Poštnina plačana v gotovini,
Maribor, petek 6. novembra 1956
Štev. 2S5. Leto X. (XYHi)
MARIBORSKI
©«m 1 Din
VECERNK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostzvljen na dom 12 Din / Oglasi po cenikn / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Fanilckarslvo
Politika je vseskozi realna stvar. So Da slučaji, ko postane politika lahko muzika in tudi romantika. O romantični politiki, oziroma o politični romantiki je Sovora tedaj, kadar opažamo v zasledovanju političnih ciljev ter v metodah, ki vodijo do tega cilja, sredstva, ki so onstran realnih potreb ter realnih dejstev, ki so v najtesnejši zvezi s problemi prave narodne politike.
Takšna sredstva dobivajo na primer Svoj povdarek v neštetih manifestacijah v znamenju godb, praporov in zastavic. vse to je lepa stvar. Včasih pa se poraja yprašanje, če je tudi koristna in če uspešno vodi do ciljev narodne politike. Znani češki pisec Karel Havliček Borovski 'menuje takšen patriotizem fanličkar stvo, kar bi po naše označili kot zastavi-ciranje, barjakovanje ali praporovanje Mesto pravega patriotizma se urivajo v •okvir narodne borbe parada, zastavice, Papori, godba.
Danes je med narodom, zlasti med kmetskim, veliko upravičenih tožba radi težkih življenjskih prilik, v katerih živi naš kmetski narod. Mnogokje so kmetje >n delavci obubožani. Ob takih socialno gospodarskih perspektivah pa menda ne morejo reševati situacije in ne morejo biti učinkovita sredstva borbe za lepše Življenje in boljšo bodočnost prapori, zastavice, manifestacije in govorance brez konca in kraja.
Takšno praporovanje, barjakovanje in fanličkarstvo je dovolj zgovorna oznaka za ono politiko, ki se vodi iz okolice zagrebškega »fiihrerja«. Zagrebške »Jugo-slovenske Novine« se vprašujejo, kaj bi neki dejal slavni satirik in pesnik Tirolskih elegij Havliček, če bi šel skozi posavske kraje od junija meseca preteklega teta pa do danes, če bi videl ono, česar sigurno ni mogel videti takrat, ko je tako sijajno ostro in trpko obsodil barjakovanje in praporovanje kot viden znak Patriotskega razpoloženja. Videl bi ne samo okrašene klobuke in vozove, ampak tudi konje, čQf/lje in ponekod so dejali, da celo dobro opitanega pečenega pujsa, ki so ga videli v neki gostilni z zabodeno narodno zastavico. Vse to je prešlo v satirično komedijo. Politična romantika je slavila svoj triumf v znamenju brezštevilnih svečanosti, zastavic in s trobojnico okrašenega pujsa. Tako se zgodilo, da je nekdo mislil, da more °kinčati tudi pujsa, čim je zapazil, da nje-Sov sosed okrašuje okno z zastavico.
Ni moglo ostati to fanličkarstvo brez feakcije. Tako je »Hrvatska Istina« v članku proti politiki Mačkove okolice zapisala sledeče značilne besede: »S seki-rami, metlami in zastavami se ne more Ustvarjati blagostanje. Brez vojske se kraljestva ne ustvarjajo. So ljudje, bola-Uj na ledvicah in zrahljanih kosti, ki izlivajo 9 svojim peklenskim jezikom in ki ne vedo, kam takšna politika lahko v°di. Mi ijočemo več nobene krvi.«
Ni lahko voditi struj in gibanja, ki ga :v<>ri mnoštvo struj, zlasti če so skupaj uderalisti, frankovci, klerikalci, radičev-cji itd. Na čelu takšnega pokreta stoji Maček. Mnogi umerjeni pristaši biv-^ HSS se oglašajo in pravijo, da bi bilo u°bro, ako bi se Maček umaknil in bi n,esto njega prevzel vodstvo sin pokojna Stjepana Radiča dr. Vladimir Ra-, ki se ne bo dal od svoje okolice tako Mivati kakor Maček.
. rako se sredi politike, paradiranja, za-■Uviciranja, praporovanja ter barjakova-
19 milijard frankov za obrambo Francije
PARIZ, 6. novembra. Havas poroča: Minister za državno obratnbo Dala-dier je podal v seji vojnega parlamentarnega odbora izčrpen ekspoze o vojaškem položaju Franclje. Povdarjal je, da je vojaški -položaj Francije popolnoma zasiguran. Ob priliki svojega najnovejšega inšpekcijskega potovanja v severnih predelih Francije je ugotovil, da predstavljajo utrdbe oviro, preko katere ne more nobeden napadalec, >n da je varnost Francije na tej strani popolnoma zajamčena. Ob severni meji se bo utrdbeni sistem izgradil in so dela^ v tej smeri, zlasti v okolici Belforta, že v popolnem teku. Utrdbe se izgrajujejo tudi na področju Basela, da se tudi iz te strani uspešno zapre pot vsakemu napadalcu, ki bi hotel kršiti nevtralnost Švice. Daladier je napovedal, da se bo Maginotova linija še bolj utrdila, da bo odgovarjala sodobnim zahtevam. Radi proglašene nevtralnosti Belgije pa je nujno potrebno, da se Maginotova linija podaljša tudi proti belgijski meji, tako da bi segala od Jure do Rokavskega zaliva. Za popolno organizacijo obrambnega sistema ob vseh me jah, zlasti na severu, se bo od parlamenta zahteval takojšnji kredit 500 milijonov frankov. V istem sistemu, kakor je zamišljen obrambni pas v Lota-ringlji ter Alzaciji se bodo izgradile tudi utrdbe ob belgijski meji. Program za to se je izdelal pred več meseci in se bodo dela v najkrajšem času pričela. Zatem se je Daladier dotaknil vojaškega položaja Nemčije in je kritiziral gotove pojave bojazni, pri čemer je opozarjal, da ne razpolaga Nemčija tudi po uvedbi dveletnega vojaškega službovanja z zadostnim številom moštva in častnikov, kj bi predstavljali nevarnost. Več pozornosti pa zaslužita motorizacija nemške vojske ter izgraditev novega cestnega sistema ter strateških železniških zvez onstran meje. Razen tega je treba upoštevati tudj u-trdbe po zasedbi Porenja. Nemčija dela na ta način velike napore za svojo obrambo in poziva radi tega Daladier socialistične člane parlamentarnega vojnega odbora, da računajo s temi momenti, čim bi se sprožilo vprašanje reorganizacije vojaškega službovanja v Franciji. »Echo de Pariš« poroča v te zvezi, da je vojni minister zahteval kredite v iznosu 19 milijard frankov, pr čemer gre 8 milijard za izredno oboroževanje v letu 1937. V glavnem so tl vojaški krediti razdeljeni sledeče: 14 milijard za kopne vojne sile, 5 milijard za vojno mornarico, 500 milijonov pa za utrdbeni pas ob severno francoski meji. Daladierov govor je napravil na vse globok vtis.
Jtozae
lOHOUSki OPtiPtaPi	k
TOKIO, 6. novembra. DNB poroča: Veliko senzacijo je zbudila objava spomenice predstavnikov japonske vojske z zahtevo, da ojači Japonska oboroževanje in da se ponovno povzdigne vojaški duh. Vojska je nezadovoljna s sedanjim proračunom in zahteva, da se izdatki za vojsko zvišajo na 33 milijard jenov. S tem so vojaški krogi po znanem februarskem puču prvokrat stopili pred javnost. Ta svoj korak utemeljujejo z veli
kiin oboroževanjem sovjetske Rusije, ki gre za tem, da povzroči svetovno revolucijo. Razen ogromnega oboroževanja zahteva japonska vojska obnovo duha japonskega naroda ter velike reforme v ustavi in upravi. Parlamentarni krogi so pričeli ostro kampanjo proti temu in očitajo vojaškim krogom, da težijo v dik taturo. Vojaški krogi pa povdarjajo, da mobilizacija narodnega duha še ne pomeni diktature
nost. Ta svoj korak utemeljujejo z veli- meni diktature.
Uhanov ot$an zaideva, da se temi okati veleizdaje /
tadi
PARIZ, 6. novembra. »Populaire« napada zelo ostro bivšega predsednika vla de in zunanjega ministra Piera Lavalain zahteva, da se postavi pred vrhovno državno sodišče in da se obtoži veleizdaje,
•ker je 9 sabotažo sankcij omogočil zased bo Porenja in vse nastale posledice v današnjem položaju, tako tudi špansko dr žavljansko vojno.
AuatLo luuHUkisli Uoieio ves fHadtid	u
LONDON, 6. novembra. Doznava se iz Madrida, da so anarhisti in komunisti pri pravili ogromne zaloge municije v kleteh opere, mestne posvetovalnice in drugih javnih zgradb. Tudi so pripravljene velike količine municije in drugih eksploziv-
nih snovi na postajali podzemne železnice. To je vse pripravljeno, da bi se glavni deli mesta pognali v zrak, čim bi nacionalistične čete prodrle v Madrid. --Anarhisti upajo, da bodo nacionalisti našli samo razvaline.
Atdonestu e eeztdUdiU peaskik posvetovat*!
nja
vsebolj odražajo konture trenj in ne-
govanja. ki prevzema vse širše plasti rvatskega naroda, pa tudi krute real-°sti in krika po kruhu ter delu.
BUKAREŠTA, 6. novembra. Romunski zunanji minister Antonescu je izjavil o ugodnih rezultatih praškega obiska kralja Karola sledeče: »Siguren sem, da je vsa država vesela, da so dragi zavezniški priredili Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku tako prisrčen sprejem. Mi vsi smo globoko ganjeni radi čustev udano-sti in visokega spoštovanja, ki so ga pokazali vodilni čehoslovaškl krogi s čc-hoslovašVffm narodom. V Bratislavi in Beogradu pridobljeno prepričanje o vedno naraščajoči moči Male antante je
zadobilo ob priliki praškega bivanja kralja Karola svoj vrhunec. Nj. Vel. kralj in dr. Beneš sta imela več dolgotrajnih posvetovanj. V duhu harmonije so se obravnavali vsi aktualni politični problemi ter so se napravili primerni sklepi glede načina, kako izvesti skupno akcijo v bližnji bodočnosti. Umljivo je, da se bodo v smislu tradicij Male antante vsa v Pragi obravnavana vprašanja p-oučila in razpravljala tudi v Beogradu s knezom namestnikom Pavlom in predsedikom ju-goslovenske vlade dr. Stojadinovieem.
JNS V DONAVSKI BANOVINI.
Pod predsedstvom,senatorja D. Popoviča je bila v sredo v novih prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu v Kosovski ulici konferenca senatorjev in poslancev JNS ter članov strankinega glavnega odbora donavske banovine. — Sklenilo se je. da postavi po lokalnih razmerah stranka čisto svoje ali pa neodvisne gospodarske liste.
NOVA ZBORNICA TOI.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je vse kandidate, odnosno namestnike v smislu člena 25 volilne uredbe proglasil za izvoljene, ker je bila za industrijski, tr govski in gostinski odsek v vseh okrožjih vložena samo po ena kandidatna lista. Izvoljeni so našiednji zbornični svet niki na področju bivše mariborske oblasti:
Gostinski odsek: Josip Šerec, kavarnar v Mariboru, Ignac Lebič, kavarnar v Celju, Josip Berlič, restavrater, Ptuj, Geza Vezir, gostilničar, Martjanci, Rihard Wregg, gostilničar. Ljutomer, Pr. Kac, gostilničar, Zgornja Bistrica, Ludvik Vukan, hotelir, Dolnja Lendava.
Industrijski odsek: Anton Krejči, ravn. tvornice za dušik v Rušah, inž. Milan Kiepach, ravnatelj elektrarne Fala, Maribor, Alfred Lauritch, tovarnar usnja. Konjice, Dragotin Rogiič, industrijec, Maribor.
Trgovinski odsek: Ferdo Pinter, javni družabnik tvrdke Pinter & Lenart, Maribor, Milko Senčar, trgovec z mešanim blagom, Ptuj, Ivan Rojnik, trgovec z mešanim blagom, Slovenjgradec, Jože Hrastelj, trgovec z mešanim blagom Q. Radgona, Anton Fazarinc, trgovec s kolonialnim blagom. Celje. Oset Miloš, veletrgovec, Maribor. Venčeslav Vilar, trgovec z mešanim blagom Ljutomer, Ivan Smolčnik trg. z meš. blagom Slovenjgra-dec, Anton Macun, trgovec z manufakt. in konfekcijo, Maribor.
V obrtnem odseku še niso vse liste potrjene in bodo v onih volilnih okrajih, kjer je več list, volitve.
DVOJNA PISARIJA — DVOJNA MORALA.
»Slov. Narod« piše: »Ni še dolgo tega, ko se je »Slovenec« pobahal, kako naravnost sijajno je njegova stranka zmagala pri občinskih volitvah v Marenber-gu, malo prej pa je v posebnem dopisu ■tožil in tarnal, da je v Marenbergu vse nemško in da v tem trgu človek ne sliši več slovenske govorice. O Kočevju je isti »Slovenec« že ponovno pisal, da tam Slovenci stalno napredujejo. Pri občinskih volitvah je v Kočevju zmagala lista, ua kateri je bil nosilec zaveden Slovenec in tudi pretežna večina odbornikov Slovencev,' toda »Slovenec« je listo proglasil za nemško, in Slovence, ki so na tej listi kandidirali pa za — narodne izdajalce. Zakaj? Ker ta lista ni nosilafir-me, za katero se peha častivredni »Slovenec«!«
BACKA ŠKOFIJA ZAHTEVA VRNITEV SVOJIH POSESTEV.
Rimsko katoliška škofija v Bački zahteva sedaj vrnitev cerkvenih posestev, ki so ji bila odvzeta za agrarno reformo.
S tem v zvezi 9e je mudil inšpektor donavske banske uprave Stojadinovič v Senti, kjer je bilo po agrarni reformi v prid revnim dobrovoljcem odvzetih bački škofiji za 131 oralov cerkvene zemlje. Cerkvi nudijo sedaj v zameno drugo emljišče, toda cerkev zahteva izgubljeno zemljišče.
mm
Celjsko pismo o filmu
V	predvojnih naših mestih — tako tudi v Celju — je zadoščalo vsem kulturnim potrebam Dramatično društvo, Pevsko društvo in Čitalnica. Na mestu nastopov Dramatičnega društva so redna gostovanja gledališč, pevskih društev je kar dvoje ali četvero, mesto Čitalnice posluje Mestna knjižnica in prireja predavanja Ljudska univerza. Tem institucijam se pridružuje še kino, kajti — priznamo ali tajimo — film je le mogočna kulturna sila po vsem svetu.
Dobro je, če nekoliko presodimo, kako je s temi kulturnimi faktorji. Gledališče j je dobro obiskano, a treba je reči, da je; gledališče bolj kulturna dolžnost kakor j kulturna potreba. V tem pogledu so se ! razmere v zadnjih desetletjih temeljito, izpremenile. So bili časi, ko smo se navduševali za klasike različnih narodov,: ko sta se Ibsen iri Strindberg zdela so- j dobna; kje smo danes, kako daleč smo' 'id tistih časov in — na odru ne najde-' nw več pravega življenja. Poskusi z rc-; vijo so skoraj klaverno končali, preveč j so bili podobni erotični muziki. — Res j je, v gledališče kliče rodoljubna dolžnost, • človeku pa se hoče gibanja in življenja | priznajmo, da sl ga vsaj pričara. Že tem-j po sam je. podoben tempu življenja, po I tern pa se vse vrši v nekem bajnem sve-1 tu, o katerem radi čujemo in sanjamo,da! je tam za morjem, nekje, morda v Arne-: riki... Življenje je plitko, ni časa za po-; globi tev, zato je tudi tempo življenja in način življenja plitek; kako bi bil film boljši, saj hoče biti v.e*na slika notra-
njega razpoloženja vseh onih, ki ga hodijo gledat.
In postavimo sedaj vprašanje, kako more in kako v resnici na vse to reagira mladina. Vedno redkeji so tisti, ki se jim hoče gledališča, vse rajši bi šli v kino. V gledališče gredo radi tega, ker pač v kino ne smejo. Točno pa so poučeni o vsem, kar se godi v kinu, skrbno preštudirajo vse reklamne slike in njih hrepenenje je v kinu.
Hudo krivico jim delamo, če mislimo.
da silijo samo h detektivkam in indijan-kam. Vsak film jim ugaja že zgolj radi svoje živahnosti, ki odgovarja celotni naši dobi in zlasti še razpoloženju mladine. Mi pa bi jo radi imeli modro in umerjeno, mirno in prevdarno kakor nismo niti sami.
Radi bi imeli, da bi sedela lepo mirno in čitala knjige, kakor so delali še naši očetje, srečni dediči dolgočasne romantike, ter hodila za pridnim Tončkom in hudobnim Mihcem po dolgočasnih planjavah ter nabirala rožice... Niti Karla
zdrknila vse prehitro preko Balkanskih gor in divjala s Staterliandom in Winnet-tejem preko prerij. — Kakor pa niso mogli nam zabraniti Karla Maya, tako je čisto brezuspešno braniti mladini film. Morda je tudi tako prav, ker je naše svarilo najuspešnejše priporočilo.
Ali pa smo se že kedaj vprašali, kaj ima mladina danes sploh še poleg šole in šolskih predmetov. Ali smo se vprašali, s čim se naj bavi v svoji čisto individualni kamrici; saj ni nacionalnih niti političnih vprašanj, socialna so celo prepovedana; edino šport še os-tane z vsemi tekmami, ki zadovoljijo pač rekorderje, ne morejo pa zadovoljiti mlade, kvišku hrepeneče duše... Ta bega in išče... ker ničesar ne najde, se opija na divjih slikah življenja, kakor jih najde pod sodno rubriko časopisja v divjem nemim kolonijalnih in domačih vojsk in v vsem, kar je nemirnega. Kako rada bi se oklepala umetnosti, čiste umetnosti, a ne najde miru, ne najde poglobitve, vse ji je in ostane le fraza... Šola zaustavlja mladini pot, a ustaviti je ne more. Morala bi pa ji postaviti nove oltarje v srce, a danes še ni tako daleč, kajti šoia je zgoii veren odraz življenja; dokler pa je živ* Ijenje negativno tudi šola ne more biti pozitivna ... Zato ni prav, da zapiram0 mladini pot še do tistih studencev, ki še teko, čeprav so to le borni studenci v puščavi. Pa kakor žeja karavano, tako žeja tudi mladino. Doba pa bi morala skrbeti, da so tudi ti studenci zdravi ifl se veseliti, da ima vsaj še eno pot, k* pelje do duševnega življenja, ko so vse poti sicer zaprte, saj trde vsi, da je da* j našnja šola nesodobna, ker je brez življenja.
Maya ji ne pustimo, ker se bojimo. dn bi
CELJE OB SAVINJI
U (matifeustvu salta
Parlament mariborskih šahistov
V	kavarni »Central« so se včeraj zbrali člani Mariborskega šahovskega kluba k rednemu letnemu občnemu zboru. Mariborski šahovski klub spada med redke klube našega mesta, ki so v svojem delovanju pozitivni in to po zaslugi neutnor nih funkcionarjev, ki so si vneto prizadevali propagirati ter pridobiti čim več pristašev za kraljevsko igro. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je o-tvoril in vodil požrtvovalni predsednik g. Rudolf Golouh. Uvodoma je prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti velemojstra Vasjo Pirca, nato pa v kratkih obrisih podal pregled o klubovem delovanju, v pretekli poslovni dob:
Obširen pregled šahovskih dogodkov ter klubskih prireditev je nato podal neumorni in agilni tajnik g. prof. Stanko Sila. Mariborski šahovski klub šteje 145 članov, ki so se v preteklem poslovnem letu prav živahno udejstvovali, ter povsod in vedno častno zastopali barve Mariborskega šahovskega kluba. Med pomebnimi šahovskimi dogodki je gosp. prof. Sila omenil ustanovitev Slovenske šahovske zveze v mesecu decembru 1936, in sta na ustanovnem občnem zbo-m zastopala Mariborski šahovski klub gg. Pirc in prof. Sila, ki sta bila tudi izvoljena v odbor. MŠK je pristopil k zvezi s 30 člani. Slovenska šahovska zveza je priredila letos spomladi brzoturnir in je član MŠK g. Konic dosegel prvo mesto. Mariborski šahovski klub, je kakor vsako leto, tako tudi letos priredil tekmovanje za klubsko prvenstvo. Letos poleti je Jugoslovenski šahovski savez
priredil v Novemsadu nacionalni mojstrski turnir za prvenstvo Jugoslavije in si je naslov »prvaka Jugoslavije« priboril član Mariborskega šahovskega kluba g. Vasja Pirc, ki je vedno in povsod nadvse častno zastopal mariborski ter ju-goslovenski šah sploh, član MŠK gosp. Lešnik pa se je udeležil šahovskega turnirja v Ljubljani in Zemunu, ni pa dosegel pričakovanih uspehov ter se je moral v zemunskem turnirju zadovoljiti s 6. in 7. mestom. Mariborski šahovski klub je letos priredil v Mariboru več pomembnih šahovskih prireditev, in sicer splošni klubski turnir, turnir za prvenstvo Maribora, ki si ga je priboril član MšK g. prof. Stupan, medklubske pokalne tekme, nadalje simultanko dr. Aljehina, med mestno tekmo Maribor:Ljubljana ter med mestno tekmo Maribor ;Gradec, ki so se več ali manj končali z dobrim uspehom. Kakor je razvidno, je bil Mariborski šahovski klub letos izredno agilen in je imel odbor 10 sej, razeii tega nešteto ožjih sestankov in razgovorov v svrho priprav posameznih prireditev, ki so zah-
tevali mnogo požrtvovalnega dela posameznih funkcionarjev. Ob koncu svojega poročila se je naposled g. prof. Sila zahvalil vsem, ki so gmotno ali moralno podprli prizadevanja Mariborskega šahovskega kluba.
Blagajniško poročilo je nato podal vestni blagajnik g. Franc Goleč. MŠK je imel letos 10.158.50 dinarjev dohodkov ter 10.184 dinarjev izdatkov, tako da ima Mariborski šahovski klub deficit 25.50 dinarjev. V imenu nadzornega odbora je poroča! mg. Albaneže, nakar je g. dr. Lovrec predlagal razrešnico staremu odboru, ki je bila tudi soglasno sprejeta.
Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava; Rudolf Golouh, predsed., J. Ostanek, podpredsednik, prof. Stanko Sila tajnik, Franc Goleč, blagajnik, dr. Lippai, gospodar, odborniki; dr. Lovrec, Bien in Strniša, nadzornika mg. Albaneže in Vesenjak.
Pri slučajnostih so se obravnavali razni predlogi in sicer glede klubovega lokala ter pritegnitve naraščaja zlasti iz mariborskih srednjih šol, nakar je predsednik g. Golouh zaključil parlament naših šahistov, ki je pokazal veliko prizadevanje, da se kraljevska igra v našem mestu dvigne do čim višje stopnje.
nišst&iaitaA
14 vagonov polžev smo izvozili v Francijo
Iz Medjimurja smo preteklo poletje in jesen izvozili po naših izvoznikih v Francijo preko 14 vagonov polžev, ki veljajo tam kot posebna delikatesa. Ko so v
Medjimurju začeli z nabiranjem polžev, so se nekateri Medjimurci prav pošteno smejali vsem, ki so se za to nabiranje navduševali. Niso mogli doumeti, da so na svetu ljudje, ki imajo svoj denar celo za polže na razpolago, kakor niso mogli razumeti, da je mogoče polže celo izvažati v tuje države.
V	Čakovcu je začel z nabiranjem polžev tamkajšnji gostilničar Julij Pataki. Za to nabiranje se je začela zanimati istotako neka izvozna tvrdka. Začetek te »polževske akcije« je bil vezan z velikimi zaprekami. Moral je potovati od vasi do vasi, da se mu je posrečilo, dobiti v prostranem Medjimurju vsaj nekaj nabiralcev. Šele ko so kmetje uvideli da lahko tudi s polži zaslužijo lepe denarje in da lahko polže nabirajo njihovi otroci in žene, ni bijo g. Patakiu več potrebno, da se gane iz Čakovca. Izvozna tvrdka Elemera Vajde je združila poseben koncern s tvrdkama Rikarda Rosenberga in Julija Patakija, medtem ko je tvrdka Ar-
pada Lebla nabirala polže za neko mariborsko tvrdko. V to združenje izvoznikov polžev je vstopila tudi znana tvrdka Klotar Bouvier iz Gornje Radgone, ki se je dotlej bavila samo z izdelovanjem šampanjca.
Kakor razvidimo iz današnjega obsega izvoza polžev, je bila organizacija nabiranja polžev prav posrečena. Danes ima tvrdka Bouvier svoje poverjenike že po vsem Prekmurju, medtem ko so Medjimurju in Podravini obrnile pozornost zlasti tvrdka Vajda in druge tvrdke. Vsa ta podrobna organizacija nabiranja polžev je pokazala, da so zlasti JVtedjimurje, Prekmurje in Podravina izredno bogate pokrajine polžev. Letošnjo jesen je bilo nabiranje polžev tako obsežno kakor še nikdar doslej in so vse omenjene pokrajine dobesedno očiščene polžev. V letošnji jeseni je bilo izvoženih nad 2 vagona polžev, medtem ko je bilo v preteklem poletju izvoženih v Francijo iz Medjimurja 7, iz Prekmurja pa 5 vagonov polžev. V Medjimurju je bilo veliko kmetov, ki v poletju niso imeli niti dinarja v žepu. Od poletja pa do pozne jeseni so zaslužile mnoge kmetske hiše sa-
mo na polžih lepe tisočake. Sicer pa lahko kar sami izračunamo, koliko je dobilo Medjimurje za izvožene polže^ če vemo, da so se kupovali polži spočetka po 125 Din, in kasneje celo po 2.50 Din za kilogram. Medjimurski nabiralci polžev so zaslužili v letošnji sezoni nekaj stotisoč dinarjev, kar je vsekakor lepa vsota.
Zanimvo je, da so posamezne nabiralne postaje v Čakovcu ob priliki zbiranja polžev medseboj tekmovale v tem, kdo bo dobil največjega in najtežjega polža. Ko je Legenstein prejel v neki pošiljki izredno velikega polža, ki je tehtal 60 gramov, je bil trdno prepričan, da je baš on tisti izvoznik, ki se lahko ponaša z največjim polžem. Toda še istega dne je dve uri kasneje prinesel iz gozda v bližini Sv. Jurija na Bregu neki 14Ietni deček velikega polža, ki je tehtal nič manj kakor 78 gramov ter ga izročil trgovcu Rikardu Rosenbergu. Pri prodaji polžev moramo vpoštevati tudi to, da se polži izpod 20 gramov težine ne morejo izvažati. Spočetka so prinašali kmetje samo po nekoliko kilogramov polžev. Kasneje pa so prihajali kar s košarami in vozovi.
Ko ima izvoznik nabrane vse polže, ki jih namerava izvoziti, se ti polži najpreje očistijo, sortirajo in pakirajo v posebne za to pripravljene zaboje po 30 kg, nakar se šele odpremijo na določeno postajo.	r
Jin in Amy Mollisonova, ki se nameravata ločiti, češ da preprečuje zakon spo-polnjevanje v letalskih spretnostih
Uta*mmi m jkMke Mwke
žadfsje ieiefoftme mU
Načelniki generalnih štabov Balkanske zveze
v Bukarešti
BUKAREŠTA. 6. novembra. K posvetovanjem načelnikov generalnih štabov Balkanske zveze v Bukarešti je prispel turški maršal Fevži Čamak. Prispel je v spremstvu dveh visokih turških generalštabnih častnikov. Nadalje sta prispela v Bukarešto tudi šef jugoslovanskega generalnega štaba MHuti« NTedič ter šef grškega generalnega štaba Aleksander Papagos.
Ustanavljanje Jugosiovensko italijanskega kulturnega društva
TRST, 6. novembra. Tukajšnji '>Piccoio« poroča, da se kažejo prva znamenja za jugoslovenskc-italijansko zbližanje in da so nekateri jugoslovenski pisatelji ter prijatelji italijanske kulture predložili osnutek Jugoslovensko italijanskega kulturnega društva, ki naj bi bilo prvi znak prijateljstva, ki se poraja med Italijo in Jugoslavijo.
Srdite borbe v madridskih predmestjih
RABAT, 6. novembra. Po vesteh iz Seville so madridske čete v pretekli noči izvršile uspešen sunek ter zavzele kraj Toreron. Nacionalistične čete so prešle v protinapad ter so znova zasedle ta kraj, ki predstavlja na liniji Ge-tafe - Legar.es - Alcorcon važno opodščno točko,
SALAMANCA, 6. novembra. Čete generala Mole so pri prodiranju prispele do močrih komunističnih odelkov, ki so se morali s težkimi izgubami umakniti.
AViLA, 6. novembra. Agencija Ha vas poroča: Oddelki generaia Varelle nadaljujejo s prodiranjem proti Madridu. Po madridskih predmestjih se vršijo išute .borbe. Kakor poročajo jz slavnega stana nacionalistov, se formacije 7. divizije že borijo v madridskih predmestjih. Madridske čete so posktisJo s 6 "•! '3 r.-\ Gatr.šs, vc.vfer so se morale umakniti in so pustile na bojišču več sto mrtvecev, razen tega tanke, okfopie avtomobile in strojnice. — General Vareila drži linijo Getate - Leganenez - Alcorccn v svojih rokah. V teku operacij je bilo sestreljenih 6 madridskih letal, ki so treščila na strehe. Število sestreljenih nocion. letal ni znano.
Ameriški parlament v novi sestavi
NEWYORK, 6. novembra. Dokončno štetje glasov je izkazalo, da je bilo za Roosevelta oddanih 25,347.591 glasov, za republikanca L ar. dan a pa glasov 15,795.263. V reprezentančni 'zbornici bo torej 334 demokratov, 89 republikancev, 7 progresistov ter 5 zastopnikov delavcev in farmarjev. V novem senati: pa bo 75 demokratov, 17 republikancev, 2 zastopnika delavcev in farmarjev, eden progresist ter 1 neodvisni.
Notranji minister dr. Korošec v Mariboru. Včeraj popoldne je prispel v Maribor notranji minister dr. Korošec. Nastanil se je v dijaškem semenišču. Zvečer je imel sestanek s svojimi pristaši.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Jožef Gradišnik, tov. sluga, Pobrežje, in Marija Samec, tkalka, Pobrežje. — Janez Zupančič, diplomirani geometer, Bihač, in Olga PoŠčič, kon toristinja, Magdalenska ulica 38. — Janez Pave, pešadijski narednik, Kragujevac, in Tekla Karner, šivilja. Pobrežje. Bilo srečno!
Odprta noč in dan so groba vrata . Umrli so: vpokojeni železničar Jožef Slu ga. star 72 let, stanujoč na Pobrežju, Nasipna ulica 4; Ana Maček, zasebnica, stara 80 let, stanujoča na Teznem, Vodnikova ulica 30, Katarina Šmirmaulova, žena čevljarskega mojstra, stara 61 let, stanujoča v Meljski cesti 3? Žalujočim naše toplo sočutje!
Incident . . . Včeraj zvečer je prišlo že drugič v Veliki kavarni do incidentov je malo manjkalo, da ni nastal splošen Pretep. V imenovani kavarni nastopa že nekaj dni nemški komik in konferencier.
V	torek zvečer se je delal norca iz bratov Čehov, kar je izzvalo proteste navzoče slovenske publike. Ko je včeraj zve Čer zopet protestiral nekdo iz slovenske družbe, so začeli padati od strani Nemcev razni vzkliki. Padale so tudi klofute in je lastnik kavarne g. Klešič upošteval j želje nacionalnega občinstva in ni pustil več komika nastopiti.
Ljudje še vedno verjamejo. Na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom je sedel danes dopoldne 25-letni Ivan Bauman iz Apač. ki je bil obtožen, da je z lažnim predstavljanjem izvabil od trgovcev razno blago. Take je dne 24. julija t, 1. prišel k nekemu tuk. trgovcu, kateremu se je predstavil za posestnika iz Poljčan, ter naročil za »svoj« avto 120 kg olja. Plačal ni ničesar ter je dejal, da treiiotno nima denarja, pač pa da ima v neki hranilnici 24.000 dinarjev. Da bi mu to verjeli, je pokazal hranilno knjižico, ki je bila, kakor se je pozneje ugotovilo, last nekega drugega trgovca. Bauman ie vzel olje, v vrednosti 2120 dinarjev s seboj, rekoč da bo poslal denar za nekaj dni. Toda čakali so tedne in mesece, »posestnika« pa ni bilo več na spregled. Meseca junija pa je prišel Bauman k drugemu trgovcu ter se predstavil kot posestnik in mlinar od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Kupil je Pisalni stroj za 1880 dinarjev. Na račun ie dal 500 dinarjev ter bi moral ostali znesek plačevati v mesečnih obrokih. Mesec dni pozneje pa je Bauman zopet obiskal trgovca Sokliča ter zopet »kupil« pisalni stroj, in sicer za 2900 dinarjev. Tokrat pa ni dal ničesar na račun ter se odslej sploh ni več pokazal. Na pri lavo oškodovancev so naposled »posestnika« izsledili ter ga vtaknili v zapore. Pri današnji razpravi je svoje grehe priznal, izgovarjal pa se je, da je živel v slabih gospodarskih razmerah in da je rabil denar. Bauman je bil obsojen na dve leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, Drisednika sta bila s, o. s. dr. Turato in Kolšek, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik.
Novice z Ljudske univerze. Danes v petek, točno ob 20 uri predava r gojitvi in prezimovanju lončnic, naših hišnih cvetlic, g. ravnatelj Lap iz Ljubljane. — Sfaoptične slike.
Potujoči psiček. Že delj časa potuje ^ mednarodni železniški progi Dunaj— Maribor psiček, ki se najrajši mudi v jedilnem vozu in čigar lastnik je neznan. Listnika iščejo oblasti, da mu izročijo po kujočega psička.
Glas prizadetih. Prejeli smo s prošnjo 2a objavo: Okoličani parka na Komenskega trgu, oziroma najemniki hišic v klavski koloniji v magdalenskem predmestju prosijo, da se park na Komenske-{'a trgu ne spremeni v igrišče. Sosedni prebivalci tega parka so večinoma upo-*?ienci in se bode število teh kot najem-njkov hišic še gotovo množilo, zato pa ^kakor ne kaže, da bi jih vznemirjala
Hiba
Kino Union. Danes najboljša dunajska veseloigra »Konfeti«. Hans Moser, Leo Slezak, Romano\vsky in Friedl Czepa.
mladež, oziroma eventualna druhal vsega okraja in okolice. Večkrat so se že sedaj od igrajoče se mladine razbile šipe na različnih hišah v okolici parka in je nemalokrat frčalo kamenje na sosedne vrtove.
Sokolska društvo Maribor I., priredi v soboto dne 7. XI. ob 20. uri družabni večer ter zabavo z igro »če sta dva«. — Vstop dovoljen samo članom in po njih upeljanim gostom.
Martinov večer priredi Sokolsko društvo v Studencih v soboto 7. t. m. — Vstopnine ni!
Strelska družina Podova priredi v nedeljo, dne 8. novembra nagradno strelsko tekmo. Začetek ob 8. uri. K obihn u-deležbi vljudno vabi strelska družina Podova. Po končani tekmi razdelitev nagrad v gostilni brata Fr. Žagavca.
Ljubiteljem mladine in umetnosti! Društvo »Jadran« vljudno vabi na umetniški violinski koncert, ki ga predvaja brez-| poselim dipl. prof. glasbe gdč. Jožica j Kalc ob spremljevanju na klavirju znatnega skladatelja g. prof. Vasilija Mirka,
! dne 11. novembra t. I. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze (Slomškov trg). Spored obsega dela najboljših skladateljev: Bacha, Beethovna, Dvoraka, Mozarta, Paganinija, Pugnanija in Kreisler-ja. Z obiskom tega koncerta podprete stremljenja mlade umetnice, kateri bo vaša udeležba v največje zadoščenje 'n spodbudo. Maribončani dokažite, da ljubite mladino in znate ceniti njen trud. Obenem izpričajte, da je govorica o pomanjkanju glasbeno vzgojene m glasbeno čuteče publike v Mariboru neresnična! K obilni udeležbi vabi društvo »Jadran«.
Jutri v soboto vsi na koncert mariborske in ljubljanske poštne godbe pri »Unionu«. Začetek ob 20. uri, po koncertu ples. Za okrepčilo ha razpolago rizling, krofi in pristne kranjske klobase i. t. d.
O zlati, stostolpni Pragi bo predaval s krasnimi skioptičnimi slikami prof. Še-divy v dvorani Ljudske univerze jutri v soboto ob pol 6. uri popoldne. Njegovo predavanje preteklo soboto z izredno lepimi skioptičnimi slikami v polni dvorani nam je porok, da bo to predavanje še bolj uspelo. Sobotna predavanja dijaškega društva Ferialni savez, ki ima namen podpirati počitniška potovanja dijakov in jim preskrblja na potovanju brezplačno prenočišče, ceneno hrano in polovično vožnjo niso namenjena samo dijakom, ampak tudi odraslim, da spoznajo lepote naše zemlje.
Mestni avtobusni promet. 7. in 8. nov. poskusna vožnja na Pohorje. V soboto
7. 11. vozi avtobus ob 16. uri,'v nedeljo
8. 11. pa ob 7. uri zjutraj iz Glavnega trga. Cena do Reke Din 12.— do Pohorskega doma Din 20.—. Ako bo zadostno število prijav, bo vozil avtobus tudi v nedeljo ob 18. uri iz Pohorskega doma v Maribor.
Narodno strokovna zveza, podružnica Maribor, sklicuje za nedeljo dne 8. nov. 1936 ob 9. uri dopoldne v prostorih tajništva NSZ Sodna ulica 9/III članski sestanek kot predpripravo k izrednemu občnemu zboru. Dolžnost članstva in somišljenikov je, da se istega udeleže. Potom vabil se ne vabi. Odbor.
Odbor za počastitev spomina blago- I pokojnega Viteškega kralja Aleltsan-1 dra I. Uedinitelja v Mariboru, mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, obvešča javnost, da bo te dni pooblaščenec od-1 bora zbiral v mestu Mariboru še nc j vrnjene nabiralne pole in bloke ter ev. \ | tudi prispevke (denar). Odbor naproša I prizadete, da pripravijo zbiralni material ter ga izroče le pooblaščencu, ki ima z odborovo štampiljko opremljeno pooblastilo.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Jasno vreme bo najbrže trajalo še dalje.
Starčkova nezgoda. Preko stopnic je padel ob drž. mostu 63-letni Maks Ga-lunderšek. stanujoč na Tržaški cesti 8, in si pri tem prebil lobanjo. Reševalci so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Nočno lekarniško službo imata danes Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste.
Današnji ribji trg je bil dobro založen. Prodajali so: pirice male po 9—10 (kg 150), mole (kalamaje). po 20 (15 kg.) bar-bone po 26—28 (10 kg), ciple po 16—18 (35 kg), sardone po 11 (50 kg), igle po 16 (kg 5) lignje po 20 (10 kg), jegulje po 20 (kg 4) in« karpe po 20 (i5 kg).
Nezgoda pri delu. V tekstilni tvornici Doctor & drug se je pripetila huda nezgoda. Delavec 32 letni Karol Kerle je bil z nekim tovarišem zaposlen pri razklada nju 150 kg težkih zabojev iz tovornega avtomobila. Nenadoma pa mu je . zdrknil iz avtomobila zaboj in padel Kerletu na glavo. Kerle se je zgrudil nezavesten na tla in so ga morali poklicani mariborski reševalci odpremiti v bolnišnico.
Lovski zakon z banovinsko lovsko u-redbo, ministrskimi pravilniki, navodili
in razpisi bana in podrobnim komentarjem je pravkar izšel v samozaložbi gg. gozu. insn. inž. Šivica Antona in banskega sekretarja Žnidaršiča Franca. VIII + 327 strani obsegajoča knjiga, opremljena sr stvarnim kazalom, se dobi pri o-menjenih avtorjih v Ljubljani, Nunska ui. 19. Cena v platno vezanemu izvodu je 76 Din, v trd karton vezanemu pa 64 Din, s poštnino 3 Din več. — Ker bo se to knjigo, ki odpravlja številne nejasnosti v lov skih zadevah, našim lovcem prav gotovo zelo ustreženo, knjigo prav toplo priporočamo.
Petek, 6. novembra; Zaprto.
Sobota, 7. novembra ob 20. uri: »Cigan* ski primaš«. Red C.
Nedelja, 8. novembra ob 15. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Ob 20. uri: »Ciganski primaš«.'
Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 13. novembra ob 20. uri: »Pohu šanje v dolini šentflorjanski«. Gostuje »Narodno gledališče« iz Maribora.
Rdeči miličniki pozivajo Madridčane, da se udeležijo obrambe španske prestolice
V	Mariboru
' ^'-^iESJGSKE
Bo-SI Edvard VIII. poročil mrs. Simpsonovo?
Menda s« javnost po vsem svetu ire zanima za nobeno poroko tako, kakor za poročne načrte Edvarda VIII., ki so radovednost sveta, zlasti ženskega, že precej zaposlili. Saj je skoro ni za poroko godne evropske princesinje, o kateri se ne bi bilo domnevalo, da bo postala življenjska družica kralja največjega imperija.
Najnovejše vesti pa prekašajo po svoji senzačnosti vsa dosedanja ugibanja. Cela vrsta ameriških časopisov je pred nedavnim prinesla poročilo, da se namerava britanski kralj Edvard VIII. do junija prihodnjega leta poročiti z Amerikanko mrs. Ernestino Simpsonovo. Razen tega pa je še 600 ameriških radijskih oddajnih postaj razneslo to vest po širnem svetu.
Ta vest je delovala kakor bomba. V Angliji so jo sprejeli z nervoznostjo. Dvorni krogi so hiteli, da dementirajo to vest, toda v formulaciji, ki preseneča. O vesti se govori, da je »neeksaktna«. To je beseda, ob kateri se lahko mnogo razmišlja. Vsekakor ni to najprimernejši izraz za demanti. Toda najmerodajnejši, to je Edvard VIII., molči. '
Kdo je mrs. Ernestina Sirj^sonova? Ta lepa in elantna Američanka živi že delj časa v Angliji, kjer uživa splošno priljubljenost. Ne spada v vrsto onih hipermodernih in senzacij željnih Američank. Je aristokratka v najplememtejšem smislu besede, ki se v najvišjih družbah pojavlja dostojanstveno in ne da bi zbujala kakršnokoli pozornost. Lahko se ponaša, da sega njen rod v slavno angleško zgodovino, saj je nekdo od njenih prednikov Fagan d*e Warfield spadal k vojnim tovarišem Viljema osvajalca, ko je leta 1066 pristal ob angleški obali. Tedaj je kot nagrado prejel marko War-field eno od šestnajsterih mark, na katere je bil razdeljen \vindsorski gozd. Mati mrs. Simpsonove izhaja iz rodbine, ki je po slavnem poreklu Warfieldom enakovredna. Smatrali so jo v mladih lotih kot eno najlepših žena na svetu. Rano vdovela je bila primorana, da vzdržuje sebe in svojo malo hčerko ter je otvorila družinski penzion, kar daje sedaj nekaterim jezikom povoda k govoricam, da se bo britanski kralj poročil s hčerko neke gostilničarke. In vendar je
njena hčerka bila odlično vzgojena. Poročila se je dvakrat, in sicer prvokrat leta 1916 z letalskim častnikom Windfri-dom Spencerjem, od katerega se je po osmih letih ločila, in v drugem zakonu z Ernestom Simpsonom, po rodu Kana-dijcem, ki je pretežni del svojega življenja prebil v Angliji.
Zakonski par Simpson spada že več let v ožji prijateljski krog Edvarda VIII. Med odličnimi gosti ob priliki raznih intimnih priredb je bila poleg visokih državnih dostojanstvenikov so vedno navzoča tudi mrs. Ernestina Simpsonova. Tudi ob priliki letošnjega letovanja je bila v kraljevem spremstvu. Pred nedavnim je bila izrečena sodna ločitev Simpsonovih. To je najbrže dalo povod ameriškim listom za razširjenje vesti o poroki kralja Edvarda VIII. z mrs. Simpsonovo.
Kralj Edvard VIII. molči. Ta njegov molk se ne more smatrati kot pritrditev, ampak je menda znak da hoče tudi v tej stvari ostati kralj Edvard VIII. neodvisen od javnega mnenja, kakor to hoče v vseh drugih zadevah.
Cankarja uprizore gostje njegovo z name nito farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Glavni režiser J. Kovič ie to delo zrežiral in inscemral svojemu grotesknemu bistvu primerno stilizirano, s pov-darkom grotesknosti. V delu so zaposleni: Rasbergerjeva — Jacinta, Starčeva, Zakrajškova, Savinova, Kraljeva, Nakrst — Peter, Gorinšek — Zlodej, P. Kovič, Rasberger, Košič, J. Kovič, Verdomk. Blaž, Košuta, Štandeker.
General Mola, poveljnik nacionalističnih čet pred Madridom
Pred zaključkom jesenskega tekmovanja za prvenstvo LNP
V nedeljo 8. trn. se bo v Mariboru odigrala zadnja nogometna prvenstvena tekma v jesenskem tekmovanju LNP, in sicer se bosta srečala SK Železničar in Atletiki iz Celja. S to tekmo bo absolvi-ral SK Železničar tudi svojo zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo, kajti v tekmovanju za prvenstvo LNP bo potem preostala še samo ena tekma, ki bo v nedeljo 15. t. m. v Celju med ISSK Mariborom in Atletiki. SK Železničar kakor ISSK Maribor imata enako število točk in celo možnost, da prehitita SK Celje, seveda pa le v slučaju, če premagajo Atletjki. Radi tega bo nedeljska tekma med mariborskimi Železničarji in Atletiki ne samo velike važnosti za Železničarje, marveč tudi za ISSK Maribor, kajti verjetno je, da bo jesensko prvenstvo odločila boljša razlika golov. Kdo ima boljše strelce, ISSK Maribor ali Železničar? To se bo izkazalo pri oshaiih dveh tekmah z Atletiki. Prva bo v nedeljo 8. t. m. na stadionu SK Železničarja, kjer bodo Celjani merili svoje moči z našimi Železničarji.
Poverjeništvo sodniškega odbora L. N. P.-a v Mariboru (službeno). V nedeljo 8. XI. t, 1. sodijo Slavija - Mura ss. Bergant. Železničar (rez.) : Železničar (jun.) kand. Murko, Marbior - Rapid jun., ss. Nemec. Opozarjamo ss. Nemca, da pazi na službene objave, ker se tekma Rapid-Mar.bor eventuelno ne bo odigrala. — Trdni K.
Kolesarsko tekmo priredi SK Železničar v nedeljo 8. t. m., in sic*r na progi Maribor - Pohorski dom - Maribor — Start bo ob 9. izpred stadiona na Tržaški cesti, kjer bo tudi cilj.
Avto Motor. Kakor smo že poročali, je v Beogradu pričela izhajati nova mesečna revija »Avto Motor« za avtomobilizem, motorizem, turizem in šport. — Omenjena revija je organ Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije, sekcija Beograd, in ne organ centrale Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije.
pAduiSme AtffvitG
Vozne olajšave. Pančevo, 8. nov., skupščina pevske župe, polovična vožnja za delegate pevskih društev v času od 5. do 11. novembra na podlagi železniške legitimacije po 2 Din. W i e n, do 3. marca 1937 vizuma prost vstop v Avstrijo, 80% popusta pri povratku po 5 dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) 10% popusta v hotelih, 50% v gledališčih in razne druge ugodnosti na podlagi »zimsko-sezonske karte« po 60 Din. Roma, svetovna razstava tiska, za katere poset je odobren 70% popust, je podaljšana do 31. decembra. Milano, do 10. novembra, avtomobilska razstava. Polovična vožnja na italijanskih železnicah. Florenca, do 15. novembra, florentinske svečanosti, polovična vožnja. N a p o 1 j, do 15. novembra, razne prireditve, polovična vožnja. Torino, od 14. do 23. novembra, umetnostna razstava, polovična vožnja. Vse nadaljne informacije, nabava vozovnic po originalnih in znižanih cenah, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, pre-
skrba kliring-mark itd. pri Putniku Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, 21-29 in Putniku Celje, Aleksandrov trg 1, tel. 119.
Ptujske .nauke
Mariborsko gledališče gostuje v Ptuju
v petek, 13. t. m. V spomin 60 letnice največjega slovenskega dramatika Ivana
Nespodobnež.
Emica: »Veš kaj, Erna, če se bo tvoj brat v čolnu tako vedel kakor zadnjikrat, ne pojdem nikoli več na Ljubljanico z njim.«
Božica: »Beži kam, kaj pa je počenjal?«
Emica: »Eh, samo veslal je in veslal, pa nič drugega ...«
Ubogi upniki.
Zdenko: »Skrajni čas je že, da se oženiš, vsaj zaradi svojih upnikov.«
Peter:	»Nesmisel!	Če	upniki	hočejo
dobiti denar, naj se ženijo sami.«
Razno
MORSKE RIBE
danes velika izbira v »Grajski kleti«.	5523
BRZOJAVI
Danes prispele morske ribe Moji gostje se na nje sigurno že veselijo. Velika izbira: jegulje (brodeto). škampi, čevoli, kalamari, moli. bar-boni, arboni, brancini, sardoni in male ribice. Točim dalmatinski sladki mošt, stara dalmatinska in štajerska vina Gostilna Vicel. Rotovški trg št. 8.	.5535
Posest
2 HIŠI
v Marboru prodamo ugodno proti vlogam. Ponudbe za po jasnila pod »Prepis« na ■ upravo ista.	5519
Sobo išče
SAMEC IŠČE SOBO
z vso oskrbo po zmerni ceni. po možnosti na desnem bregu. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.	5540
BOLJŠI GOSPOD
išče enosobno stanovanje s kopalnico v bližini kolodvora Ponudbe pod »Takoj« na upravo.	5536
Stanovanie
STANOVANJE,
lepo, suho, svetlo, dve sobi >n kuhinjo iščem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Sta novanje 20«.	5524
Službo dobi
Radi preobilnega dela iščem DRUŽABNIKA za dobro vpeljano restavracijo. Naslov v upravi »Večer nika«.________________5522
ČEVLJARSKEGA POMOČ-NIKA
za novo mešano delo sprejme Orosel, Pekre pri Mariboru* 5539
POZOR!	POZORI
BONBONERA ORIENT
(v palači banovinske hranilnice).
V Bonboneri Orient dobite vsak dan 1OOO različni!* orientalskih slaščic po Din 1*—■
Za obisk se priporoča IVO JlirCCVtČs
Darujte za Pomožno a&cijo?
■m
I mtitskefa fttesio&a v Mtmm
50
Po mnenju princa Salma hi bil mehiški liberalno republikanski vladi zelo dobrodošel Maksimilijanov beg, ker bi vladi ne bilo treba, da odloča o usodi bivšega cesarja. Toda ugoden trenotek je sedaj splaval po vodi. Ali se bo še kedaj vrnil?
. Zamujeno.
3. junija 1867 so zares prispeli v Ouere-taro pruski poslanik ter Maksimilijanovi zagovorniki. Dobili so dovoljenje, da smejo obiskati Maksimilijana.
Zagovorniki so si glede situacije popolnoma na jasnem: Ce pride do procesa, potem more ta končati samo s smrtno obsodbo. Radi tega so se po skupnem delj časa trajajočem posvetovanju odločili, da odpotujejo k predsedniku Juarezu in zaprosijo od njega milost.
Medtem pa so že prispeli v Oueretaro avstrijski poslanik Lago, italijanski poslanik markviz Curtopassi, ter belgijski poslanik.
Toda navzlic Maksimilijanovemu odklanjanju ter njegovi nepripravljenosti za beg, skušajo vendarle njegovi najver-nejši in najzvestejši pristaši zlomiti ta Maksimilijanov žilavi odpor proti begu ter omogočiti ponoven poskus bega. Zlasti princ in princesinja Salm ter nekateri drugi so z vso spretnostjo in drznostjo na delu, da omogočijo Maksimilijanu pot v svobodo.
V	to svrho so se odločili, da podkupijo z velikimi vsotami oba polkovnika, katerima je zaupano poveljstvo straž. Toda ni gotovine. Čas hiti. Za 12. junija je že napovedana prva razprava pred prekini sodom, pred katerega bo moral sto-
piti bivši cesar Maksimilijan.
Oba oficirja sta bila pripravljena za pogajanja. Ni pa še gotovo, ali sta izrazila pripravljenost za pogajanja iskreno ali pa sta samo hotela zaplesti Maksimilijana v še usodnejše intrige.
Počasi in težko se nadaljujejo ta pogajanja. Nikdo nima gotovine, niti cesar Maksimilijan, niti njegovi zvesti. Maksimilijan ponudi obema polkovnikoma menice, toda oba zahtevata, da podpišejo menice tuji poslaniki.
Maksimilijan se končno po dolgem kolebanju ter omahovanju odloči, da zaprosi za to avstrijskega poslanika. Toda avstrijski diplomat, ki ni ves čas Maksimilijanove katastrofe ter usodnih dogodkov, ki so se zbirali nad glavo brata avstrijskega cesarja, zapusti svoje pasivnosti. In sedaj se je poslužil iste taktike.
Avstrijski polanik Lago je namreč pričel Maksimilijanu dopovedovati, da ni nikakšnega smisla, da skuša pobegniti. Tudi ga je skušal prepričati, da igrata oba polkovnika dvolično vlogo in da je
njun edini cilj ta, da z razkritjem načrtov še v zadnjem trenotku kompromitirata njega ter njegove zveste. Avstrijsk1 poslanik pa izraža tudi svojo bojazen ih zaskrbljenost nad tem. da bi se beg mogel ponesrečiti.
Tudi ostali tuji poslaniki omahujejo ifl kolebajo. Že od podpisane menice, potem pa so se zopet premislili in odrezali svoje podpise na menicah.
Ti tuji diplomati niso niti mignili * mezincem in niso z ničemer pokazal1 dobre volje, da rešijo Maksimilijana t*1 da mu omogočijo beg v svobodo.
Žena, ki se ne boji nobene nevarnost*-
Povsem drugače pa se ponaša princesa Salm, nekdanja cirkuška jahalka.
Priče, ki so prisostvovale pueretarsl^ drami, so izčrpno ter obširno opisale njeno osebnost. Vtis, ki ga je napravila vse, je bil več kakor ugoden. V vsej te evropski »džungli« v Mehiki sta ona njen mož princ Salm edina, ki sta n‘ svojem mestu.	...
(Dalje sledu)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORON. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru