi otroki. Pred letom 1902 sprejetega delavca naturalije so vredne: žito 20 K 59 vin., drva 3 K 43 vin., skupno 24 K 2 vin.; po letu 1902 sprejeti dobiva v gotovini še vedno 17 K, torej mesečno 7 kron, na leto 84 kron manj. Zato je bilo vedno nerganje o »patriarhalnih« razmerah nespametno, tem bomj, ker so se vzele za podlago sedanji regulaciji plač dosedanje dobave. Tako je prišlo, da so bolje zadeli tisti, ki so imeli žito nego tisti, ki so dobivali doklade mesečno po 9 in 17 K. Nič ni torej čudnega, da so se delavci zganili, ter začutili vrednost tudi naturalij žita in drv, dasi morda tega niso še natančneje proučili stališča zadnje regulacije.
Iz Vevc.
Ljubezen liberalcev do delavstva. Nekdo v vevški papirnici, ki se je ob času naših občinskih volitev zelo pehal za liberalce in se imenuje Močilniker, je sedaj ves navdušen, ko se delavstvo meče na cesto. Da se hoče vodstvo tovarne maščevati nad pristaši S. L. S. je dokaz to, da je zgoraj omenjeni že pred 14 meseci pravil, da bo Jeriha odpuščen. Ko se je to zgodilo, ni samega veselja vedel, kaj bi počel. Da pa se tukaj vodstvo tovarne hoče maščevati med pristaši S. L. S. je dokaz to, da so bile dve delavke, ki so malo bolj na Močilnikarjevi strani, izmed 20 odpuščenimi, ki so pristašinje S. L. S., izvzete in so ostale v tovarni. Sedaj se on hvali, češ, za ti dve sem jaz govoril, pa ne bodo šle ven. Torej tako opravlja naš dični mojster Planinc svojo nepristrano službo. Strune so zelo napete, bati se je, da vsak čas počijo. Delavci pri oknih gledajo, iz katerega oddelka bodo najprej udarili. Čim prej. tem bolje. Prepričani smo, da druge pomoči ni. Pri naših gospodih se ne opra-
vi	z nobeno prošnjo nič. To se vidi pri Jerihi. Vse so voljni prenesti, samo da je on odslovljen. Iz zanesljivega vira se ve. da je Tittel samo za ta svoj junaški čin dobil manjšo tovarno. Mi bi tega ne verjeli, ko bi imel tam manjšo plačo. Ker mu pa plača ravno ista ostane kot jo je imel pri nas, je to čisto verjetno. — Dobijo pa se v naši tovarni ljudje, ki pravijo okrog, da ima tovarna za dva meseca narejenega papirja v zalogi. Saj ga mora imeti, ker čaka ves le na to, da ga trgovec, ki ga je naročil, odpokliče. Tovarna pa tudi svoje uradnike tako slabo plačuje, da morajo njih žene, če hočejo pošteno živeti, v tovarni kot delavke delati. — Delavec.
500 kron nagrade
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov za samo 6 kron
ni priložnostni nakup* — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko slst. Roskopf patent žepno uro, natančno idočo. točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarno, 1 amerik. doublo-zlato vo-rižico, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšeto, ovratnik in srajco. 1 amerik. petdelni žopni nož, 1 elog svilnato kravato, barva in vzorec po želji, najnovejše fasone, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti 1 mično damsko broško, zadnja novost. 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 eleg. denarnico iz pravega usnja, 1 par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, l patent, angl. vremenski tlakomotor, 1 salonski album s 30 umetniškimi slikami naj-
I	lrpnimr .,,...4-.. t	iropi'/ip(t	7n	nt/nnn	 •	l
koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vse skupaj z elegantno sist. Roskopf patent, žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo 6 kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo so tudi pismene znamke)
A. GELB, razpošlllalnlca, Krakov it. 10.
NB. Pri naročilu dveh zavojev se priloži ena najboljša angleška britev ali 6 najfinejših platnenih robcev zastonj. Za neugajajočo »e denar vrne brez ugovora, torej jo vsak riziko popolnoma izključen.
•••••••
Splošna priljubljenost
preizkušenega : Francko-vega: kavinega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
k	*	s	kavinim	mlinčkom	f
\
'•••» *##
• '
0
«
f
Denarni promet
1.1910 čez 87 milijonov K.
Stanje vlog čez 21 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■
reptr. zadruga z neomenjeno zavezo
MlklošKeva cesla6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih	m. |/	Q/	brez
obrestuje	£H| /7	/n	kakega
po	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4"50 na leto.
Hranilne RnjižiGe se sprejemajo kot potov denar, ne da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalapanie po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, ltomercijalni svetnik, vodja, gra-šfiak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Robi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani;
Gregor Šlibar, župnik v Budniku.
H
“I
č&crtniAzt v cdim&riJco "Materi telijo -dubro. po c-eni in -xx*s7iGisl/iiHrpotovali ria/sv obme/e
it JQ/ubQan£ y&lodvorshe ulic«20. H&akovrstnti2tyasnila 6tyo se I>reyilačn0.
mo z
♦ i X
Maček sKomp. j
Franca Josipa cesta št. 3.	♦
Založniki c. kr. priv. južne železnice. ♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦
I
Bogata zaloga ženskih ročnih del zraven spadajočih potrebščin.
in
F. ffleršol,
LJUBLJANA
Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
Predtlskanje in vezenie monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
cvetljični salon p.Trančo 2, vrtnarita Tržašha c.34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljic.
Zunanja naročila i obratno pošto. Brzoiavi: Bajec, Ljubljana
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I. VECCHIET
Incin Uiriitnn tovarna dežnikov, Ljubljana Pred SKof jo St.in. JUMp ViUlllui, — Stari trg St.4. — Prešernova ulica St.4.
fOsPC
Ljubljana
Pred škofijo 19
Lekarno „Prl Kroni" Mr. Pii. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni GO v, in 4 krone 80 v.
D
n
□
D
D
n
n
H. Zibert, Ljubljana
Prešernova ulica
priporoča svojo
□
n
□
D
D
□
D
0 veliko zalogo čevljev D
jj ::	domačega	izdelka :: jj
□C=3C3C3C3C=aCaC3C3C3C3C3C3CZIC3C3C=3C3a
gitirajte za naše časopisje, posebno za del. list „Hašo Mof".
fl
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-w škili žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
— - ------------------
pannnnnnanaanaaaaana
Dežnike in | solnčnike |
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJUBLJHIIH Lingarjeua ulica - Strifarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
Samo 6 dni!
Havre
New-York
francoska rrekcmorska družba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
d»jeiasSamo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice« nasproti gostilne pri «Figovcu».
n
n
a
Popravila se izvršujejo točno in ceno. g
□naaanannnnnnnnnaannnnnananannnanana
Iv. Bussenis,
Priporoča svojo veliko cndflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih oUUUV. njeflovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah* Solidno delo. Točna postrežba.
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!” =
TE®P. K@RN
nokrivalec streh In klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8.
Priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim In tuzemskim škriliem z asbest-ce-mentnlm skriljem (Eternlt) patent Hatschek z	1,1 P|ošCnato
opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa	m	galan-
terijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Ivan Jax in sin
priporočata suojo bogato zalogo raznoorstnlh
nožnih koles in šiualnih strojen
£>£> za rodbino in obrt. w
Izdajatelj in odpovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.