Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, namreč v sredo in saboto. v / U narodskih 9 v f eci Odgovorni vrednik I>r. Janez BleineU - ïtïï Veljajo začelo leto po posti -i fl., scer 3 fl., za pol leta > 2(1. po pošti, scer 1 fl.30kr. Te ča j XI saboto 25. junia 1853. List •î /. Vinske terte bolezin S pisal J. Zalokar. (Konec.) • (Mnogoverstni strupi za perutnino). Vsi p e rutnini sogrenjki mandel jni tako strupeni, da pogine po njih: vertoglavna postane, pade in cer Zeleti je da kne. Za g osi je petersilj kakor tudi perje do tudi kemikarji po kemisko rcačega maka strupeno; racam je cuker strup^ preiskali in zvedili, kaj da so te bolne bunke nali- tudi rež jim škodje: vertoglavne postanejo po nji; puram je zlo škodljiva trobelika (smerdljivec). 5 stih, in kaj da ima v sebi bela reč na drugi strani. Če se po mnogi skušnji skaže, da preobilni ravno tako tudi naperstek (Fingerhutkraut). solitar in solitarjeva kislína v zemlji to bolezen delà, bar mislim, da, bo treba sledeče reci početi to uimo in nadlogo odverniti : a) Ker zveplo pomanjša, oslabi in počasi za-tare nioč solitarjevi kislini, bo ondi, kjer se bo taka bolezen pokazala, gotovo koristilo. Zveplo pa ni a m 5 le solitarjevi kislini nasprotin strup (antidot) pak v majhni meri je tudi dober gnoj takim rastlinam kakor mavc, in torej ga po krompirji in vinogradih trošiti dá se ti dobiček. bj Ker se pa solitar zmírej spet nareja (Sirovo maslo ali puter na Pirolih). Na pla ninah Tiroljskih pognedejo z veliko močjo sirovo maslo v 40 funtov teške štruce, ktere vselej poverh osolé in take pošiljajo v Benetke, kjer celo leto dobre ostanejo. Taka stanovitna dobrota pa izvira iz tega. da poredoma kose, preden jih v štruco kte ? rega podloga (basis) je gnjilic (azotum), bo treba mislim, še druzih naprav ga poinanjšati ali odpe ljati, namreč nekake drenaže, grabnov kakor razorov od vsih straní navdol, da se bo o dežji preobilni solitar, kakor vsaka sol, v vodi stopil in stlačijo, v čisti merzli vodi, ktera se zmiraj odteka dobro gnedejo , da do zadnje kaplice mléko iz pu tra spravijo. "urèicna . mnozih skušnjah 1 slama se 1 lama. ) ni boljš Gosp 1 k « v po pice Bei kakor je turšična r sadi tursico v ti namen še gosteje kakor grah ( Velika korist naših kozolcev} je letos vsim kmetovavcem tako oćitna kakor malokdaj. Kaj bi po tacih grabnih z vodo vred odpeljal, invpriprav- letos o tem že presilnem deževju z mervo počeli ? ! jene jame stakal, iz kterih se bo po tem lahko ve y dobilo, s kuhanjem ce 5 liko soiitarja sčistil in prodajal. c) Kjer je terda ilovca ali pa slinjevka, spo dej pa terda mertva zemlja, pod tako zemljo lega svisca ali peska, bo treba v več krajih do take puhle lege prekopati, da se preobilni solitar po dežji stop Ijen po tacih prekopinah globokejši v dno razgubi. d) Ž i v a 1 s ki gnoj bo treba za vinograde m an j rabiti, za krompir globoko orati, slinjevko poprejšnje leto, in le puhlico in ker kakor druga sol se na mestu, kjer je pokošena bila, malokterikrat je 11e mogli v kozolce (Harfen) devati do dobrega posusiti zamore. (Zakaj ne molzejo krave toliko, kolikor bi mogle?) Pervić zato ne, ker jih dekle vsakibart do cis tega ne i zrno lz ej o; ta nemarnost je po sebno škodljiva mladini kravam s pervimi teleti, ki se tako za ćeli čas popačijo: drugič zato, ker se ne molzejo poleti in pozimi tri krat na dan in pa vsaki dan o ravno tisti uri; malo kdo vé v.».., «I...JVTUU pvj/ivj^ujv vsaKi uan d ravuo usu uri, uiaiu iiuu vt pesčenico za-nj letos gnojiti. kak0 močno se natora navadi na tako redovnost Nas ze dolgo bolni in nedozorjeni krompir se ta zanemari ? 5 ne bo mogel dalje za dobro seme služiti, ampak bo treba zdravega dobiti in saditi, terte pa, dokler niso popolnoma spridene, se bodo dale, upamo, še ozdra viti, in bodo po tem spet zdravo in dobro vino da tretjič zato ker , gré koj več mléka v zgubo ; se za postrežbo krav ne jem laie koristno rastlinstvo spet okrepčalo in obranilo. in tako je upati, da se bo to oboje tolikanj Gospodarske skusnje (Skusnje o sviloreji). Da se pridela 37 ťun tov in pol svilnih mešičkov ali kokonov, se potre buje okoli (>00 funtov murvinega perja, ljejo dosto moćne dekle, ki vsako delo krepko opravljati zamorejo. — Na Marskem je po vec kmetijah navada, da dobivajo kravarice poboljške na plaćilu po tem, kakor več mléka na dan na molzejo. (Tak poboljšek na plačilu ali Ionu bi bil gotovo nar boljši spodbadek pridne molže, ako bi — vode ne bilo, s ktero bi si utegnila goljufna dekla pomagati. r ^ 4 ^ M l I 14 (Gnjili krompir) svetje tr. Sering, vodja V.---/--- --------/---J ~ -J ~ -------» 7 O . xrt-j^ V.W.. ..uhu« uiuivuivga ju iz liccga verta v Lyonu, kakor hitro se znamnja bo- funtov kokonov se dobi 1 funt svile (žide). Če en lezni na zelišu pokažejo, izkopati, potem naj se žakelj murvinega perja z 60 funti sr. pride funt kokonov na 1 f» kraje. veljá j nektere dni na suhih krajih ležati pustí, preden se m po stroskih, ktere piča gosenc prizadene fl. 54 kr. funt svile za živež za ljudi in živino rabi. Ako je tacega krompirja toliko, da bi se ves za živež porabiti ne mogel, na i" ? wv * w "" ------- r"* —...... naj se nareja močič ali štirka iz njega; 202 će tudi to ne 9 naj se krompir umije in potem v io njegovo deiavnost ktnalo zapazi in reče: v Da bii debele, kakor je krompir okrogle kosce razreze 1 1 » • 1 » A V » V f • , s Giustiniani v mojem taboru!4' Skuša! ga je z zlatom pod- kropom polije, na soncu ali v péči posuši in potem kupiti, al ou se zlatému bogu ni vklonul. Meuiha Ma- J\i V|JULU JJVilJ XJ J III« l^VPVU (III V J/l>l>I J/U^UUl lu JiUI/V>UX KIUpiU ^ Ul v il PU lilUlVIlIU 1JI » f\lUUUIt 1T1V/I1II1 ut lYJLl* v sodce ali žaklje spravi. Pozimi je tak krompir nuel Giagari in Neophyt, kterima je bila skerb za po . za živino pravo mestoega ozidja naložena, sta uamest ozidje po z rezanco zmesan ce se kaj dobra pića skuha Ozír stare čase se praviti, denar je zakopala, in ko je bilo mesto ropano. je sedemdeset tisuč goldinarjev najdlo, ktere je cesar za popravo mestnega ozidja dal. (Dalje sledi.) Pad Carigrada 29.. majnika 1453. f Dal je.) Tako je 7 tednov preteklo, odkar so Turki Cari- Sovražnik je «tal, kar se pri poprejšnjih Novtóar iz slavenskih krajev ^rrad oblegli. Iz Ztagreba 20. junia. Zgubo, ki jo je malému slavnega spisa- številu naših književnikov nanese! odhod obsedah nikdar ni zgodilo, na dvéh mestnih stranéh zra ven mestnega ozidja. Zdaj posle Muhamed poslanea k telja 99 Prvencev r/ Novih pjesem « 1 r> Kraljevića Marka" nasega narodnega pesnika P. Prerad kteri se cesarju, ki mu svetva se sultanu podati, ako se hoce je poviâan za c. k. četnika v Italio vpotil, povrnila je s sužnosti resiti. V vojaškem sovetu je bil njegov predlog svojim prihodom v glavni nas grad naša „glinska vila", _______ v _ ~ , t , __________, „ n . _ 1____.. ívirťdfní nt-Uirn^Wni; » ^ Ir ^ n Î nnft zaverzen. Car odgovori poslanců , da on Boga zahvali, izvrstni prevoditelj „Kraljodvorskeg kop ako se hoče Muhamed z njim pomeriti in pogodbi zvest kdor ie mesto oblegel, ni dolgo živel nadepolni pesnikIvanTrnsk Za narodno našo knji OStati; nobeden. tvuui mcmu umc^ui, ui uui^v -------— o-r- --o-------—- — — — -- sultan naj tedaj nikar ne tirja izdaje mesta, on ga hoče sluge nabirajo z izdavanjem Smidtovih ,,sp ževnost si gosp. bogoslovei naši že od več let dične z a braniti do zadnje kapie kervi. mlad Ovih lepih spiso 9 ki so posebno primerni Horu Na ti odgovor je sultan 24. maja razg lasil v ta- za solska dařila i postajajo tako neprecenljiv dar za i da hoče čez 5 dni od obéh obleženih strani mesto wceeo se mladino prvodobno > je 4 V dosihdob cvetiro napasti. On pokliče vojvode in jih zarotí, mesto obropati. Veseli vrisk se razlega po celem taboru, ko je bilo to naznanjeno. Mogočniki janičarski dobri stojé za zmago in vzetje inesta, Ie to prosijo, da bi njihnim tovaršem, ki jih je zavolj nesrečnega boja ua morji zaperl, spet svobodo podělil. Muhamed jim obljubi in med celo ar- knjižie i po dolgem prestanku je peti svežčić pod ti skom, kteri obsega mično povestico pod naslovom: „Go lubče". Ne dvomimo, da bo tudi ta knjižica šolski mla dini ravno tako dobro došla, kakor so prejšoi spisi nega detetjega pisatelja S m id t- a. Slava našim S mado je bilo neskončno veselje. Derviši hodijo po ležišu in v imenu preroka opominjajo vojake turska bandera na ozidji glavnega mesta nevernikov postaviti. bogoslovcem, da s krepkimi silami pomagajo podpirati naše slovstvo i v ti vrsti obogateti ga s spisi poučnimi, name-njenimi naši mili mladeži, na kteri krasnejša příhodnost Gosp. dr. Ljud. Gaj tiska v svoji tiskarnici Ko se noč naredi, je bilo zapovedano celo lezise IMt m i"* Vf razsvetliti. Na vsih barkah in sotorih je neskončno iueic iu bakel gorelo. Od brega Bospora, od višave galataške, gj počiva, krasne Y) k P :U našega kakor »Danica & polnim pravom kaze medousn eg u, n Ign. Gj Da bi le kmalo beli svet ugledale ! Veliko uslu od globočine barkostaje, od cele rajde obiožencov do zlatih vrat so goreli ognji veselja, ki so aziatiške bregove in Skutari razsvetlili; mesto je bilo obdano od gorečega po bi častiti g. dr. Gaj naši književnosti učinil, ako bi izdal knjigopis svoje predragocene knjižnice, v kteri se hra-nijo nekteri preimenitni rokopisi dubrovniški, in do 6000 (! i lomesca in celo noc se je razlegalo vpitje: „ Boga, kakor Bog, in Muhamed je njegov prerok! Bog je Eden, njemu enak ni nobeden!" Obleženi so o začetku mislili, da brodovje in tabor gori; pa le prekmalo so se v svojo neizrečeno žalost prepričali, ko so čuli veselo vpitje, da to veselje Turki »bhajajo na vzetje Carigrada, in iz tamnega mesta se je čulo jokanje in plakanje: „kyrieleison ! kyrieleison! odverni o gospod pravično žuganje od nas, reši nas iz rok sovražnika!" Ni druzega raznih starih knjig ilirskih. Nadamo se tvrdo, da bogosp ^ i m a i • if Vi li i v « • t #• « i«« # m dr. Gaj tudi ti nasi iskreni želji prijazno zadovolil, i tako povestnici naše literature tako rekoč s tim knjigopisom temelj položil. Bože daj ! Pretečenega tedna prispele do nas iz Belgrada različne pes ne Mat. Bana. Du brovničana. Ova prva knjižica razdeljena je na dvi pesme pod naslovom „D delà. Prvi obseže ljubovne drugi pako prve iskrice vroče ljubezni do doma in roda svojega, pod nadpisom: „Narod". Ove pesme so ve- cidel od i 838 y potem 1839, 1841 itd. „N Ker so Gerki vidili, da so Turki namenili mesto z naskokom vzeti, se njih pogum spet oživí; popred so napisana je v mali Azii leta 1843. Pesnik „Mejrimí posvětil je ove „prve svoje iskrice ljubovne i domorodne a mislili, da si Turki ne bodo upali mesta naskočiti. To raj je mnogo Gerkov zidovje zapustilo in se domů po znanému dubrovuiskemu književniku M. Pocicu, knezu zagorskemu. V pesmah Matija Bana veje dubrovniški dalo. Turki so to zapazili in v svoj prid obernili. Ko pesniški duh Iz Carigrada cesar to zve, begúnom očita in žuga. Oni se pa izgo-varjajo, da so se zato domů podali, ker nimajo njih žene in otroci ne jésti ne piti. Cesar jim tedaj odpustí in zapové toliko kruha vsaki dan po čelem mestu razdeliti, da nobenemu ni bilo treba stradati. Ivan Giustiniani se je vedno garski prevod krasne povesti „B přejeli smo te dní bol- oris" Vaše nadepolne ine Turn o gradske, ktera lepo prihodnost obetava. Převodu je pridan obši-ren predgovor (od Pětkovič-a?). spisovateljke S spodične Josip g J ? Tudi marljiva pisateljica naša od davne trudil, zidovjo vterdoval, vrata sv. Romana je preporodbe hvalno znana, piše se z nasipom zabranil. in se tam vterdil; prosil je Lukata Natarasa, višjega admirala gerške armade, da bi mu dobe naše književne daj neko povest, ktere željno pričakujemo. Morda pride skoraj 2. zvezek lepih „domorodnih povest" na svetio. nekoliko topov poslal; ali on mu je odgovoril, da jih mu Le naprej na ti stezi, domorodke mile, na kteri vas slava caka Zorislav ili potreba. Tako sta se začela prepirati. ; Giustiniani je I II IIH II BI I I IHHIIIIIH II IVatarasu očital, da je izdajavec domovine, in Nataras Iz Tersta 22. junia. Prav vstregle so „Novice** njemu nasproti; tedaj ju sam cesar pomiri. Giustiniani teržaškim udom društva sv. Mohora, ko so v popravak je te duí brez prenehanja čez dan in ponoći se trudil in društva svoje mnenje jasno izrekle. To je prav, ker le povražnikom mnogo opraviti dal; clo z lastno roko je z tako, da se o rečéh posvetovamo in jih odkritoserčno pre- ozidje naskakajoče Turke nazaj pahàl. Gerki so ga pa tresamo, zamoremo naj bolje cilj doseći, ne pa, če vse zavidili in mu niso hotli pomagati. Sultan njegov pogum za dobro, za popolnoma imamo le zavolj tega, ker je 203 rec sama na sebi dobra in koristna. Nihče ne more ta- dobro izhaja! Lepa pomoč nam je iz L j ub lj a n e došla jiti marljivosti in verlega obnašanja imenovanega društva ; tudi „Danica" nam je poslala enkrat 68 il. 50 kr., dru vendar je močno želeti marsikterih prenaredb, osebito gič pa 49 fl. 41 kr., blagomila obitelj g. Peterova 20 fl. tistih, o kterih so „Novice" govorile in jih nasvetovale; tako da se imamo dobrotnikom iz Ljubljane, ali, ki so y in naj važuiše je po naših mislih to, da se odborniki vsih v Ljubljano svoj dar poslali, za 253 fl. 31 kr. zahvaliti, krajev, preden se kaj sklene, za mnenje poprašajo, ker poverh še pa za veliko množo dobre obleke, ki nam je sklep brez zaslišanja vsih odbornikov se nam zdi neve- po častitem g. Gustavu Kostelnu in g. Peterovi obitelji od ljaven, in čemu bi bili odborniki, ki uikakega opravka tamo došla. Gotovo se spodobi, da toliko usmiljenim pod- nimajo? Mnenje „Novic" o zapopadku in obsežku za iz- pornikom, pa tudi častitim bravcem „Novic", kterih mnogi davanje naj vgodnisih knjig, se popolnoma vjema z name- so nam po drugih potih v pomoč prihiteli, če tudi le nom društva, ker treba je, da ono, ako hoče med pro- bolj po domače povém, kako se pogorelcem od mojega sto ljudstvo seči, izdaja take knjižice, ki ne veljajo čez poslednjega dopisa godi, 10 kr., in ktere ljudstvo rado bere. Tù veljá pervo sto- V veliki sili je uboge veliko tolažilo. da so blizo pinjo k omiki položiti, bi rekel, ljudstvo k branju vabiti iu dalječ toliko sočutje našli, ko malokteri nesrečniki. in spodbadati. Glavna naloga društva naj bi tedaj bila, Poverh tega, da so jih domaći, in farmani bližnjih so- vse storiti, da bo ljudstvo k branju veselje dobilo. Ako seskinih fará, ko Mozirske, Paške, Polzelske, Šen-Pa- društvo že le to doseže, je že veliko doveršilo in druga velske, Reške, Gomilske, Sent-Jurske in Vraneke » stopnja ne bo tako težavna. — Udje so k društvu menda lesom za stavbě in z vožnjo prav braterno podpirali, jim le zato pristopili, da pripomorejo k izdaji koristnih Ijudstvi- lés zastonj dajali, ali ga po naj nižijši ceni prodajalL nih knjig po zčlo niski ceni ali celo zastonj. ne pa, da so jim tudi opéko , apno, pesek in lés prav dober kup, bi se za nje bukve tiskale. Te prenaredbe so živa po- mnogo pa tudi zastonj na mesto vozili. In ker se jim treba, ako hoče biti društvo prostonárodné; ako se pa je tudi obilo misli v „matico" prestvariti, je ži veža navozilo, samesra žita okoli 220 pa to vse kaj druzega. mernikov, socivja nad 70, koruna nad 120, pšena okoli Terstenjakovo temeljito razlaganjer „Kdo so 10 mernikov, so lahko hitro k delu segli; tudi so bili bili Ambidravi?" nam sploh dopade in njegova glo- za pervo silo s potrebnim dnarstvom oskerblieni; zava- rovani so polovico škode že perve tedne povernjeno do-• bili; vsim pogorelcem je pa obila milošnja v dnarjih v boka učenost o zgodovini in jezikoslovju občudujemo, ako ravno mu někdo v „Triester Zeituns:" neumevnost « ger kakor se iz spisa vidi, raji pomoč prišla, da so za proti imeli, robo kupovati in de- obot gotov in lepo skega jezika očita, in rekel, da so Gerki na sedanjem Štajarskem in Koroškem lavce plačevati. lu tako že mnogi nekdaj naseljeni bili, kakor Sloveni, ako bi le kje kako sozidan stoji, taru pa tam se že kaže streha z novo opeko podporo in kak dokaz zamogel najti. Ker pa pretreso- pokrita. Ako se nit milošinj ne preterga, ker pa upamo. vavec nam ni nobene zmote iz Terstenjakovega spisa da se ne bo: bojo vsi pogorelci in njih živina, pod do odkril in si ni upal h prepriceva víío besedo govoriti, pu- bro streho, popré ko druga zima pride. Za škednje in stimo njegov pretres s pristsvkom, da pri različnih na- kozelce bo še huda; pa sčasoma se bo kje tudi ta škoda rodi h se premenvajo glasi različno, osobito med prostim poravnala. V dnarjih nam je doslej darovanih 3023 il. ljudstvom. Ti pa, dragi rojak ! ker vémo, da te ne stra 39 kr. ; res velik znesek, ko bi škoda tako čez silo ve šijo take sodbe, boš marljivo trebil mah iz spominkov lika ne bila! (Konec sledi.) nekdajnosti v slavo sebi in domovini ! iz Ljubljane. Na poti iz Gradca v Terst so lz Runike med Lotumerkom in Ormo&emna se v sredo čez noc mudili svitli nadvojvoda Joan s bravci „Novic" svojo prečastito rodovino v Ljubljani. Ko so Njih Staj. Tudi od našega kraja naj dragi zvedó, kak kaj z vinogradi, s poljem itd. stoji. Veselili cesarsko visokost obiskali gospodje naj višjih deželnih smo se, ko smo vidili jabelćno, hruševo, slivje, črešnjevo oblastnij, se Jim je poklonil tudi odbor kmetijske družbe ju vsake druge feie pitano drevje polno žlahnega cvetja, s kterim so se svitli gosp. nadvojvoda prijazno pogovar-siadepolni, da nam to leto ne bode tak těsno za strošek, jali skor eno uro o mnogih zadevah kmetijske družbe in ker nam bode sad h kruhu pripomagal; ali vresničul se kmetijskih reci. Ko se jim je gosp. predsednik kme-je stari pregovor, ki pravi: „česar se člověk naj bolj tijske družbe ponižno zahvali! za dovoljenje, da pride veseli, tega se gotovo dostikrat znebi. Go s en ce so inženir za zboljšanje tra v ni ko v iz Gradca tudi nam drevje tako vsusile, da je zalostno viditi. Ko se k nam, so nam povedaii, da so na svojem lastnem travné bi na polji in v goricah še dozdaj tako lepo in rodo- niku prepričani velike dobrote, ktero sušenje, močenje vito kazalo, obupati bi mogli. Tega mercesa je pri nas in drenaža gospodarjem deli, ker tako popravljeni 50 toliko bilo, da nam je celô v izbe vhajal; bolj ko smo oralov velik travnik je bil že drugo leto za 300 so rekli ki se ga klali, več ga je bilo; in zdaj nas metulji hočejo pre visji v najem (stant) dan. .nTaka skušnja „je nar gotovši dokaz neizrecenega dobicka, gnati. Bil sim v slovenskih in hormaških goricah, pa nisim ondi ne ene gosence vidil. Drevje je lepo zeleno, doseže po taki popravi". Ves vesel se je hvaležno po in polno lepega sadů. Vinski ters se pri nas letos tako slovil odbor od preblagega podpornika kmetijstva. verlo obnaša, da po deset, če ima locen, po dvajset in Ravno ti dan je přišel tudi gori omenjeni inženir gosp še više grojzdov steje. Bog mu daj le to težo na sreč- Smidt v Ljubljano. Drugo pot več od njegovih opravkov nem pod presno drevo donesti. Krompira smo dosti » Ljubljane. Nemški Teržaški časnik je prine zdravega in bolehnega vsadili, pa je tako dobro eden sel v listu 130. in 133. pod nadpisom: „Neueste Origi-kakor drugi lepo iz zemlje prilukal. 6. dan t. m. smo nal-Literatur" pretresovanje povestnice gosp. Fl. Gre-pervi s toco zmešani dež imeli, kteri pak ni kaj škodo- gorica (Geschichte des ost. Staates etc.), občne abecede val.; od tistega časa pa imamo vsaki dan toliko dežja, gosp. J. Poklukarjeva, in pa spisa g. Ters ten jada vse, ako skoro ne henja , zgnjiti mora. Delavci so ko v eg a: „kdo so bíii Ambidravi?" Ker se je neime- pri nas tako dragi, da jih skoro doplatiti ni moč. Ko no vani pretresovavec trojnih tako razlicuih pred-Hko goric, lesov, njiv itd. se je to zimo in ob zdanjem metov lotil, smo si koj v pervem hipu mislili: to mora mokrem vremenu v doline odpelalo, bi ne verjel, „Universalgenie" biti, da se podstopi tacega delà. Al kdor ni vidil. Iz Braslovc 17. junia Kutnjak. bolj ko se je pretresovanje njegovo koncu blizalo i Po „Novícah" nabranih niši ie bilo ocit- da mož ni .JJniversalffenie", ker iz začetka » 114 enilim dobrotnikom On povraćnik, iz kterega roke vse gosp. Terste ni akovem delu že ni vedel o ničesa za nase pogorelce smo přejeli. Bodi vsim ljudo- visoko letivši. se je na zadnje tako nisko vsedel, da v 204 druzem vec zabavljati, kakor da 14 naglásnih tiskar- nek v o okrožij ali kresij (Zagrebško, Varaždinsko? in Osečansko) in v 48 okraj in nih pogreškov v 13 gerških besedah nevednosti gerskega jezika podtikuje! Žalostné so take presoje ____- » ^ • V Resko Posegansko Mi ne zagovarjaino Gregoricevega delà > ker (kantonov) razdeljena. Komisia za oprostenje zemljiá na Tiroljskem bo dokončala vse svoje opravila konec V7 Pragi se napravlja za kme- prihodnjega mesca. ga ne poznamo, prašamo pa le gosp. presojevavca : al je taka zabavljiva kritika o knjigi javnega učenika tijstvo na Českem kaj koristna družba na akcie pod na prave m mesíu v kterem koli dnevniku? — al imenom: „asekuracia poljá zoper škodo toče; ga je vodila, ko je zabavijico pisal, zares edino le do- deležnik te družbe plača za eno akcio ( delnico) 50011., bromislečost za prid šolstva in občinstva? 600 dělnic pa se bo izdalo; 300.000 bo tedaj pod 2) Kar pretres gosp. Poklukarjeve abecede laga te družbe, ktere osnova je ze od cesarja poterjena vtiče, je gosp. presojevavec le bolj po druzih stranéh in ktera bo prihodnje leta se razširila čez celo cesarstvo« mahal in iz sila visocega stola govori!, ne pa se loti! lz serca je želeti, da bi pri ti novi družbi za asekura- reci same presoje predloženih, kterih naprava se opira na našnji znane, čeravno pismenk, svetu v prevdark cijsko vplaćevanje niska tarifa bila in da po toči podan da- škodováni prejmejo berž popolno povračilo svoje škode. glase y se ne v sistem vredjene ? kteri bojo pa menda ostali, če tudi rErmittelung eines natiirlichen Systems der Sprachlaute" se kadaj po sreči izide, ker ne po Iz Milana zvémo, da cena murvinega perja je letos vedno višji šla in da je perje za rejo svilnih červi- tako drago postalo, da so nekteri svilorejci raji cev V ze sistemu" se bojo ravnali glasi i ampak po glasih vec cervov poginiti dali, kakor da bi bili predrago se bo vekomaj ravnal „sistem*4. Zna tedaj vendar biti, pico za nje kupovali. Al nam ni to nauk: pridnimbiti da příhodnosti utegne tudi trud gosp. Poklukar-ja v izreji obilega murbinega drevja, ker tudi v na- . * fl « ft fl « m fl Vit f I • « • a ttf . ^ . V a a » -fl ft ^ a korišten biti. Scer se pa o tišti zabavljici, v kteri nam sih krajih bojo prišli taki časi, da se bo murvino Iistje gosp pretresovavec 201 etno abecedno pravdo očita, ktero dobro prodajalo. Te rte na Milaneškem letos manj ima gosp. Poklukarjeva abeceda pokončati, s tem tola- bolehajo, kakor lani ? zimo ? da nemškemu jeziku , čeravno so njesa V • y CI so zakaj 9 ondašnji vinorejci pra vijo zato: ker je letos vreme stanovitno deževno že v 16. stoletji začeli, še dan današnji, anno in m erzi o. Kak so si vendar navskriž misli na svetu! 1853, ravno taka godi, da ne abeceda ne pravopis Pri nas dolžimo ravno to vreme, da je vzrok bolezni. ništa popolnoma dognana (poglej ?)Novićarja iz mnozih krajev" v 49. listu). Vinorejci čujte imenitno novico tišti mož Ludevik e nič pa se 3) ni spustil neznani Maspero od kterega smo unidan naznanili, da vé go gosp preso tov pom oček zoper grojzdno bolezin, je miloserčno ti jevavec v razsojo gosp. Terste nj ako vega delà, razun pomoćek raz g la sil brez da a i i • i * i v t . mm m - da tiskáme pogreške mu ocitá. Radi mu verja- dvajsetic , ktere si je tega memo, da v pretres tacih řečí, v kterih je veliko več izgovori 1 st i bil čakal ua 50.000 za razodetje te skrivno al kakošen je ti pomoček? Lahi ga zasmehujejo kot le znanosti gerškega jezika potreba, se ni varno Obstoji namreč v kertačah (spazzetino) in v člove spušati, lahko pa je se — posmehovati ali pomilovati l skih nohtovih (unghie), s kterimi se bradovice (escre-Da take preiskave starozgodovinstva , v ktere se scence) ali beli mehurci (biancastre pustolette) o suhem je delo gosp Terstenjak spustil, so neizrečeno težavno vremenu s tersja odpravljajo. Slavnoznani mioiste 5 bo vsak umen clovek spoznal, pa bo tudi vedil, da, rialnl svetovavec dr. Exner, ki je v prenaredbi or ímna ko se zlata ruda na dan koplje, se ji tudi lahko kak drug zialnih šol si rud manjši vrednosti pritakne. Zlata ruda ostane pri vsem tem le zlata ruda. Okrožje, v kterem visokoučeni velike zasluge pridobil, je umerl v P a d o v i«, V papeževih deželah hočejo Francozi armado svojo gosp. Terstenjak sedaj svojo delavnost razvija, je svetišče, pred kterem, kdor boče va-nj stopiti, mora spodobno čižme izzuti, da ne omadežva sveta, v kterem pomnožiti. V Parizu so spet veliko ljudi zaperli 9 se resnica išče, kipa se s takimi „Pappenheimer-ji" stva na novo osnoval. od kterih se sumi, da hočejo Napoleonovo vlado podko pati. Policijsko ministerstvo je cesar zedinil z mi nisterstvom no tra njih oprav, in ministerstvo kupčij ne najde, kteri v ze Neki Bozza je znajdel nov V) ab invisis" vsako iskanje řevnice «m od nik (pul ver), ki je pa bil prehud za puške spo zametujejo, ako se ne vjerna z njih zastarano mislijo. znan. Poslednjič še to : Z nekako smesno ošabnostjo go Car Miklavž je poslal še eno nar zadnjo ter-jatev f ultimatissimum) 13. t. m. turski vladi v Carigrad, vori neznani pretresovavec od „provincieller Einseitigkeit", v kteri se pot pripravlja spravi in pomirju; rusovska kakor da bi on na Dunaji živel, ali če ne, da je tako v|ada j,oče namreč od s topiti od vsake deržavne zaveze, in od sultana le terja pismo, v kterem naj ee „enostranskega de p oh le ven, da ga ne zali, ako ga želana" zovejo. Ce že kak veljavin in slavno znan Du- rU8U zavolj gerških kristianov in sv. krajev dana obljuba naj can nam deželanom kaj tacega očita, moramo tihi dol očno z a gotovi. Al bo turska vlada dovolila v to, biti, čeravno se nam milo zdi, ako se po krivici misli, 8e bo kmalo pokazalo. Poroènik austrianski baron Bruk da na deželi zunej glavnega mesta bi se ne dalo celo nič popolnoma doveršiti; če pa deželan deželanom kaj tacega očita, je to gotovo znamnje, da po sili tlocc Tin it? Aitnn 1 je y ze v Carigradu. „Universalgenie biti. Le to nam je žal, da je slavno vredništvo obče čislanega Teržaškega časnika kritiko take baže v svoj list pisati dovolilo; teh misel so pri nas vsi, s kterimi smo o ti zadevi priložnost imeli govoriti. Imena slajšega ne najdem, Kot ime »prijatla« je ; Olej ! on me verne, kadar zajdem, On nesreće me otme. V Novtëar iz mnogih krajev Ce žalosti mi serce poka, Ktero vcepi sveta strup, Kot ançel znad nebu oboka Daja serčnost mi i up Število in plaćo cesarskih vradnikov po prihodnji novi osnovi vradnij so presvitli cesar za tiroljsko že poterdili; nadjati se je, da pridejo poredoma d kmalo vse dežele cesarstva na versto. Horvašk bo Će mi osoda kelh terpljenja Z verhom polni natoči, Gavpol izpije, i mućenja as pregrenki berž mini. Kadar pa sreća me pod krila Vama svoja vzeť imá, Mi še prijaznost njega mila Cio veselje zvekšat zna, Tako on z mano objokuje, Kdar mi solz oko rosi Pa z mano tudi poskakuje Če v veselju se topi. Tedaj mi znano pać sladkeje y Od »prijatla« ni ime ; Toraj sklenil se terdneje Zvesťmu sercu bom sereé i » - Vatiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.