ulo sredo nas je presenetil prvi sneg. Posnetek je iz Davče, vasi, ki leži na višini okrog 1000 metrov, nad Selško dolino. —Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 77
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
NEG
U D S
Kranj,  petek,  4. 10. 1974 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih«
ZA GORENJSKO
Rib
e m mi
»K vragu pa tak napredek!« bi najbrž rekle pokojne savske ribe, če bi po ne-kakš nem čudežu vstale od mrtvih in spregovorile.
Da, k vragu tak napredek, ki uničuje vse živo okrog sebe ter spreminja naravo v strupeno puščo. V imenu česa si smejo industrijski polipi nekaznovano privoščiti morije in pokole? Morda v imenu višje produktivnosti, večjih dohodkov, novih proizvodnih postopkov?
Bral sem o gromozanski Škodi, nastali ob izpustu smrtnega blata v strugo Save. Bral sem o protestih m zahtevah ribiške zveze Slovenije, odločene, da v bodoče vnaprej prepreči sleherni podobni poskus terorja nad vodami. Bral sem tudi o načelnih obsodbah iirovniškega primera, o solidariziranju javnosti ter družbenopolitičnih faktorjev s stališčem varuhov narave. In najbrž bi verjel v pozitivne spremembe — yerjel bi, če bi šele včeraj °d nekod daleč prikolovra-td v solzno dolino Kranjsko. Tisoč izgovorov najde-nio, tisočkrat pogreto geslo 0 pomanjkljivih pristojnostih privleČemo na dan. Primak nemo tri, štiri utrujajoče fraze na temo odgovornosti drugih — in si pilatovsko umijemo roke. ftoke si umijejo občinske 'nšpekcijske službe, saj za-jnan terjajo sprejem odloka, ki bi določal, kaj storiti; umije si jih milica, ker Pač ni dobila uradnega ukaza od zgoraj; in celo razni specializirani zavodi ne reagirajo, kajti določenim krogom ljudi je potičem čisto prav,-če so »ner-K«či« in »vohljači« zadnja mtja, ki jim raztolmačijo Posledice načrtovanih ali *e izpeljanih »podvigov«.
Sa va, Sora, Tržiška Bi-8trica, blejska ribogojnica, gorenjski potoki in potočki«.. Povsod smo v nedavni preteklosti imeli priložnost opazovati bele postrvi-cJe trebuhe. Nešteto vprašanj je obviselo v zraku in *aman čakalo odgovora. Kdo bo financiral biološko ^nacijo Save? Kolikšne "odo kazni? Kje so skrita lrnena povzročiteljev dese-**n in desetin »lokalnih« ^atastrofic? Kdaj sinemo Pričakovati vsaj najmanjše Pojasnilo v zvezi z julijskim Poginom okrog 6000 rib v 'Kornjem toku »neomade-'•l'vanc« Selščice? Zakaj Molčite, poklicani in izbijeni?
Danes plačujejo davek n,lpredku ribe, jutri bodo jnenda počepali raz vej pti-pojutrišnjem smo pa nemara na vrsti že mi.
In potem?
Potem bo povsod zavladal odrešilni Napredek.
l. (luzeli
6.
stran:
Resnica je
napisana na
knežjem kamnu
S
premogom letos
manj skrbi
stran
16.
STRAN:
Nekaj
značilnosti
novega
zakona o prometu
Mladina mora prispevati svoj delež pri gradnji samoupravnih socialističnih odnosov
V sredo se je v Moravcih pri Murski Soboti začel 9. kongres ZSMS — referata predsednika ZSMS Ljuba Jasniča in predsednika CK ZKS Franceta Popita uvod v delo kongresa
V sredo dopoldne se je v Moravcih pri Murski Soboti svečano začel 9. kongres slovenske mladine, na katerem sodeluje 480 delegatov in več kot 200 gostov iz domovine in tujine. Udeleženci kongresa so še posebno prisrčno pozdravili ugledne goste: predsednika CK ZKS Franceta Popita, predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča, namestnika sekretarja Izvršnega komiteja CK ZKS Vlada Janži-ča, sekretarja zvezne konference SZDL Marjana Rožiča, člana sveta federacije Miha Marinka, predsednika ZZB NOV Janka Rudolfa, generalno sekretarko ZSS Ivanko Vrhovščak, generala Milana Daljeviča, rektorja ljubljanske univerze dr. Janeza Milčinskega, predsednika gospodarske zbornice Slovenije Andreja Verbiča ter delegacijo ZMJ s predsednikom Vladimirjem Maksimovičem na čelu ter delegacijo Zveze študentov Jugoslavije s predsednikom Vukojico Boškovičem.
zadnjem obdobju že potrdili z doseženimi uspehi. V ZMS imamo organiziranih 57 občinskih organizacij, mestno in obalno konferenco, organiziranih je 51 konferenc mladih delavcev, organizirana je konferenca mladih delavcev v republiki. V 1406 organizacijah združenega dela so zaživele osnovne organizacije ZM, ki združujejo 122.000 mladih
Nadaljevanje na 3. str.
Ko so sklenili H. kongres Zveze mladine pred šestimi leti v Velenju, mladi najbrž niso pričakovali, da bo 9. največji zbor slovenske mladine prinesel tako temeljito preobrazbo mladinsko organizacije. Ze uvodni referat predsednika republiške konference Ljuba Jasniča in govor predsednika CK ZKS Franceta Popita sta potrdila, da je do sprememb m<> ralo priti, če naj mladinska organi' Zacija   bolj   učinkovito   nastopa v
družbenopolitičnem življenju in če
naj njene odločitve in akcije pome-nijo  izražanje dejanskih interesov
delovnih ljudi.
Ljubo Jasnič je prvi del referata posvetil   položaju   zveze   mladine v
hitrem razvoju socialističnih samo upravnih odnosov. Poudaril je vpliv odločitev in opozoril pisma predsedniku Tita, 'Ji. seje izvršnega odbora
ZK.J ter 29, se|c predsedstva centralnega komiteja ZKS na samokritični pretres delavnosti mladinske organizacije.    Titove    besede    na 10.
kongresu Zveze komunistov .Jugoslavije so bile izhodišče za akcije pred 9. kongresom ZSMS in bodo tudi po njem. Nato je govornik ugodno ocenil družbenopolitično dejavnost ZMS, še posebno pa njen boj /a hitrejše uveljavljanje ustave, aktivnost pri organizaciji in izvedbi volitev, zavzeto sodelovanje v pripravah na splošni ljudski odpor in ostre reakcije mladih na nacionalistične izpade in apetite nazadnjaških sil v sosednjih državah, ko so mladi izkazali odločno pripravljenost hraniti sleherno ped domovine.
Ko je govoril o delu v prih(xlnje je Ljubo Jasnič dejal: »Glavna naloga organizacije mladih — ZSMS — je v tem, da mlada generacija svoje naloge oblikuje v učinkovito akcijo, ki naj prispeva svoj delež k naporom delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za nadaljnjo izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Pravilnost in nujnost nove poti smo v
Ljubo d a sni c
Pomoč Kozjanskemu
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine sta v sredo na ločenih sejah sklenila, da bo kranjska občina nakazala 50.000 dinarjev za omilje-nje posledic potresa na Kozjanskem. De'nar so odobrili iz rezervnega sklada, r
S 1. oktobrom so na Jesenicah končali prvo akcijo zbiranja sredstev za Kozjansko. Po izračunih so na Jesenicah delavci pokazali visoko stopnjo solidarnosti, saj so zbrali več sredstev kot so sprva predvidevali. Po planu bi morali v jeseniški občini zbrati milijon 900 tisoč dinarjev, zbrali pa so dva milijona 58 tisoč dinarjev in tako dosegli 106,4 odstotka. D. S.
V spomin na požig partizanskega Gozda
V nedeljo, 6. oktobra, ob 10. uri dopoldne bo v Gozdu veliko srečanje borcev, aktivistov, internirancev, mladine in občanov tržiške občine in drugih krajev Gorenjske. Na srečanju bodo obudili spomine na tragični 7. oktober leta 1944, ko so Nemci in domobranci partizanski Gozd požgali in se zverinsko znesli nad prebivalci. Srečanje pripravlja tržiška borčevska organizacija, bližnje krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, učenci osnovne šole Kokr-škega odreda iz Križev, člani Amaterskega gledališča iz Tržiča, pevci iz Tržiča ter pripadniki partizanske enote, ki. deluje v tržiški občini.
30. obletnice požiga Gozda se bodo spomnili tudi taborniki odreda Kriška gora iz Križev, ki vsako leto taborijo v prijetnem Gozdu. Odred bo jutri in v nedeljo organiziral množični pohod od spomenika do spomenika, na katerem bodo sodelovale ekipe osnovnih šol, tabornikov, planincev, mladinskih aktivov, milice in pripadnikov JLA. V nedeljo ob štirih popoldne bo v Gozdu slovesna razglasitev rezultatov pohoda. -jk
VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA
Naročnik:
v*.
Uspešen obisk
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi podpredsednik skupščine SFRJ Peko Dapčevič, je pred nekaj dnevi odpotovala iz LR Kitajske, kjer je bila na osemdnevnem obisku. Na Kitajsko je odšla na povabilo vsekitaj-skega ljudskega kongresa. Člani delegacije ocenjujejo obisk _ za zelo spodbuden in uspešen in upajo, da bo pripomogel k širšemu in globljemu razvoju stikov med državama. Delegacija se je seznanila tudi z delom gospodarskih organizacij in s posebnostmi razvoja Kitajske.
Iz Pekinga je delegacija od-m potovala   v   Tokio, kjer bo deset dni sodelovala pri -delu medparlamentarne unije.
Podeljena odlikovanja
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čači-novič je izročil nekaterim našim uglednim družbenopolitičnim delavcem visoka odličja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito ob njihovih življenjskih jubilejih za zasluge pri izgradnji naše socialistične skupnosti. Odlikovani so bili: Niko Šilih z redom republike z zlatim vencem, Rudolf Jančar z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, Jože Gerbec in Peter Z lat nar z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Ivan Heller in dr. Bojan Špicar z redom dela z rdečo zastavo, Pavle Boje, Franta Komel in Dragomir Šumrak z redom republike s srebrnim in Nada Kapun z redom republike z bronastim vencem. Dr. Žigo Voduška in Franca Širkoviča pa je Tito odlikoval z redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem.
»Zlata« razstava
Pred nekaj dnevi so odprli v Celju osmo zlatarsko razstavo. Razstavlja približno sto zlatarskih podjetij iz vse države in iz tujine, med njimi tudi nekatere firme iz Amerike. Izdelki so veliko cenejši od lanskih. Le trije eksponati presegajo vrednost 30 tisoč dinarjev, sicer pa je v pokrajinskem muzeju na razstavi za več kot 10 milijonov dinarjev zlata.
Dogovor podpisan oktobra
Družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji je podpisalo že več kot 50 občin, drugod pa ga bodo v kratkem. Pričakujejo, da ga bodo podpisali do srede oktobra vsi podpisniki. Razpisi za štipendije pa so bili objavljeni v dveh tretjinah občin. Treba bo pohiteti tudi s sklicem republiške komisije podpisnic sporazuma, ker se je šolsko leto v srednjih šolah že začelo, predavanja na univerzi pa se bodo ta mesec. Če ne bodo podpisniki hitro ukrepali, se zna zgoditi, da bo precej študentov ostalo brez sredstev za preživljanje. Študentskih posojil namreč ni več.
Hitrejša vožnja
Te dni zaseda v Beogradu komisija mednarodne zveze železnic. Zasedanja se udeležujejo predstavniki 32 evropskih in izvenevropskih dežel. Lotili se bodo izdelave perspektivnega razvoja evropskih železnic do leta 1985. Posebno pozornost bodo posvetili povečanjem hitrosti. Skupina jugoslovanskih strokovnjakov, kije v okviru omenjenega načrta izdelala študijo Magistralna smer Balkan, načrtuje, da bi potovanje od Beograda do Zagreba namesto dosedanjih 288 minut trajalo le 175 minuL
Izvoz v CSSR
Predsta i m iki sa ra/ei skega Energoinvesta ter češkoslovaških podjetij Stroj-eksport in Škoda-eksport so v Pragi podpisali sporazum, po katerem bo omenjeno jugoslovansko podjetje izvozilo v ČSSR različne izdelke električne opreme in strojne industrije. Izvažati bodo začeli že v začetku prihodnjega leta.
Pripraviti vse potrebno za konference
Jesenice
Petek, 4.
oktobra 1974
V Radovljici so se v ponedeljek popoldne sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in se pogovorili o pripravah za ustanovitev krajevnih konferenc socialistične zveze in konstituiranje krajevnih skupnosti. Na posvetu so poudarili, da je treba takoj začeti s pripravami za ustanovitev krajevnih konferenc SZDL, čeprav še ni sprejet statut SZDL Slovenije in pravilnik o sestavi krajevnih konferenc. Oba dokumenta bosta spre-
Imenovanja in soglasje
Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so v sredo na ločenih sejah imenovali za občinskega sanitarnega inšpektorja 23-letnega Matijo Suhadolnika, ki je bil zdaj leto dni zaposlen v upravnih organih skupščine občine.
Vsi zbori so se tudi strinjali, da se Staneta Mihaliča, sekretarja komiteja občinske konference ZK Kranj, imenuje za načelnika Uprave javne varnosti Kranj.
Zbor krajevnih skupnosti pa je razen tega izvolil še devetčlansko komisijo za dopolnitev kriterijev za razdelitev posebnih sredstev krajevnim skupnostim. Za predsednika komisije so izvolili Franca Verdnika, delegata iz krajevne skupnosti Strazišče. A. tt.
Franc Jere —
kandidat za predsednika SZDL
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Radovljici je na zadnji seji razpravljal o možnih kandidatih za novega predsednika občinske konference SZDL Radovljica. Po temeljiti razpravi na izvršnem odboru in v drugih družbenopolitičnih organih so predlagali za kandidata Franca Jereta, člana izvršnega odbora SZDL in direktorja Splošne vodne skupnosti Gorenjske.
Na ponedeljkovem posvetu predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze iz radovljiške občine so predlog podprli. Zdaj bodo o predlogu razpravljala še krajevna vodstva SZDL. Će bo Franc Jere povsod dobil podporo, bo o predlogu dokončno sklepala občinska konferenca socialistične zveze predvidoma 10. oktobra. 1
Sedanji predsednik občinske konference SZDL Janez Vari bo po razrešitvi prevzel funkcijo predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. A. 2.
Mladinska konferenca v Radovljici
Prve seje iniciativnega odbora za ustanovitev krajevne konference zveze mladine v Radovljici se je prejšnjo sredo udeležilo 15 mladincev in mladink. Čeprav je bil pred dvema letoma v Radovljici že ustanovljen mladinski aktiv, je zaradi nedelavnosti zamrl. Zaradi vse pogostejših zahtev mladih za poživitev njihove organizacije so se mladi komunisti odločili, da ustanovijo novo konferenco. Na seji so se dogovorih, da bodo člani iniciativnega odbora pripravili vso potrebno gradivo za sklic ustanovne seje konference. Prva seja konference bo ta mesec takoj po devetem kongresu slovenske mladine.
Podpora kandidaturi Janeza Barboriča in
Ivanke Vrhovščak
Na ponedeljkovi seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so med drugim soglasno podprli kandidaturo Janeza Barboriča za predsednika in Ivanke Vrhovčak za generalnega sekretarja slovenskih sindikatov. Funkcijo naj bi opravljala tudi po 8. kongresu slovenskih sindikatov, ki bo v začetku novembra v Velenju.
Takšen predlog se je oblikoval v odboru sindikatov Slovenije za kadrovsko politiko potem, ko so se izrekli zanj vsi delegati občinskih svetov Zveze sindikatov, mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana in obalno-kraškega sveta Zveze sindikatov ter so ga soglasno podprli tudi delegati republiških odborov sindikatov in republiških sindikalnih konferenc.
jeta najbrž prihodnji mesec, do takrat pa je treba v vseh družbenih organizacijah in društvih ter v političnih organizacijah na terenu opraviti evidentiranje možnih kandidatov za delegate v krajevnih konferencah SZDL.
V prihodnje bo torej krajevna konferenca najvišji organ socialistične zveze na terenu. Takšnih krajevnih konferenc imajo v radovljiški občini zdaj že pet. Do konca leta pa bodo v vseh organizacijah ustanovili krajevne konference. Sestavljene bodo iz delegatov, le v manjših krajih bodo konferenco sestavljali vsi člani socialistične zveze na terenu.
Ko so razpravljali o konstituiranju krajevnih skupnosti, so sklenili, da je treba takoj v vseh krajevnih skupnostih začeti z razpravo o statutu. Sklenili so tudi, da mora statutarna komisija pri občinski skupščini takoj pripraviti vse potrebno za sprejem statutov krajevnih skupnosti. Slišati je bilo tudi pritožbe, da so nekatere krajevne skupnosti že v začetku leta poslale občinski statutarni komisiji v presojo osnutke svojih statutov, a do danes še niso dobile odgovora oziroma mnenja. A. Z.
Velika proslava RK
V soboto, 5. oktobra, zvečer bo v kino dvorani v Cerkljah velika proslava Rdečega križa, ki jo prireja tamkajšnja krajevna organizacija, posvečena pa je praznovanju krajevnih praznikov krajevnih skupnosti Brniki, Cerklje, Poženik, Šenturska gora in Zalog. Ob tej priložnosti bodo svečano podelili tudi pohvale in značke prostovoljnim krvodajalcem, -an
Praznovanje v Zalogu
V nedeljo bo v Zalogu pri Cerkljah osrednja proslava, posvečena praznovanju krajevnega praznika. Žalna komemoracija bo pri spominskem obeležju na Cerkljanski Dobravi. Zaključek pa bo pred šolo v Zalogu, kjer bodo svečano podelili tudi pokale, diplome in druga darila s tekmovanj, ki so bila organizirana v minulem tednu na območju petih krajevnih skupnosti. Po proslavi bo še družabno srečanje. -an
Za danes, 4. oktobra, je sklicana seja ideološke komisije pri občinskem komiteju ZKS, n$ kateri naj bi razpravljali o problematiki podkomisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, o organizaciji drugega dela partijske šole, o izvajanju temeljnega programa idejno-političnega usposabljanja v organizacijah ZK in o nekaterih drugih vprašanjih.
Na Jesenicah so pri komiteju občinske konference ZK sklicali sestanek s sekretarji osnovnih organizacij, svetov in aktivov Zveze komunistov z naslednjim dnevnim redom: informacija o sovražni informbirojevski dejavnosti, obravnava osnutka statutarnega sklepa po osnovnih organizacijah, informacija o nalogah pri organiziranju Zveze komunistov v občini v skladu s statutom ZKS in organiziranje obvezne obravnave statuta ZKS po osnovnih organizacijah. D. S.
Kranj
V ponedeljek je bila v Kranju tretja seja občinske konference zveze mladine. Ocenili so javne razprave v
občinski organizaciji o dokumentih za deveti kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Podelili so tudi priznanja mentorjem in mladinskemu aktivu Cerklje ter poslali pozdravno pismo devetemu kongresu zveze socialistične mladine Slovenije.
Pri občinskem sindikalnem svetu so se v torek sestali predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij. Pogovorili so se o organiziranosti sindikatov, osnutku sklepov osmega kongresa zveze sindikatov Slovenije in o predkongresnih sestankih v osnovnih organizacijah sindikata.
Kranj, 3. oktobra — Pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko se je sestala komisija za družbenoekonomska vprašanja in ekonomsko politiko. Razpravljali so o poročilih o uresničevanju ustave. A. Ž.
V ponedeljek opoldne se bodo v Radovljici sestali predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih organizacij
in društev upokojencev iz radovljiške občine. Imenovali bodo iniciativni odbor za formiranje samoupravne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obravnavali pa bodo tudi osnutek družbenega dogovora o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V torek popoldne se bo sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali bodo o predlogu programa o organiziranosti zveze komunistov in ustanavljanju osnovnih organizacij ter svetov zveze komunistov. Spregovorili bodo tudi o osnutku statutarnega sklepa za javno razpravo. A. Z.
Radovljica
Skofja Loka
Danes popoldne ob 16. uri bo v stekleni dvorani Krone javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije ter o osnutku sprememb in dopolnitev statuta skupnosti. Vodil jo bo predstavnik kranjske podružnice skupnosti Jože Kacin. -jg
Tržič
Na razširjeni seji predsedstva občinske konference ZMS Tržič so razpravljali o ugotovitvah predstavnikov mladinskega predsedstva, ki so obiskali večino aktivov v občini. Obiski so pokazali, da večina aktivov dobro uresničuje delovne programe in posega že po zahtevnejših oblikah dejavnosti mladinske organizacije predvsem na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Obenem pa je predsedstvo ugotovilo, da sodelovanje mladinske organizacije z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, vodstvi podjetij in samoupravnimi organi ni vedno najboljše. Na to so predstavniki mladinske konference že opozarjali na zadnjem zasedanju konference ZKS. Mladinci so se tudi dogovorili da bo tržiški delegat na zveznem mladinskem kongresu Jože Klofutar, Ludvik Perko pa bo član uradne tržiške delegacije, ki bo potovala z vlakom bratstva in enotnosti.
Na komiteju občinske konference ZKS se je v torek sestala komisija za idejna vprašanja in preverila uresničevanje delovnega programa. Sestale so se tudi osnovne organizacije ZK desni breg, Cankarjeva cesta in cesta JLA-
-jk
zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar
»Prepričan sem, da nas bodo nazadnje skušali preštevati,« mi je oktobra 1972, ko smo si na Koroškem ogledovali posledice gonje zoper dvojezične krajevne oznake, dejal zaveden Slovenec, trgovec iz Rožne doline. Kako prav je slutil! Avstrijski kancler Bruno Kreiskv in privržence izgubljajoča socialdemokratska stranka sta popustila zahtevam nemških skrajnežev ter privolila v »posebne sorte« štetje Slovencev. To naj bi bil pogoj, da bo vlada izpolnila »nekaj malenkosti« v državni pogodbi, ki so ostale nerealizirane.
Preštevanje čudne sorte
Kaj pravzaprav pomeni ugotavljanje števila slovenskega življa, katerega delež v republiki Avstriji je v pičlih 70 letih (zaradi naravne asimilacije, zaradi stapljanja z večinskim delom prebivalstva, pravijo) padel od 17,67 odstotka na 3,5 odstotka? Nič drugega kot reprizo mnogih podobnih »demografskih evidentiranj« manjšin v zgodovini. Zmeraj je šlo za odkrito ali prikrito negiranje porekla določenega kroga ljudi in — v končni fazi — za negiranje njihovega obstoja, torej tudi za negiranje temeljnih ustavnih pravic. Videz demokratičnosti ne bi smel nikogar zavesti, kajti prepričani smo lahko, da bodo naši rojaki onkraj meje marca prihodnje leto izpostavljeni rafiniranemu ekonomskemu in socialnemu pritisku, ki se utegne razbiti le ob neomajni složnosti in patriotizmu. Toda patriotizem izgubi v očeh deželnega uradnika, recimo očeta štirih otrok, ki mu predstojniki dajo vedeti, da bo v primeru »slabega obnašanja« izgubil službo, sleharni smisel. Se bolj naravnost znajo takšne grožnje svojim »vindišarskim« delavcem in uslužbencem vreči v obraz nemškutarski podjetniki,
ponavadi zagrizeni heimatdien-stovci. Stvari ne more bistveno spremeniti niti morebitna tajnost preštevanja. Sicer pa sploh ni jasno, kakšno je »štetje posebne vrste«. Ali nemara mislijo na Dunaju natisniti obrazce in jih razdeliti koroškim družinam? Ali nameravajo ustanoviti potujoče komisije? Morda bi storili najbolje, če bi zadevo prepustili kar pismonošem in jim naročili, naj po hišah povprašajo, kakšno »špraho« tolčejo posamezniki, kadar so doma, varno skriti in zaklenjeni.
V sedanjih razmerah je najbolje, da pritegnemo glasovom, ki vedno odločneje terjajo uvrstitev koroškega problema na dnevni red zasedanj pravne komisije OZN.
Vzorni očka Gerald Ford, Nixonov naslednik, je po dveh mesecih dobrohotnega smehljanja v reporterske kamere snel masko pohlevnosti. Javno in nedvoumno je arabskim in južnoameriškim izvoznikom nafte za-pretil, da ZDA ne izključujejo ukinitve pošiljk hrane, če vodstva ne bodo spremenila sedanje prakse, znižala ceno petroleja ter povečala proizvodnjo. Pomanjkanje goriva je označil kot poglavitni razlog krize, v katero drsi razviti industrijski svet. Ker so svarila prišla z govorniškega odra v palači OZN, naj bi verjetno odražala širše stališče, saj Ford ni bruhal ognja samo v imenu ZDA, ampak v imenu celotne zahodne hemisfere.
Nastop ameriškega predsednika je med predstavniki dobaviteljev »črnega zlata« povzročil preplah. Popolnoma upravičeno si ga razlagajo kot izziv, kot ne-dopustljiv akt terorja, ki se mu je treba odločno postaviti v bran. Prva sta reagirala Ekvador in Venezuela, kmalu nato pa tudi arabske države, članice združenja OPEC. Alžirci, denimo, ne izključujejo možnosti vojaške intervencije ter pozivajo k organizaciji enotne fronte. Dejstvo je namreč,   da   Bela   hiša celemu
nizu neodvisnih narodov odreka pravico do svobodnega upravljanja zalog surovin, ki so zanje edino učinkovito sredstvo intenzivne gospodarske rasti.
»Nafta nikakor ni ključni vzvod nastopajoče krize v Evropi in ZDA. Raje zavrite inflacijo in ukinite zastareli mehanizem trgovinske menjave,« je Fordu podrobil ekvadorski minister za naravne vire Gustav Jarrin. In je še dodal, da bi Američani storili bolje, ko bi poostrili nadzor nad gigantskimi multinacionalnimi petrolejskimi družbami, ki se nočejo odpovedati velikanskim profitom in ki so nesporni krivec zagat VVashingtona.
Očitno je, da proces demokratizacije na Portugalskem, spočet 25. aprila letos, ne teče docela gladko in brez zapletov. Odstop Antonia de Spinole razgalK trenja znotraj Gibanja oboroženih sil, v katerem so prisotni tudi desničarski elementi, »oropani« politične, ne pa ekonomske moči. Spinola svojega dejanja ne utemeljuje s propadlim poskusom mini-udara pristašev zmernejšega tempa preobrazbe družbenega sistema, marveč z »znaki anarhije v državi«. Po njegovem bi morali, kakor je zapisal že * knjigi .Portugalska bodočnost t revolucijo izvajati počasneje« Morali bi ustanoviti nekakšen portugalski Commenwelth, enakopravno zvezo »ljudi katerekoli rase in prepričanja«. Teza kaj' pak diši po neokolonializmu, saj bivšim posestim odreka pravico do totalne samostojnosti ter za' govarja delno kontrolo in naV' zočnost Lizbone povsod, kjer je nekoč imela neomejeno oblast' Čisto v ozadju Spinolinega plan* bržkone tiči strah pred izgubo Angole, najbogatejše od bivšili portugalskih kolonialnih oze' melj. Toda levo krilo hunte na' rodne rešitve ni bilo pripravlja' no odstopiti od smeri, ki si jo )e začrtalo v preteklih meseci**! Vztrajati hoče pri zastavljen1 poti — čeprav za ceno konflik' tov z oslabljeno, a ne potolčenO reakcijo. I. G u želj
i
Mladina mora prispevati svoj delež pri gradnji samoupravnih socialističnih odnosov
(nadalj. s 1. str.)
delavcev. V 67 aktivih mladih zadružnikov je povezanih 2900 mladih kmetov, v 166 srednjih Šolah je včlanjenih v mladinsko organizacijo 48.000 dijakov, v 368 osnovnih šolah pa je 3500 učencev članov ZMS. V 900 KS je 83.000 mladih. Tako imamo danes, ko poteka 9. kongres, v 2971 mladinskih osnovnih organizacijah 296.000 mladink in mladincev.«
Predsednik republiške konference ZSMS je nato orisal boj organizacije na notranjo trdnost, njena prizadevanja, da bi presegli forumsko delo vodstev in približali zvezo mladine
slehernemu mlademu človeku. Ko je govoril o nalogah slovenske mladinske organizacije po kongresu, je posebno poudaril obveznosti mladih pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov. Precej besed je posvetil tudi položaju mladih kmetovalcev in razvoju kmetijske politike pri nas, razvoju socialistične šole, položaju dijaških domov in o stališču slovenske mladine do položaja naših rojakov v zamejstvu. Ob zaključku govora pa je spregovoril tudi o vlogi mladih komunistov v mladinski organizaciji.
»Kolikor bo ZSMS nova organizacija ne le po imenu, temveč tudi po vsebini dela, je v dobri
meri odvisno tudi od ZK. Člani ZK morajo biti vzor mladi generaciji s svojo revolucionarnostjo, doslednostjo, iskrenostjo in delom, s svojim etičnim in moralnim likom. Posebna pa je pri tem obveza mladih komunistov. Med mlado generacijo moramo neprestano potrjevati našo komunistično opredelitev in zavest. Mi moramo postati aktivistična jedra ZSMS in s svojim delom, obnašanjem in etiko ponovno obuditi vse tiste tako globoke ljudske vrednote, ki jih je v sebi nosila Zveza komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ.«
L. Bogataj
K delu pritegniti tudi mlajše
mladince
V popoldanskem delu plenarnega zasedanja se je k razpravi priglasilo šestnajst delegatov in gostov, ki so v svojih referatih spregovorili o nalogah mladih pri uresničevanju ustave, pri reševanju kmetijske problematike, o odnosih med državo in cerkvijo, vzgoji in izobraževanju, mladinskem udarniškem delu, vlogi mladih v krajevnih skupnostih in o Problematiki mladinskega tiska.
Andrej Perko, delegat iz Škofje Loke, je razpravljal o idejnem boju ZSMS za socialistično angažiranje mjade generacije. Dejal je, da so mladi v usposabljanju za idejno pomično delo napredovali, vendar vseh Pomanjkljivosti še niso uspeli odpra-j1*1" Pogosto se ne znajo povezati z drUgimi družbenopolitičnimi organi-
t-->
Jeseniški pozdrav kongresu
V sredo, 2. oktobra, so se na Jesenicah zbrali na slavnostni seji člani tovarniške konference ZM Železarne Jesenice in skupaj s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij pozdravili delo IX. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije.
Mladi železarji so v svojih govorih poudarili, da bodo dosledno uresničevali sklepe in zaključke kongresa in da se bodo zavzeli za svoje še boljše delovanje, in aktivnost v družbi, kjer delajo in živijo. S slavnostne seje so kongresu poslali brzojavko z najboljšimi željami ,za uspešno delo.     D. S.
zacijami oziroma se ne znajo lotiti dela. To se je v zadnjem času najbolje izkazalo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ko so pripravljali seminarje oziroma predavanja za izobraževanje delegatov. Mladi oziroma mladinski aktivi so bili večkrat le opazovalec dogajanja.
Največ težav pri organiziranju izobraževanja jim dela pomanjkanje kadrov in denarja. Zato je predlagal naj bi mladi sami izoblikovali posebne klube predavateljev, ki bi se ukvarjali z vprašanji, ki zanimajo mlade ljudi. Pri tem naj bi se poleg predavanj bolj uporabljale tudi druge oblike izobraževanja. Predvsem naj bi bili to krožki raziskovalnega dela, debatni večeri in podobno.
Delegat kranjske občinske konference Milan Bajželj pa je govoril o delovanju mladinske organizacije v KS in nujnosti organiziranja specializiranih konferenc mladih v KS. Najprej je razpravljal o tem, kako naj mladi v krajevni skupnosti delujejo, da bodo v tej najmanjši samoupravni in politični enoti dobili mesto, ki jim pripada. Menil je, da mora mladinska organizacija v krajevni skupnosti zadovoljevati predvsem tiste interese mladih, ki jih ne morejo uresničiti v tovarni ali v šoli. Ti so gotovo na področju kulturnega ustvarjanja, rekreacije in športa, izobraževanja, splošnega ljudskega odpora in podobni.
V nadaljevanju je dal poseben poudarek kadrovski politiki. »Znano je,« je dejal, »da se delo v aktivih še vse preveč zadržuje v okviru predsedstva, premalo se dela po komisijah, sekcijah in krožkih. Da bi k delu pritegnili čim več mladih, je potreb-
no v mladinski organizaciji sestaviti posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s kadrovanjem. Zelo pomembna naloga komisije bo sodelovanje z osnovnošolci in v takojšnjem vključevanju aktivnih osmošolcev v delo krajevne skupnosti. S pravočasnim vključevanjem mlajših bomo dosegli, da bodo izkušnje prehajale na nove tovariše in bo aktivnost stalna in nepretrgana ter bo ob novih pobudah dobivala tudi nove kvalitete in razsežnosti.«
Član republiške konference in gost na kongresu Aleksander Ravnikar iz Kranja pa je govoril o mednarodni dejavnosti mladine. »Odgovornost za izvajanje mednarodne politike se ne sme omejiti le na dejavnost državnih organov, ampak naj pri njenem oblikovanju sodelujejo vsi občani oziroma njihove organizacije. Pri nas je bilo v zadnjem obdobju veliko narejenega za demokratizacijo zunanje politike naše države, zlasti raste vloga republik, pokrajin, občin, družbenopolitičnih in drugih organizacij. Ta proces je zajel tudi našo organizacijo. Po kongresu bo morala biti akcija usmerjena v odločnejše uresničevanje sprejetih načel mednarodne politike. Več pobud za sodelovanje z zamejskimi organizacijami naj bi dale osnovne organizacije in občinske konference. Pri tem naj se ne omejijo le na izmenjavo delegacij, temveč naj si izmenjavajo izkušnje o delu, sodelujejo v mladinskih akcijah in podobno.«
Kongres je v četrtek nadaljeval delo v štirih komisijah. Delo bo sklenil danes popoldne s sprejemom statuta ZSMS in resolucije ter izvolitvijo novega vodstva slovenske mladinske organizacije.
L. Bogataj
Iz govora predsednika CK ZKS Franceta Popita
Boj za uveljavitev mladih je boj za napredek družbe
»Gradivo, ki ste ga pripravili za razpravo, izpričuje, da ste ■voj kongres ne le organizacijsko, ampak tudi vsebinsko dobro pripravili,« je začel svoj govor na 9. kongresu Zveze slovenske mladine predsednik CK ZKS France Popit. »V vseh kongresnih dokumentih ostro in odločno zavračate trditev, ki jo je bilo moč pogosto slišati pred pismom predsednika Tita in 29. sejo CK ZKS o tem, da ima mladina kot glasnik novega v družbi nekakšne interese v nasprotju z usmeritvijo zveze komunistov 'n potemtakem v nasprotju s sedanjimi in z dolgoročnimi interesi delavskega razreda. Posledica taksnega pričevanja Posameznikov, ki jih ni bilo najti le v mladinskih vrstah, je bila, da so se mladinske organizacije ali točneje njihova vodstva Ponekod začela odtujevati od mladine in delovnih ljudi ter se •preminjati v politične predstavnike in zastopnike mladih, ne da bi ob tem mogli izraziti interese mladih ljudi.
V takih idejnopolitičnih in družbenih razmerah so nastajala ugodna tla, na katerih se je razraščal klerikalizem, Politikantstvo in manipuliranje z interesi mladine in njeno naprednostjo, uveljavljal se je liberalizem in drugi, za Aašo družbo negativni pojavi. Vse to je nujno vodilo v odmikanje od programskih izhodišč ZK ter zamegljevalo družbeno in politično perspektivo mladine. Namesto večje enotnosti, povezanosti in sodelovanja delavske, kmečke in šolske mladine smo imeli opravka z njeno osamljenostjo in pasivnostjo. Mladinska organizacija je sicer v vodstvih oblikovala vrsto stališč, toda ni mogla mobilizirati mladine v akcijo.«
»Treba pa je povedati,« je nadaljeval France Popit, »da krivda za omenjene in še druge pomanjkljivosti ne zadene samo mladine. Komunisti tako tinti, ki delajo v vasi organizaciji, kot drugi, ki opravljamo druge družbene naloge, smo ob tej priložnosti dolžni samokritično oceniti nas politični odnos do političnega organiziranja in družbenega položaja mladih ljudi. Ugotoviti moramo mlačnost v naših vrstah, ki ni zagotavljala enotne fronte organiziranih socialističnih sil, ki hi s komunisti na čelu hitreje utirala pot socializmu in samoupravljanju ter razbijala odpore In napade sovražnikov z neprikritimi težnjami po političnem partnerstvu.«
V nadaljevanju je predsednik slovenskih komunistov povedal, da je ta bitka že izbojevana in je dobila svojo potrditev v kongresu slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Zatem je nadaljeval:
»Zveza komunistov mora okrepiti svojo neposredno akcijo in vpliv  na mladino, da bi zagotovila njeno socialistično
usmerjenost, da bi se hitreje vključevala v tokove socialistične družbene preobrazbe in da bi se s svojo aktivnostjo hitreje uveljavila in se vključevala v samoupravno in politično življenje. Mladina mora in more zavestno prevzeti in nositi del neposredne odgovornosti za reševanje družbenih — torej tudi svojih problemov — samo kot sestavni del organiziranih socialističnih sil.
Komunisti si ne želimo političnega skrbništva nad mlado generacijo. Mladina je ustvarjalni in napredni dejavnik naše družbe in ji takšno varuštvo ni potrebno. Tako kot ZK pa seje dolžna bojevati proti manipuliranju tehnokratov in drugih oblastnikov z delavci, dolžna seje bojevati proti manipuliranju protisocialističnih in protisamoupravnih sil z mladino. Onemogočiti smo dolžni vplive vseh tistih, ki bi radi pripeljali našo mladino oziroma njene posamezne dele v spopad z zgodovinskimi interesi delavskega razreda. Mladina je samo del naših revolucionarnih sil, ki vnaša v boj za preobrazbo družbe mladostni polet, gorečnost in neuklonljivost.«
Zatem je France Popit govoril o nalogah mladine in mladinske organizacije. Poudari) je, da bo poglavitna naloga mlade generacije tudi vnaprej ostala v bistvu enaka dosedanjim in nulogam Zveze komunistov. Mladi bodo morali oblikovati in razvijati takšne družbene odnose, v katerih bodo delavci resnično in neposredno odločali o razultatih svojega dela in celotni družbeni reprodukciji, s tem pa tudi o svojem življenju in življenju naše družbe.
Svoj govor je sklenil z mislijo: »Vaša naloga je, da vztrajno delate in se organizirate tako, da bo sleherni mlad Človek pri nas socialistično in patriotsko usmerjen, da se bo ne glede na svoje trenutno svetovno nazorsko prepričanje povezoval z organizacijami socialistične mladine, da bo v njej dobival odgovore na dvome in dileme, da ga boste bogato mobilizirali v širše družbene akcije, mladinske in druge, predvsem pa, da se bo uveljavil kot borec za uresničevanje nove ustave za nove odnose med ljudmi in narodi, za gospodarski in duhovni napredek naše družbe.« L. B.
JQ ljubljanska banka
_redni zbori varčevalcev
Poslovne enote Ljubljanske banke podružnice Kranj: na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču vas vabijo kot:
— vlagatelja  na  hranilno knjižico,
— imetnika tekočega, deviznega in žiro računa,
— varčevalca  za   lastno stano-
vanje,_/
da se udeležite enega od zborov varčevalcev pri naših poslovnih enotah, ki bodo 9. oktobra 1974 ob 17. uri.
Na Jesenicah, v prostorih banke, Titova 8,
v Kranju, v prostorih banke, Cesta JLA 4,
v Radovljici, v prostorih banke, Gorenjska cesta 16, v Škofji Loki, v prostorih banke, Šolska ulica 2,
v Tržiču, v prostorih banke, Trg svobode 1.
Ljubljanska banka daje v svoji poslovni politiki vse večji poudarek vsem oblikam varčevanja in zato upravičeno pričakujemo od varčevalcev, ki so nam zaupali svoja sredstva, da se bodo odzvali vabilu.
9. oktobra 1974.
Polletna dejavnost OORK Kranj
Zadovoljni, a ne povsem
Kranjski občinski odbor rdečega križa je na zadnji seji pregledal delo organizacije RK v preteklih šestih mesecih. Pretežni del nalog iz sprejetega delovnega programa je bilo izpolnjenih, nekaj pa je seveda ostalo tudi  neizpolnjenega,  kar pa bodo kušali nadoknaditi v še preostalih isenskih in zimskih mesecih tega ita.
Med uspešno opravljenimi nalo-' ami je na prvem mestu letošnja rvodajalska akcija, saj je zelo lepo spela. Tako kot prejšnja leta se je kcije udeležilo več dajalcev krvi kot a je bilo planirano. Med dejavnost -li, ki se jim rdeči križ zadnje čase se bolj posveča, je tudi organizacija ^čajev prve pomoči. Samo v prvi olovici letošnjega leta je bilo orga-iziranih 24 tečajev prve pomoči za oznike motornih vozil, izpitov pa je bilo 16 za skupaj 939 kandidatov za voznike.   Dvajseturne   tečaje prve pomoči so organizirali za 276 pripadnikov civilne zaščite za osem krajevnih skupnosti in za Gozdno gospodarstvo, osem deseturnih tečajev z i/.piti iz prve pomoči pa je obiskovalo 29 pripadnikov civilne zaščite. Več 20-urnih tečajev je bilo organiziranih  tudi  na  osnovnih  in srednjih šolah v Kranju:  tako so se mladi člani RK lažje in bolje pripravili na občinsko in  republiško tekmovanje ekip mladih in mladine RK. Pa tudi drugače   je   bilo  dejavnost mladih članov RK v preteklih mesecih čutiti na raznih področjih: sodelovali so pri akciji zbiranja rabljenih oblačil, sodelovali so na jugoslovanskem natečaju s prostimi spisi »S humanostjo do miru« itd. V organizaciji občinskega odbora RK je tudi letos letovalo v mladinskem zdravilišču na  Debelem  rtiču 80 šoloobveznih otrok predvsem iz socialno šibkejših družin.
Le zdravstveno vzgojna dejavnost je v prvih šestih letošnjih mesecih šepala. V osnovnih organizacijah RK je bilo namreč organiziranih le šest predavanj, kar je če vemo, da je v občini .'$8 osnovnih organizacij z okoli 22.000 člani RK, veliko veliko premalo. Med vzroki je bilo na prvem mestu vprašanje denarja, delno krivdo pa nosijo tudi osnovne organizacije, saj niso znale prisluhniti zahtevam in potrebam svojega članstva oziroma občanom v posameznih   krajevnih   skupnostih. V
drugem polletju pa bo predavanj prav gotovo več, saj običajno v jesenskih in zimskih mesecih poraste zanimanje občanov za zdravstveno vzgojno izobraževanje, pa tudi skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj bo verjetno za drugo polletje nakazala denar za zdravstveno vzgojno dejavnost organizacije rdečega križa.
Cl ani občinskega odbora Rdečega križa Kranj so nato še sprejeli sklep, da se v začetku oktobra vrne obisk organizaciji italijanskih prostovoljnih krvodajalcev AVIS, s katero se je kranjska organizacija pobratila že leta 1970. Tako se bo v dneh od 3. do fi. oktobra mudilo v Monzi pri tej sorodni humanitarni organizaciji 40 kranjskih krvodajalcev in organizatorjev RK iz vseh osnovnih organizacij. L. M.
Delegati sprašujejo
Na zadnji seji občinske skupščine Tržič so delegati zastavili tudi dvoje delegatskih vprašanj. Predstavniki delegacij Leš, Kovorja in Zvirč so vpraševali po ukrepih za preprečitev škode, ki jo povzročajo divji prašiči na kmetijskih površinah in posevkih, delegati Brezi j nad Tržičem in sosednjih krajevnih skupnosti pa so zahtevali čimprejšnjo ureditev ceste Tržič—Begunje (pod gorami).
Problem škode, ki jo povzroča divjad, predvsem divji prašiči, na področju Lovske družine Kovor, je izvršni svet občinske skupščine Tržič že obravnaval. Ker je škoda zaradi divjih prašičev velika, je izvršni svet dovolil Lovski družini Kovor množic ne jši odstrel, čeprav je tovrstna divjad zelo zaščitena. Sklep,.ki ga je podprla tudi skupščina, bo uresničen takoj, ko bo mogoče. Razen tega bo posebtia komisija, v kateri bodo tudi predstavniki Lovske zveze za Gorenjsko, ocenila nastalo škodo!
Pri drugem delegatskem vprašanju pa je skupščina sklenila, da se bo povezala z radovljiško občinsko skupščino in s Skupnostjo za ceste SRS ter skušala primerno urediti pomembno in kljub slabemu stanju dokaj prometno cesto Tržič—Begunje. « -jk
Javne razprave o načrtu razvoja občine
V teh dneh so se na področju škofjeloške občine začele javne razprave o osnutku načrta družbenoekonomskega razvoja občine Skofja Loka od 1. 1974 do 1. 1980! Osnovni namen načrta za to obdobje je, da informira delavce v organizacijah združenega dela, delovne ljudi in občane o problematiki dosedanje gospodarske in socialne rasti ter prostorskega razvoja in da obenem začrta generalne razsežnosti razvoja občine v razmerah gospodarjenja, dela in življenja, kakršne je mogoče z določeno stopnjo gotovosti pričakovati v prihodnjih sedmih letih. Družbeni plan pa obenem pomeni tudi osnovo za demokratični dialog med samoupravnimi subjekti ter ljudmi v vseh socialnih sredinah v občini. V njem se kažejo možnosti, da je splošni napredek mogoče zadržati na visoki stopnji povprečne rasti in da obstajajo še mnoge neizkoriščene rezerve.
Pri nastajanju dokumenta so se strogo upoštevala vsa najnovejša metodološka pota in še zlasti ustavna določila o planiranju razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih ter v drugih sredinah v občini in širših merilih. Številne dosedanje razprave so pokazale, da je bila taka
usmerjenost povsem pravilna. Postavljene so že poglavitne ocene o dosedanjem razvoju ter domneve, cilji in sredstva o prihodnji socialno ekonomski rasti.
Življenjskost načrta je moč ugotoviti tudi iz dejstva, da v ospredje postavlja človeka in njegov položaj v združenem delu in v življenju, socialno enakost in pravičnost, ugodne in zdrave življenjske ter delovne pogoje za vse ljudi. Torej tu ne gre za razvoj zaradi razvoja, temveč za tako materialno rast, ki bo pomenila sredstvo za dosego humanizacije dela, življenja in življenjskega okolja.
O načrtu so na zadnji seji spregovorili delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Živahna razprava je dala slutiti, da bodo o osnutku načrta družbenoekonomskega razvoja v prihodnjih dneh na javnih razpravah z veliko mero kritičnosti spregovorili tudi občani. Razprave v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugod bodo na področju celotne občine potekale do 10. novembra. Še pred koncem novembra bodo o tako dopolnjenem planu ponovno spregovorili delegati vseh treh zborov občinske skupščine.      J. Govekar
Skupno načrtovanje raziskav v gozdarstvu in lesni industriji
Sredi septembra sta bila v Ljubljani podpisana dva samoupravna sporazuma, pomembna za slovensko gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo. Sporazuma sta podpisala Raziskovalna skupnost Slovenije in Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij. Podpisnika sta se obvezala, da bosta posamezne raziskave v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji programirala   in   financirala skupno.
Zaupala pa jih bosta predvsem Institutu za gozdno gospodarstvo in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Programi bodo po sodbi podpisnikov lahko le na ta način temeljili na znanstvenih osnovah in bodo izdelani po enotnih kriterijih in metodologiji Raziskovalne skupnosti Slovenije. Računajo, da bo letna vrednost programiranih raziskav na tem področju dosegala okrog 3 milijone dinarjev.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta: za SDS Skupne službe
1. gradbenika
2. socialnega delavca
3. administratorja razvojno organizacijskega sektorja
za TOZD Klavnica Kranj
4. šoferja kamiona
za TOZD Tovarno olja Oljarica Britof
5. dveh obratovodij rafinacije
6. vodje transporta
7. pomočnika glavnega skladiščnika
za določen čas od oktobra 1974 do 25. avgusta 1975 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
8. več transportno skladiščnih delavcev
za TOZD Komercialni servis Kranj — Enota Agromehanika
9. vodje     kooperacijske proizvodnje
za TOZD Mlekarna Kranj
10. administratorja
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo, se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.:
gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73 — člen 40); pod 2.:
višja šola za socialne delavce z najmanj 2-letno prakso; pod 3.:
dvoletna administrativna šola, lahko tudi začetnik ali dokončana osnovna šola s strojepisnim tečajem in najmanj 2-letno prakso na enakem delu; pod 4.:
poklicna šola za voznike motornih vozil z vozniškim dovoljenjem E kategorije; pod 5.:
visoka ali višja šola živilsko tehnološke, strojne ali elektro tehnične smeri, lahko tudi začetnik. Delo poteka v treh izmenah; pod 6.:
srednja šola — trgovski poslovodja z najmanj 1-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu ali poklicna šola za prodajalce z najmanj enoinpolletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 7.:
poklicna šola za prodajalce z najmanj enoletno prakso na podobnem delovnem mestu; pod 8.:
PK delavec, starost nad 18 let; pod 9.:
višja šola kmetijske, organizacijske ali strojne smeri s 3-letno
prakso;
pod 10.:
dvoletna administrativna šola, lahko tudi začetnik. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave.
Protesti proti preštevanju
Občinska konferenca ZMS Kranj je na seji 30. 9. 1974 sprejela naslednjo protestno izjavo:
Mladina kranjske občine je ogorčena ob sklepu vodilnih avstrijskih političnih strank o ugotavljanju manjšine.
Slovenska manjšina na Koroškem in Štajerskem živi v vzdušju strahu, pritiskov in narodne nestrpnosti, ki ga neovirano razpihujejo velikonemške šovinistične sile. Neonacistične sile s svojim delovanjem ogrožajo narodnostni obstoj slovenske narodnostne skupnosti, pa tudi meddržavne odnose in demokratične pridobitve Avstrije same. Uradna Avstrija ne preprečuje njihove dejavnosti, pač pa že dvajset let ne izpolnjuje z državno pogodbo prevzetih obveznosti do manjšin, ki živijo v Avstriji in si za njihovo izpolnjevanje izmišlja vedno nove pogoje.
Zahtevamo, da avstrijska vlada ne potrdi sklepa vodilnih avstrijskih političnih strank in apeliramo na demokratične sile v Avstriji, naj odločneje podprejo zahteve Slovencev.
Na ponedeljkovem posvetu predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze iz radovljiške občine so sprejeli protestno pismo zaradi odločitve treh osrednjih avstrijskih strank in vlade o posebnem štetju koroških Slovencev. Protestno pismo so poslali avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani. V protestu zahtevajo takojšnjo izpolnitev državne pogodbe do naše manjšine na Koroškem.
Naš dopisnik Jošt Rolc pa sporoča, da so podobna protestna pisma poslali tudi iz nekaterih kolektivov v radovljiški občini in s četrte seje občinske konference zveze mladine, ki je bila v Radovljici minuli petek. A. 2. \_
Borci o svojem delu
Na zadnji razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, na kateri so sodelovali predsedniki krajevnih organizacij ZB in predstavniki krajevnih organizacij zveze vojaških vojnih invalidov, so se največ menili o programu dela občinskega odbora in posameznih krajevnih organizacij ZB. Pri tem so pregledali aktivnost nekdanjih borcev ob uresničevanju ustave, sodelovanje borcev na volitvah itd. Ugotovili so, da so bili nekdanji borci v minulem obdobju precej aktivni in so dosledno uresničevali svoje naloge. Še posebno so se izkazali pri organizaciji raznih spominskih proslav in svečanosti, pri urejanju spominskih obeležij v občini — prenovljen spomenik na Hrušici in druga faza gradnje spomenika v Mostah pri Žirovnici — zadovoljivo so reševali socialne probleme nekdanjih borcev in vojaških vojnih invalidov.
550.000 din za odpravo škode
Na sredini seji kranjske občinske skupščine sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na ločenih sejah razpravljala o škodi, ki jo je 28. in 29. junija povzročilo neurje v nekaterih predelih kranjske občine. Sklenila sta, da se za odpravo posledic škode nameni 550 tisoč din iz rezervnega sklada občine.
S tem denarjem bodo opravili regulacijska dela na potoku Rupov-ščica na Kokrici v vrednosti 450.000 din. Za obnovo razbretnenilnika na Zgornjem Brniku so namenili 40.000 dinarjev, za obnovo hudourniškega jarka v Dupljah pa 20.000 dinarjev. Zavarovanje mostov na Beli in v Bobovku bo veljalo 20.000 dinarjev, za sanacijo zajed na kmetijskih zemljiščih v Tenetišah in Tatincu pa bo potrebnih 15.000 dinarjev. Za obnovo vozišča na cestah v Babni vrt in Povije sta oba zbora odobrila 5000 dinarjev.
Zbor krajevnih skupnosti je tudi sklenil, naj posebna komisija za ocenjevanje škode ponovno pregleda nastalo škodo v Babnem vrtu in na cest i v zgornjem delu Besnice.   A. 2.
Predlog dogovora ponovno v razpravi
O njem in o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju dijakov in študentov je v ponedeljek razpravljalo predsedstvo mladinske konference v
Tržiču
diranju dijakov in študentov iz združenih sredstev. Mladi vztrajajo, da je treba, ne glede na to, kako bodo ukrepali v drugih občinah, v Tržiču sporazum podpisati in zagotoviti, da bodo vse organizacije združenega dela prispevale denar v štipendijski sklad. Organizacije, ki štipendirajo za svoje potrebe, ne bi smele biti izjema. Nova samoupravno organizirana štipendijska politika naj zavre odhajanje kadrov iz občine in zagotovi, da bodo vsi, ki dobivajo v občini štipendijo, na njenem področju tudi ostali. Dogajalo se je, da je bilo »denarja za zidove dovolj«, kot je poudaril eden od govornikov na ponedeljkovi seji, za ljudi in njih usposabljanje pa ga je zmanjkalo. Škoda je, če nadarjen učenec iz družine s »tanjšinu plačilnimi kuvertami« ne dobi štipendije, se odpove študiju in se odloči, čeprav nerad, za posel, ki ga kaj preveč ne veseli. Mladinsko predsedstvo pričakuje, da bo sporazum take primere preprečeval.
Po sodbi udeležencev ponedeljkovega sestanka je treba okrepiti sodelovanje med štipendisti in štipenditorji, predvsem pa omogočiti, da bodo vsi prosilci čimprej dobili štipendije, čeprav sporazum še ni podpisan. j Košnjek
Občinska skupščina Tržič je na zadnjem zasedanju predlog družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič sicer načelno sprejela, vendar je potrdila predlog delegacij Peka in Bombažne predilnice in tkalnice, naj gre dogovor v ponovno razpravo. Tako bodo podpisniki organizacije združenega dela, občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti o predlogu dogovora ponovno razpravljali, ga dopolnili in prilagodili razmeram v tržiški občini. Predloge bo sprejemala in usklajevala komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina.
Predlog družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike je v ponedeljek obravnavalo predsedstvo občinske konference ZMS. Na seji so bili tudi predsedniki mladinskih aktivov. Dogovorili so se, da bodo o predlogu razpravljali še vsi mladinski aktivi in povabili na te razprave štipendiste ter dijake in študente, ki žive na področju aktiva. Mladinci so na ponedeljkovem posvetovanju menili, da je treba v občini oblikovati enotno kadrovsko službo, ki bo sposobna strokovno reševati in dolgoročno oblikovati kadrovsko politiko. Stare napake pri kadrovanju se po sodbi mladih ne smejo več ponavljati. Predsedstvo mladinske konference je predlagalo ponovno ocenitev nekaterih rokov, ki so napisani v predlogu družbenega dogovora, ter sodilo, da morajo biti tudi določila, do kdaj morajo organizacije združenega dela izdelati kadrovske plane (tu je bilo v preteklosti precej pomanjkljivosti), jasnejša. Pri ocenjevanju uspešnosti dela vodilnih in vodstvenih delavcev naj se ne upošteva zgolj sposobnost na delovnem mestu, temveč tudi družbenopolitična aktivnost delavca, predvsem pa odnos do delavcev in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Vendar je treba v predlogu dogovora določneje napisati, kdo ocenjuje uspešnost vodilnih in vodstvenih delavcev.
Mladinsko predsedstvo je na ponedeljkovi seji razpravljalo tudi o samoupravnem sporazumu o štipen-
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Razpisna komisija
Kmetijske zadruge Skofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1. direktorja
2. sekretarja
3. računovodje
4. komercialista
5. vodje kmetijske pospeševalne službe
6. vodje kooperacije
Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih poaoiev zahteva:
pod 1.:
agronomska ali ekonomska fakulteta II. stopnje in tri leta prakse na vodilnih delovnih mestih v podobnih delovnih organizacijah ali
srednja kmetijska ali srednja ekonomska šola in osem let prakse na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih delovnih organizacijah;
pod 2.:
pravna fakulteta I. stopnje ali višja upravna šola in dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih ali
srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih;
pod 3.:
ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomska komercialna šola in dve leti prakse v finančni stroki ali
srednja strokovna izobrazba in šest let prakse v finančni stroki, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih;
pod 4.:
ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomska komercialna šola in dve leti prakse ali
srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih;
pod 5.:
agronomska fakulteta II. stopnje in dve leti prakse v kmetijski strokovni službi;
pod 6.:
agronomska fakulteta I. stopnje in tri leta prakse ali srednja kmetijska šola in šest let prakse.
Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralne in družbenopolitične kvalitete.
Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Skofja Loka, »razpisna komisija«.
Veliko akcij smo uspešno opravili
Minulo soboto je politični aktiv Zabnice v zadružnem domu v Žab-nici v kranjski občini pripravil večjo svečanost ob 80-letniei Ivana Cemažarja iz Form in 60-letnici Jerneja Štupnikarja s Šutne. Omenjena možakarja sta namreč prvoborca in aktivna družbenopolitična delavca. Svečanosti so se ob tej   priliki   udeležili predstavniki
krajevne skupnosti in vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
80-letnika, Ivana Cemažarja smo v našem časopisu že predstavili. Pred dnevi pa smo obiskali še Jerneja Stupnikarja- v Šutni. Po poklicu je tkalski mojster in je bil do 1965. leta, ko je bil upokojen, zaposlen v Tekstilindusu v Kranju.
»Jesen gre noter in slabo vreme se bliža, pa je treba marsikaj podelati okrog hiše,« je rekel, ko se je prikazal izza lične hišice. »Sicer pa se letos tako slabo počutim, da mi delo ne gre in ne gre od rok. Dopoldne, ko je žena v službi, malo pogospodinjim, kaj več pa že ne morem narediti. Noga mi nagaja. Zvil sem jo in se noče in noče popraviti.«
Jernej se je rodil 21. avgusta 1914 na Šutni. Ko se je začela vojna in so Nemci napadli Sovjetsko zvezo, so se fantje Vinko Kajzar, Franc Rajgelj, Ivan Vodnik, Matevž Eržen, Jože Jan, Tone Berčič in on začeli sestajati. Imeli so redne sestanke, na katerih so se dogovarjali za zbiranje orožja in druge akcije. Marca 1942 pa so bili izdani in Jerneja so Nemci najprej zaprli v Begunje, od tam pa poslali v Dachau, od koder se je vrnil domov 11. junija 1945.
»Ko sem se vrnil, sem se takoj vključil v razne akcije na terenu. Bil sem občinski odbornik v Žabnici, delal pri zvezi borcev, pri socialistični zvezi, kulturnem društvu in v krajevni skupnosti. Danes se ne počutim več najbolje in sem delo v nekaterih organizacijah in v krajevni skupnosti moral pustiti. Še vedno pa delam pri krajevni organizaciji zveze borcev. No, tudi na druge sestanke me vabijo.«
»V zadnjem času ste imeli v krajevni skupnosti več različnih akcij. Kako ste se jih lotevali?«
»Res je, vrsto akcij smo organizirali in večino smo uspešno opravili. Zadnja največja je bila asfaltiranje cest in potov v Žabnici in na Šutni. Veliko dela je bilo, a uspelo nam je. Danes lahko pokažemo asfaltirane ceste. O, še marsikaj bi bilo treba narediti. Čimprej bi morali urediti kanalizacijo in opraviti regulacijo potoka Žabnica. Pa ta nesrečni most v Žabnici se nikamor ne premakne. Govorili so, da bo letos zgrajen, a slabo kaže.«
»Jernej, kaj pa v prostem času delate?«
»Saj sem povedal. Žena je zaposlena v Iskri in malo pogospodinjim. In okrog hiše je vedno dovolj dela. Potem pa sestanki. Sicer pa zelo rad berem. Včasih sem vse noči prebil ob knjigi.
Zdaj časopis prelistam in pozimi kakšno dobro knjigo preberem; za več pa že ni časa.«
Za aktivno družbenopolitično delo po vojni je Jernej Štupnikar dobil več priznanj in odlikovanj; tako tudi medaljo zaslug za narod. Na sobotni svečanosti pa so mu izrekli priznanje tudi na terenu."
A. Zalar
Izvoljeni delegati za sindikalna
kongresa
V sredo je bila v Tržiču predkongresna konferenca sindikata, na kateri sO razpravljali o poročilu republiških sindikatov za 8. kongres slovenskih sindikatov ter o kongresnih dokumentih. Na konferenci so izvolili Jožico Dolinar iz Bombažne
predilnice in tkalnice, Edija Bedino iz Peka in Janeza Meglica iz Tovarne kos in srpov za delegate na republiškem sindikalnem kongresu, Danila Robleka iz BPT pa za tržiškega delegata na zveznem sindikalnem kongresu. -jk
Za kranjski CENTRAL je bil ta torek velik dan. Odprli so prenovljen bife v Kranju, v hotelu KAZINA na Jezerskem pa štiristezno kegljišče, ki ga je opremila kranjska Iskra, preurejeno točilnico, kuhinjo in še lovsko sobo.
»Čudežni omet«
na hišicah bodočnosti
Graditelji, pozor! V rokah imamo recept, ki vam utegne prihraniti težke milijone
V kratkem se bo gradbeni ma-terial podražil poprečno za 23 ^dstotkov. Čeprav je novica več *°t neprijetna, ni nikogar presenetila. Iluzorno bi bilo namreč pričakovati, da cement, les, j*e8ek, apno, železo in opeka ne ?°do podlegli bacilu inflacije, j^cilu, s katerim so okužene vse *Uučne panoge jugoslovanskega B°8podar8tva. Gornja ugotovitev HJ seveda kaj malo koristi nešte-tUn investitorjem in občanom, ki J^tijo postavljati poslovne nebo-,cnike, tovarniške obrate, tr-Hovsku središča ali stanovanj-!*• poslopja. Rešitve očitno ni. 8aj navidezno ne.
»NOVA LOGIKA«
I isti »vsaj navidezno« smo kajpak /''pisali po temeljitem premisleku, pVHi nikakor ne bi radi izpadli '""asti. Namenjen je predvsem pri-
nikom, bodočim imetnikom last-hiš, lastnih domkov, spočetih v U|du in /noju neštetih posamezni-
kov. In prav slednjim pogosto ni znano, kakšne možnosti jim ponuja vrhunska tehnologija oziroma pojav izpopolnjenih materialov. Ob preobilici opravkov in dolžnosti le redki Utegnejo spremljati spremembe na tržišču, ki so sicer predmet nenehne in skrbne analize planskih služb velikih podjetij ter projektivnih birojev. V glavah nepoučenih kranjskih Janezov je pojem »ceneje« često neločljivo povezan s pojmi »slabše«, »manjše« in »skromnejše«. Pozabljajo, da dobra, stara logika, nastala v času, ko so trije ,cegli' stali pač trikrat manj kakor en ,cegu', že' zdavnaj ni več sprejemljiva in da »ceneje« pomeni danes isto kot »boljše«, »kvalitetnejše«, »bolj praktično«. Smiselna štednja prinaša obresti v dolgoročnem smislu besede in ne le prihranke enkratnega značaja, recimo pri nakupu.
Uvod k pričujočemu prispevku nemara res zveni pridigarsko, a ne bo napak, če ga pazljivo preberete. Konec koncev obravnavamo skrajno občutljivo sfero gospodarske dejavnosti, gradbeništvo. Razkriti želimo recept, kako nst edini mogoč in sprejemljiv način ublažiti posledice draginje, ki marsikoga spravlja v obup. Skrivnost tiči, kot rečeno, v doslej neznanih materialih, katerih lastnosti predstavljajo pravcato odkritje. Ore za ekspandirane minerale anorganskega porekla, zelo obstojne in odporne proti ognju, vlagi in mraZU. Letos jih je prvič dobiti tudi pri nas, in sicer v zadostnih količinah, saj trenutne proizvodne kapacitete zrenjaninskih obratov Termi-ke Ljubljane znašajo okrog^ 13.000 kubičnih met rov mesečno. Ena od mnogoterih prednosti perlita, kakor povsod  v  svetu  pravijo končnemu
produktu žganja vulkansko-stekla-stega drobirja, so neomejene zaloge surovin, zaradi česar vnaprej odpadejo večne zagate okrog uvoza ter strah pred nenadejanimi energetskimi krizami. (Lanska »naftna stiska« je, denimo, krepko prizadela industrijo umetnih snovi organskega izvora, doslej občutno bolj razširjenih kot so bile različne inačice perlita — op. p.).
PRIŠEL JE IZ AMERIKE
Glavni odliki novosti — razvili so jo v ZDA v začetku štiridesetih let, v povojnem obdobju pa je zmagoslavno osvojila gradbišča vzhodne in zahodne Evrope — sta, poleg majhne specifične teže, izredna izolacijska sposobnost in preprost način priprave, obdelave ter uporabe. V Termiki so raziskavam posvetili celih deset let dela in naporov in jeseni 1972 naposled začeli z veliko-serijsko proizvodnjo. Perlit si je skoraj v hipu pridobil naklonjenost strokovnjakov in arhitektov, kar prepričljivo dokazuje dejstvo, da ga ni ignoriral noben osveščeni avtor takrat rojenih idejnih načrtov stanovanjskih naselij, tovarniških objektov itd. Žal so varuhi okolja kmalu nato prekrižali račune vodstvu Ter-mike in (upravičeno) dosegli prepoved obratovanja zrenjanin-skih »plavžev«, kajti preobilica prahu, saj in plinov je hudo ogrozila okoliško floro ter v nič manjšem obsegu zdravje meščanov. Dve leti sta pretekli, preden so konstruktorji našli ustrezen izhod, montirali v Nemčiji nabavljene čistilne filtre in spet pognali v tek temeljito izpopolnjene naprave. Zrenjaninu je sicer prihranjen dimni teror, toda izgubo, nastalo spričo zastoja   v   proizvodnji   in spričo
zapravljenega zaupanja potencialnih strank, bo težko nadoknaditi; kot smo zvedeli, znaša več deset milijard starih dinarjev. Le odlični izidi testov in vzorčnih meritev so inženirjem vrnili pogum ter vero v perlit, ki v eri zaviranja pretirane potrošnje energije, v eri borbe zoper hrup in zoper kratkovidno razmetavanje goriv prihaja kot nalašč.
No, dovolj hvale. Skrajni čas je, da pustimo spregovoriti tridesete-rico individualnih »poskusnih kuncev« iz Kosez blizu Ljubljane, ki so si domove sezidali po navodilih Termikinih svetovalcev. Stavbe se navzven v ničemer ne razlikujejo od »klasičnih«; zunanji izolacijski omet in premaz čez strope in tla sta popolnoma podobna običajni apneni oblogi. Ampak videz vara. Prednosti omenjene »pogruntavščine« je cel kup.
ZGOVORNI IZRAČUNI
»Lupine« navadnih stanovanjskih poslopij morajo biti, če hočemo, da bodo ustrezale predpisom o minimalni akustični in toplotni zaščiti, debele najmanj 30 centimetrov — dasi bi za izpolnitev zahtev statikov zadoščale že polovične dimenzije. Kdor pa nemesto navadne malte pri ometavanju fasad namerava uporabiti perlit (zadošča štiricentimetrska plast, nanesena prek mokrega cementnega obrisa), sme stene stanjšati na 20 centimetrov. In zdaj na-pnite možgane! En kvadratni meter standardnega zidu »požre« 750 do 800 dinarjev, medtem ko v »zoženi« varianti skupni stroški — vštevši vrednost izolacijskega ometa ter obveznega vrhnjega vodoupornega nanosa specialnih sintetičnih lakov podjetij JUB Dol, Samoborka Zagreb in drugih — nikdar ne presežejo 650 din. Pomnožimo razliko 100 oziroma 150 din s 150 kvadratnimi metri, kolikor merijo pročelja hiš srednje prostornine, in dobili bomo vsoto, enako prihranku graditelja: 15.000 do 23.000 dinarjev! Prihranek je še izdatnejši, kadar perlit \klju-Čimo tudi V izolacijo prizemne plošče in horizontalnih pregrad, ki mejijo na podst rešje.
Vendar spisek prednosti »čudežnega oklepa« niti zdaj ni dokončno izčrpan. Ugotovitve Ko-sezčanov kažejo, da Termikina prevleka navzlic tanjšim stenam za tretjino zniža potrošnjo toplote. Kot primer vzemimo gospodinjstvo, ki si prostore ogreva centralno, z oljno pečjo, nameščeno v kleti. Zima 1974/75 bo stanovalce veljala 7000, morda 8000 din, ob doslednem spoštovanju prej nanizanih nasvetov pa bi pokurili kakih 1000 litrov manj ter prištedili polno mesečno plačo poprečnega Slovenca! Komentar  menda  ni potreben.
»Dragocene kalorije nam uhajajo v zrak,« je decembra lani, utemeljujoč odločitev vlade, da drastično zaostri zakone, uperjene zoper no-kakovostne gradbeno-zaščitne storitve, izjavil švedski premier Palme. Nihče ni ugovarjal njegovi trditvi. Pametni Švedi navzlic blaginji ne razmetavajo premoga, drv in petroleja. Pripravljeni so disciplinirano spoštovati odločitve vodstva, odločitve, ki bi v Jugoslaviji bržkone sprožile negodovanje in proteste. Dilem, kako graditi, tam sploh ni, saj je normalno, da znanstvene izsledke sproti prenašajo v prakso. Slej ko prej bomo morali začeti posnemati Nordijce. Morali se bomo prilagoditi razmeram in sprožiti revolucijo v stavbarstvu, ki ni najbolj naklonjeno modernizaciji, nadzorovani urbanizacijski politiki ter uvajanju dozdevno dražjih, a s stališča surovinske preventive nepogrešljivih materialov (razmerje med družbeno in privatno gradnjo je skrajno »ne-socialistično« — 30:70). Ne bi bilo napak, če bi sleherni investitor — zasebniki niso izvzeti! — sam od sebe, brez administrativnih pritiskov, ubiral nakazana pota ter zidal v slogu 20. stoletja: smotrno in ekonomično.
Slavospev perlitu ni slavospev Termiki. Iskreno upamo, da bo izzvenel kot spodbuda omahljiv-cem, kot udarec zakoreninjenemu nezaupanju Kranjcev do »sumljivih novotarij«.   I. Guzelj
Zapis ob srečanju s koroškimi Slovenci
Kranjski prosvetni delavci ob grobišču v Št. Rupertu, kamor so po vojni položili posmrtne ostanke 80 partizanov, ki so padli v okolici tega in sosednjih koroških krajev
Resnica je napisana na knežjem kamnu
Hanzi Mikel: materinega jezika ti nihče ne sme braniti — Dr. Franc Zivittef: povejte vašim učencem, mladini, da je na Koroškem še ljudstvo, ki želi ostati slovensko na slovenski zemlji — Rudi Vovk: preštevanje je protizgodovinsko — Luka Hudi: Šoštar je zgradil dvorano. Slovenci jo uporabljamo v mogočem in nemogočem času. Prek 40 prireditev smo letos organizirali v njej. Nemški zbor v njej še ni zapel. V Globasnico je sicer prišla nemška igralska skupina, vendar se je znašla pred praznimi
klopmi!
Ne bom veliko in na široko pisal o poti, ki sem jo v soboto prehodil s kranjskimi prosvetnimi delavci po Koroški. Ne nameravam suhoparno in golo naštevati krajev, skozi katere smo potovali. Več ali manj so nam vsem skupaj poznani. Koroška geografsko ni daleč, zadnje čase pa nam je še bližja. Bližja zaradi tegobe in bolečine tistega njenega življa, ki ga ni sram priznati in izpovedovati, da je slovenski, in zaradi njegovega junaštva, optimizma in upornosti. Mogoče je v soboto kdo našo številno druščino ošvrknil z jeznim ali celo posmehljivim pogledom, ker smo se želeli spoznati vsaj z delčkom koroške stvarnosti in resnice! Vendar, kaj bi pomenili taki pogledi v primerjavi z veseljem in srečo, ki ju izkazujejo naši zamejski bratje ob slehernem obisku rojakov iz matične domovine. S takim prepričanjem smo že v trdi večerni temi zapuščali kapelsko dolino in se na jezerskem prelazu poslovili od Koroške.
Raje bom pisal o ljudeh, ki sem jih sicer bežno srečal na poti od Svaten, kjer je bil naš prvi postanek, do množičnega in prisrčnega srečanja s koroškimi prosvetnimi delavci, domačini in voditelji koroškega slovenstva v Globasnici.
HANZIJEVA ODLOČNOST
Ne bom pozabil 65-letnega kmeta Hanzija Mikelna, gospodarja domačije v Svatnah v bližini Št. Janža, kjer se je pred več sto leti rodila Miklova Zala. Tudi Hanziju se je razen sinov rodila hčerka, ki jo je na prigovarjanje znancev, zavednih koroških Slovencev in prijateljev iz Slovenije, imenoval Zala. Veliko Slovencev vsako leto obišče Miklovo domačijo v Svatnah. Hanzi, upa, da bo med petimi sinovi le dobil naslednika za okrog 40 hektarjev veliko domačijo, postreže gostom s priznanim koroškim moštom in pripoveduje, da terjajo koroške razmere od zavednih Slovencev veliko junaštva. Nemčurji in vindišarji so Hanziju že velikokrat dejali, naj gre slovensko govorit onstran Karavank, k nam! Hanzi jim ne ostaja dolžan. Veli jim, naj gredo tudi oni tja, kjer bodo slišali le nemško. Koroška je domovina Slovencev. Na rodnih tleh pa ti materinega jezika nihče ne sme braniti
ali celo s silo trgati iz ust in srca . . .
V Trebinjah pri Škofičah nas s šopkom v rokah, veder in vedno nasmejan pozdravlja in stiska roko Pavel Kernjak z ženo Amalijo, »oče« vedno lepih koroških slovenskih pesmi Mojcej, Tam, kjer teče bistra Žila, Rož, Podjuna, Žila itd. Njegov duh in pero kljub sedemdesetim letom ne poznata počitka. Povabi nas v pevsko sobo, kjer za harmonijem dnevno presedi ure in ure. Nastajajo novi spevi, blagozvočni, umirjeni in doživeti, vedno pogosteje povezani s starimi koroškimi stihi. Pavel Kernjak je njihov vnet zbiralec. Nove koroške pesmi ustvarja tudi Kernjakov sin Miro, glasbenik in odličen baritonist. Njegove izvedbe koroških narodnih pesmi, predvsem očetovih, so med najboljšimi sploh.
Kernjakova hiša je hiša pesmi! Pred njo stoji iz debla izklesan kip Mojceja, umetnina znanega ljudskega umetnika iz Žetine v Poljanski dolini Petra Jovanoviča. Skulpturo je velikemu koroškemu Slovencu podaril Slovenski oktet. V Kernjakovi delovni in glasbeni sobi večer za večerom doni slovenska pesem. Vedno več ljudi poje v vaškem zboru in vedno več je med njimi Kernjakov!
V STISKI SMO ŠE MOČNEJŠI
Takšnega sprejema, kakršnega smo bili deležni sredi popoldneva v Globasnici, nismo pričakovali. Dvorana, ki jo je na svojo pobudo in denarjem zgradil slovenski gostilničar Albert Smrečnik, Šoštar po domače in sprejme 000 ljudi, je postala hipoma pretesna. Niso nas pozdravljali le domačini, temveč tudi slovenski učitelji in vidni predstavniki koroškega slovenstva: predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franc Zwitter, generalni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Varaš, šolski nadzornik za slovensko šolstvo na Koroškem Rudi Vovk, predsednik globasniškega Slovenskega prosvetnega društva Luka Hudi itd. Srečanje so s poskočnimi vižami začeli Katarinski fantje, končali pa pevci zbora iz Globasnice, pisateljica in pesnica Anita Hudi ter dijaka slovenske gimnazije iz Celovca Andreja Zigulnik in Andrej Mohar, ki sta brala pesmi sodobnih
koroških slovenskih ustvarjalcev. Težko smo se poslavljali od prijateljev. Stiskali so nam roke, klicali na svidenje in zatrjevali, da so v sedanji stiski še močnejši in trdnejši v izpovedovanju slovenstva in prizadevanjih, da se resnična koroška izročila ohranijo generacijam, ki bodo prihajale ...
Sledim besedam, ki so jih po pozdravnem nagovoru predsednice kranjske temeljne izobraževalne skupnosti Pepce Jež izrekali voditelji slovenstva in slovenskega šolstva na Koroškem.
»Zahvaljujem se temeljni izobraževalni skupnosti Kranja, da se nas je odločila obiskati v dneh, ko bijemo odločilno borbo,« pravi dr. Franc Zvvitter. »Odločili smo se, da gremo v boj zoper štetje na naši, podedovani zemlji. Trdno smo odločeni, da se na tej zemlji, prepojeni s krvjo, ne pustimo preštevati. Zagotavljam, da ljudje od Šmohorja do Pliberka tudi pod tem pritiskom ne bodo klonili. Temu lažje verjamem, ker ste z nami vi, bratski narod! Vas, prosvetne delavce prosim: povejte vašim učencem, mladini, da je na Koroškem še ljudstvo, ki želi ostati slovensko na tej slovenski zemlji!«
»Veseli me, da nismo sami, da so z nami drugi narodi, predvsem pa ljudje socialistične republike Slovenije,« govori Filip Varaš, generalni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev. »Bili smo pri vaši Socialistični zvezi delovnega ljudstva,« nadaljuje. »Dobili smo močno podporo in takšno pričakujemo tudi od vas, vaše mladine in vlade, ki naj pove mednarodni javnosti resnico o naši stvarnosti. Začeli smo akcijo za slovenski dom v Celovcu. Zgraditev našega kulturnega in družbenega središča bi bila v teh trenutkih velika zmaga koroških Slovencev.«
Šolski nadzornik Rudi Vovk posega v zgodovino dvojezičnega šolstva na Koroškem.
»Leta 1945, ko je nastala nova avstrijska republika, je bilo uzakonjeno dvojezično šolstvo. Deset let kasneje so se že zbudile Slovencem zlonamerne sile. Leta 1958 je bila uzakonjena pravica Slovencev ukinjena. Izšla je odredba o manjšinskem šolstvu, ki zahteva, da morajo starši otroke prijaviti k slovenskemu pouku. Kdor tega ne stori, je zanj pouk le nemški... Dve skupini učen-
cev imamo v naših razredih: prijavljene in neprijavljene. Takšna delitev učitelju dela ne olajša, temveč postaja poučevanje težje in težje. Vendar delajo dvojezični učitelji najboljše. Več niti ne morejo.«
»Slovenci moramo odklanjati preštevanje,« poudarja Rudi Vovk. »Sem so prišli naši predniki iz Zakrpatja in tukaj so Slovenci ustanovili prvo državo. Preštevanje je protizgodovinsko ...«
V nedeljo, 6. oktobra, organizirata Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v Celovcu veliko protestno zborova-, nje. Ponovno bosta izpričana bolečina in gnev ob spoznanju, da na svoji zemlji vedno bolj veljajo za tujce!
Besedilo in fotografije: J. Košnjek
Spomenik padlim partizanom v Št. Rupertu pri Velikovcu. Starega so pred leti nasprotniki koroškega partizanstva in slovenskega življa sploh razstrelili. Na ostre proteste naše vlade je avstrijska republika postavila novega.
povečajte svoje stanovanje
Kranjski prosvetni delavci so ob obisku skladatelja Pavla Kernjaka mojstra loroške narodne pesmi obdarili in ob skladateljevi spremljavi na harmoniju apeli njegove znane pesmi. Na fotografiji skladateljev prijatelj Peter Lipar n znan poznavalec in prijatelj koroških Slovencev Silvo Ovsenk.
Z raztegljivim foteljem-ležiščem BINOM boste hitro zadovoljni, enostavno in poceni rešili problem bivanja vaših gostov ali drugačno stisko s prostorom. Z NEKAJ PRIJEMI BOSTE SPREMENILI DNEVNO SOBO V SPALNICO IN OBRATNO!
KRANJ — Primskovo in Titov trg 5
Nbgometašice proti zvezdam
V soboto, 5. oktobra, ob, 15.30 bo na nogometnem igrišču v Škofji Loki velik nogometni spektakel, kakršnega pri nas še ni bilo. Gledalci bodo lahko videli nogometno tekmo med nogometno žensko reprezentanco Slovenije in moštvom Anten«. V ženski reprezentanci bodo nastopile vse najboljše slovenske nogome-tašice. V moštvu Antene pa znani pevci, napovedovalci, gledališki igralci in novinarji. Za Antenine barve bodo igrali: Braco Koren, Janez Hočevar-Rifle, Janez Bončina-Benč, Oto Pestner, Pero Ugrin, Berti Rodošek, Feri Smola, Milan Kalan, Mirko Bogataj, Rado Časi, Marjan Kralj, Miha Dovžan, Tone Fornezzi-Tof in Evgen Jurič. Vstopnina bo enotna 10 dinarjev, čisti dohodek pa je namenjen razvoju ženskega nogometa v Sloveniji. Pred tekmo in med odmorom bo za zabavo skrbela prava »pleh muzika« pod vodstvom Bertija Rodoška.
G°barska sezona se bliža h koncu. Kljub temu pa od časa do časa naj-bolj
vnetim nabiralcem še vedno *spe najti kako lepo trofejo. Upokojenec Nace Radelj iz Radovljice je, denimo, pred dnevi v okolici Parti-zanskega doma na Vodiški planini n°-šel karželjna težkega 98 dekagra-1*0v s 27 centimetrov širokim klobu-%?m> Poleg tega pa še osem manjših. Večerja je bila kajpak izvrstna, saj Je karželj ena najbolj okusnih gob. ~— Foto: S. Vengar
Neslanega Radota zasoljeni vici
Takole si škofjeloški humorist Rado Ferlan predstavlja negotovo pot v lepšo bodočnost. — Foto: F. Perdan
Škofjeločan Rado Ferlan, svobodni umetnik na področju štosov in ob prostih uricah včasih tudi slikople-skar, je med sobotnim potepanjem naročnikov Glasa sedel čisto v zadku avtobusa.
»Zakaj si se pa spravil tja dol, Rado?« sem ga prijazno ogovoril.
»Zato, da bom zadnji na cilju. Veš, ta fini ljudje ponavadi malo zamudimo.«
»Vsaj pol minute ostani resen, prosim,« sem potarnal. »Želel bi napraviti ekskluzivni intervju ...«
»Jaz dajem zgolj eksplozivne intervjuje: ko so (in če so) objavljeni, zmeraj koga raznaša od jeze.«
»Dobro, dobro. In zdaj povej, kako naj te predstavim?«
»Enostavno: napiši, da sem čisto navaden Poljanec, ki živi v Loki, dela v Ljubljani in je bil za
S premogom letos manj skrbi
V gorenjskih podjetjih, ki dobavljajo premog naročnikom, pravijo, da bodo do zime v glavnem izpolnili vsa naročila — Tudi gospodinjskega
olja dovolj
Lanske težave zaradi pomanjkanja premoga in kurjave so kot kaže marsikoga izučile. Številni so namreč že letos spomladi ali poleti naročili premog oziroma kurjavo za zimo. Tako so nam povedali v gorenjskih podjetjih, ki dobavljajo premog naročnikom, ko smo jih poprašali, kako so kaj založeni s premogom, koliko časa traja od naročila do dobave in kakšne so cene.
Na Jesenicah so nam povedali, da dobivajo premog iz slovenskih in bosanskih rudnikov. Iz rudnika Velenje so dobili letos le 200 ton. Na zalogi premoga sicer nimajo, vendar ga poprečno mesec dni po naročilu vsakomur dobavijo. Težave seveda so, ker iz premogovnikov dobivajo premalo premoga, vendar upajo, da bodo do zime oskrbeli vse naročnike. Nekateri bodo sicer morda morali počakati malo dlje, odvisno pač od vrste premoga. Povedali so tudi, da je prav v teh dneh zelo veliko naročil. Zato se lahko zgodi, da bodo nekateri čakali tudi več kot mesec dni na premog. Cene za različne vrste premoga pa znašajo od 400 dinarjev naprej za tono.
V Kranju smo izvedeli, da so številni naročniki premog že dobili. Mnogi so ga namreč naročili že poleti. Sicer pa v glavnem dobavljajo premog iz bosanskih rudnikov, iz slovenskih premogovnikov pa manjka kock. Velenjskega premoga nimajo in ga nadomeščajo z drugimi vrstami rjavega premoga. Sicer pa bodo tisti, ki so pred dnevi naročili boljši premog, morali čakati nanj 30 do 50 dni. Več težav imajo v Kranju z drvmi. Na drva je namreč treba čakati približno dva meseca. In kakšne so cene za premog? Odvisno od vrste in kvalitete — od 400 do 6(K) dinarjev za tono.
Še največ težav imajo morda na Gorenjskem v Radovljici. Pre-
'Jurček je za mnoge še vedno edina fft* prava« goba. Letos so bili go-,arJl z letino lahko zadovoljni, Jur-
kov z lepimi črnimi klobuki je bilo v gorenjskih gozdovih pretekle dni nar precej. Nekaterim srečnežem je Ufif)elo dobiti nenavadne in enkrat-,1' Primerke. Naš zvesti naročnik in
ralec Danijel Vari iz Kamne gori-Ce je nedaleč <>d svoje hiše prejšnji ^den našel tri jurčke zraščene sku-Trofeja je tehtala kar 120 deka-VUtnov. — Foto: F. Debel/ah
ober mesec je, odkar je 24-letni Milan Podgoršek iz Kranja temeljito pre-'"(■(/i/ gostilno Pri Jaku v Križah. Čeprav mlad gostinski delavec, sije Milan Pridobi/ obilo izkušenj in v Križah uredil privlačen lokal. Odprt je vsak dan z*Ppl devetih dopoldne do enajste ure zvečer. V sobotah Milan poskrbi tudi *fi ljubitelje plesa.
e,idar to niso glavne posebnosti gostilne Pri Jaku. Lokal že pridobiva sloves Stfudi izredno bogatega jedilnika. Milan, kuharski mojster Dušan Podrekar r t(>čaj Zdravko Domazet vam na primer postrežejo s pleskavico v kajmaku, Tjfkovačkim uštipakom, Čulbastijo, veiatico, srbskim kajmakom, ovčjim ^"""i. muČkalico itd. Seveda tudi čevapčičer. ražnjičev in drugih dobrot ne ^0'ijha Posebnost gostilne pri -Jaku pa bo priljubljena gorenjska jed »ma-jp^tiek«, Tudi pristno domače belo vino je privlačnost Milanove gostilne v *r'!<ih. jk
počasi dobivajo premog iz slovenskih in bosanskih rudnikov. Trenutno dobavljajo premog tistim, ki so ga naročili julija. Pravijo, da so ga številni letos naročili prej kot lani in zato ni bojazni, da do zime ne bi mogli uresničiti vseh naročil. Cene za premog pa se vrtijo od 400 do 500 dinarjev. Povedali so tudi, da letos drv nimajo na zalogi.
V Škofji Loki pa smo izvedeli, da nimajo letos s premogom nobenih težav. Na zalogi imajo oreh, kocke in nekatere druge vrste predvsem iz Zenice. Več težav imajo s prevozom v oddaljenejše kraje v škofjeloški občini. Zato je včasih treba na premog čakati do 14 dni od naročila. Le na premog iz zasavskih rudnikov je treba čakati še nekaj dlje. Cena za kocke in kose je povprečno okrog 600 dinarjev za tono, oreh pa je cenejši. Na zalogi imajo tudi dovolj drv. Prva vrsta kubičnega metra bukovih ali gabrovih drv stane 225 dinarjev.
In kako je v Tržiču? Čeprav so nekateri naročili premog že poleti ali spomladi, imajo zdaj največ naročil. Do nedavnega so vsako naročilo uresničili v enem tednu, zdaj pa je treba čakati nekaj dlje. Sicer pa imajo tudi tukaj v glavnem premog iz bosanskih rudnikov. Je nekaj dražji, ker ga morajo v Tržič iz Kranja pripeljati s kamioni. Menijo tudi, da bodo do zime lahko uresničili vsa naročila. Več težav imajo letos z drvmi, ker jim je Gozdno gospodarstvo za 500 kubičnih metrov zmanjšalo pogodbo oziroma dobavo. To pa zato, ker so v gozdovih na področju tržiške občine stara drevesa v glavnem posekana, prodaja »mlajšega« lesa za kurjavo pa se ne izplača.
Nazadnje smo poprašali še pri Petrolu, kako so kaj založeni z gospodinjskim oljem. Povedali so nam, da ni bojazni, da bi ga zmanjkalo in da vsako naročilo uresničijo v nekaj dneh.
Torej bi lahko ugotovili, da letos izbira z različnimi vrstami premoga ni nič boljša kot lani. Razen Jeseničanov tudi nihče ni dobil premoga iz Velenja. Vseeno pa težav ta hip ni toliko kot pred minulo zimo. Predvsem zato, ker je večina potrošnikov pravočasno naročila premog. A. Žalar
vaš izlet izžreban v Selški dolini.«
»A s Poljanskega prihajaš?«
»Točno, s Poljanskega. Komur še ni znano, mu razloži, da bomo tam gori kmalu začeli kopati uran. Naša mama, ki je zelo prilagodljiva in napredna ženska, se je že v celoti preusmerila v kuhanje uraničnih ,knedlčkov'.«
»Mar res ne znaš drugega kot stresati neumnosti?« sem vzrojil.
»Seveda znam. V politiki, recimo, sem odlično podkovan.«
»Krasno! Brž pojasni bralcem trenutno stanje v svetu!«
»Nič lažjega! Torej, spoštovani bralci, letošnje leto ni prestopno, temveč odstopno; v Nemčiji je odstopil Brandt, v Ameriki Ni-xon, v Beogradu odstopajo bd obljub, da bodo obrzdali cene, v Naklem so odstopili Gorenjci, moji ljubi ženi je odstopil podplat na čevlju, mojim cenjenim strankam pa tapete z zidu ...«
»Rado!!!!«
»Tukaj!«
»Spet kvasiš neslanosti!«
»Oprosti, ampak vse okrog mene je tako zasoljeno, da dve ali tri neslane izjave ne morejo nikomur škoditi. Saj imamo vendar cel kup brihtnih ljudi z veliko soli v možganih! Nekater" že ven udarja in grozi maslo n«t glavi spremeniti v margarino.«
»Psssst!«
»Kakšen pst? A cvikaš?«
»Ne, toda rad bi najin pogovor čim prej zaključil.«
»Kaj ne boš vprašal, kje najraje nastopam?«
»V redu: kje najraje nastopaš?«
»No, najbolj hvaležno občinstvo je v Celju, v Velenju, v Tržiču...«
»In Skofja Loka?«
»V Škofji Loki nastopam kvečjemu na pleskarski lestvi, s katero si služim svoj ljubi popoldanski kruhek.«
»Čudno! Človek bi mislil, da boš doma silno popularen.«
»Ni nujno. Mnogi Ločani, zlasti oni v ,špicah\ so doslej pokazali izrazito skromno mero smisla za humor; tisti »h« spredaj jih moti. Če bi izostal, bi dobili besedico »umor«. Umorov pa ne maram, zlasti ker bi marsikdo rad, da bi v njih nastopal v vlogi žrtve, hahahaha!«
»Spet boš v časopisu, Rado ...«
»Ne spet, marveč končno spet. Že cel teden se namreč nisem nikjer opazil. Nezaslišano, a ne? Zadnjikrat je bilo moje ime v Glasu prejšnji petek, ko sem kombi prodajal.«
»Je šel v denar?«
»Ni važno. Važno je, da ste me natisnili. Avto sem uporabil le kot pretvezo.«
»Sama reklama te je, fant.«
»Eh, ne zameri. Bom hitro popravil napako. En aktualen sin-dikalistični vic sem zvedel. Poslušaj! V znani loški tovarni so organizirali dobavo ozimnice na kredit. Krompir, jabolka, hruške, zelenjavo in drugo so preskrbeli ljudem. Precej delavcev je izkoristilo priložnost, čeprav sta potem naslednji mesec kuverta in standard doživela lažji šok. No, podoben šok so nedavno doživeli v računovodstvu, ko je tik pred petnajstim pozvonil telefon in je zaskrbljen moški glas odgovorne pobaral: »Tovariši, ali mi nameravate tudi tokrat pri plači jajca odtrgati?'.«
Radota izzival: I. Guzelj
Kranjsko Turistično društvo vsako, leto priredi razstavo »kamnov spotike«, ki je doslej še vedno izzvenela v žalostno obtožbo človekove malomarnosti in brezbrižnosti do življenjskega okolja. Da so takšni prikazi izredno koristni, pričajo tudi izkušnje našega uredništva; kadar namreč fotoreporter Franci prinese s terena kakšen zanimiv posnetek, na katerem se bohotijo ostanki (ne)kulture prebivalcev določenega kraja ali naselja, jih potem, ko slike zagledajo luč sveta v časopisu, odgovorni praviloma v rekordnem času odstranijo. Še bolj zanimivo pa je, da včasih zadošča že sam prihod novinarjev na »prizorišče greha«. Fotografski objektiv in povsod znana Perdanova malenkost sta neredko zadosten razlog za preplah med kdo ve kje skritimi nemarneži, ki brž nato stopijo v akcijo ter vzorno hitro počistijo obtožujoče sledove »superciviliza-cije«. Dober teden dni nazaj, denimo, smo pred nekim kranjskim lokalom vzeli pod lupo gigantski zavrženi hladilnik, vendar ni bilo priložnosti, da bi ga objavili. Kmalu po odhodu reporterjev so namreč razpadajočo škatlo odpeljali neznano kam.
Papir vse prenese, pravijo. A res, tovariši?
Zdaj sem tudi jaz popolnoma prepričan, da smo zakoračili v jesen. Oh, ne zaradi dežja, kje pa! Mnogo bolj tehten dokaz je poplava pritožb, s katerimi me zasipljejo kmetje, ogorčeni nad ozimni-karsko slo vrlih meščanov. Gospodar posestva na obrobju Kranja ni vedel, ali bi se smejal ali jokal, ko mi je pripovedoval, kako sta dve nališpani in natopirani gospe v nedeljo dopoldan kradoma pririnili voziček do roba samotne njive in začeli s kupa zraven poti nalagati nanj hlevski gnoj. Naj jima bo, revicama. Najbrž za frizerja zmečeta toliko, da za stroške pognojitve vrtička nič ne ostane.
Zbegani Podbrežan pa si zaman razbija glavo, hoteč ugotoviti, kako so mu lahko nepridipravi čisto neopazno požagali 9 najlepših jablan, polnih jabolk, in sicer dobesedno pred nosom. Razumel bi, tarna, če bi drevje samo obrali, saj je bilo razmeroma nizko in mlado. A čemu ga požagati?
Ker domnevam, dd ljudje ne vlačijo vselej in povsod s seboj žag, je najbrž po sredi načrtno maščevanje, spoštovani Podbrežan. Le ozrite se malo naokrog in naredite seznam svojih sovražnikov, pri čemer na vašem mestu sosedov ne bi izključili iz možnih kombinacij. In če bi »domače analize« odpovedale, stopite na UJV. Prepričan sem, da bodo možje postave znali izslediti nesramne nočne drvarje.
i Jež Popotnik
AVSENIKI
NA BLEDU
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	
13						14		15						16
17		■					19		■	20				
21		22		■	23	-			24	■				
	26			27					28	29	■30			
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39				1	41		42						43	
44				■	46	47				■				49
50					■					53		■		
55					56			57				58		
	59								60					
Vodoravno: 1. čuvar črede, 7. privrženec verizma, 13. kar se odbije, 13. odpadnik od vere ali ideje, 17. avtomobilska oznaka za Leskovac, 18. privrženec nacizma, nacionalnega socializma, 20. visoka planota; velik pladenj, 21. gora nad Ogulinom, »domovanje čarovnic«, 23. teniški rekvizit, 25. papežev letni dohodek, annatae, 26. turistični kraj ob vzhodni obali Prespanskega jezera, 28. rimsko število štiri, 30. kratica za Irsko republikansko armado, 31. škodljiva žuželka bramor, 32. izgon, pregnanstvo, 34. privrženec filozofske šole v Elei, 36. vrsta močnega razstreliva, 39. katran, 40. veznik, 42. pisatelj, kdor se ukvarja s pisanjem, 44. ime slovenskega pisatelja in dramatika Cankarja, 46. znamenitost Pulja, kjer so filmski festivali, 48. kraj v grški Traciji, pod jugovzhodnimi Rodopi, 50. hrvaški pripovednik in esejist, Vjekoslav, 52. ocedek, 54. Nikola Tesla, 55. prebivalec Andore, 57. žabje oglašanje, regetanje, 59. japonski politik, ministrski predsednik, Kakuei, 60. ustreljeni ruski admiral, vodja kontrarevolucije v Rusiji, Vladimir Vasiljević.
Navpično: 1. večja vojaška formacija, 2. tuje žensko ime, 3. Slavko Beznik, 4. deklica iz Vandotovega »Kekca«, 5. del psevdonima prve jugoslovanske filmske igralke (. . . Rina), 6. nemška založba, ki je začela izdajati prvo zbirko žepnih knjig na svetu, Philipp, 7. sanitetna potrebščina, očiščena in obeljena vlakna bombaža, 8. velika pripovedna pesnitev, 9. oborožena kraja, 10. otok v latinsko-ameriških državah, 11. moško ime, Stanko, 12. mongolska in turška ljudstva, ki jih je združil Džingiskan, 14. tempeljsko mesto na japonskem otoku Honšu, 16. celotni filmski posnetek, 19. izpiralec, 22. ciganka Notredamskega zvonarja, 24. avtomobilska oznaka za Rijeko, 27. znameniti roman MaksimajGorkega, 29. slovenski pevec narodno-zabavnih pesmi, Stojan, 33. puščavski ris, 34. nravoslovje, 35. Jutrovo, dežele ob vzhodnem Sredozemskem morju, 37. kdor minira, razstreljevalec, 38. odjuga, 41. znak za kemično prvino natrij, 43. rusko žensko ime, 45. žlahtni plin za svetlobne napise, 47. rt na Portugalskem, zahodno od Lizbone, 49. zliv dveh rek, 51. kraj v severni Italiji, južno od Torina, 53. jaz v latinščini, iz katerega izvira egoizem, 56. Edvard Kardelj, 58. Nedeljko Čabrinović.
Rešitev pošljite do torka, 8. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
rešitev križanke iz petkove številke
1. vizija, 7. ECOSOC, 13. komitat, 14. maroder, 16. Ade, 17. okarina, 19. Elo, 20. Rina, 22. Akira, 23. Osip, 24. očina, 26. Atar, 27. rana, 28. koda, 30. etika, 32. ar, 33. OM, 35. Ramon, 37. Sand, 39. šola, 41. izum, 43. njiva, 46. tlak, 47. Li Tai, 49. eser, 50. Inn, 51. jabolko, 53. pst, 54. razveze, 56. harpuna, 58. račjak, 59. Aretta
izžrebani reševalci
Prejeli smo.83 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Jana Pevec, 64000 Kranj, Župančičeva 10; 2. nagrado (40 din) Cvetka Jeseničnik, 64220 Skofja Loka, Partizanska 43; 3. nagrado (30 din) pa Rajko Cernilec, 64000 Kranj, Tavčarjeva 7. Nagrade bomo poslali po pošti.
Žitopromet Senta skladišče Kranj,
Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci
ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure.
V Podvinu slabša letina
Jabolka že prodajajo po enaki ceni kot lani
V nasadu jablan Resje pri Pod vi nu so minuli teden začeli obirati zgodnje sorte jabolk, ki jih že prodajajo. Trenutno je v Podvinu moč dobiti vse vrste razen delišesa. Je pa letošnja letina precej slabša od lanske, ko so zabeležili rekordno. Računajo, da bodo letos obrali okrog 200 ton različnih sort jabolk. Slabša letina je letos predvsem zaradi pozebe in zaradi deževnega vremena med cvetenjem. Seveda pa je bilo tudi nastavkov razumljivo manj kot lani. Pričakujejo, da bodo prihod nje leto, če bodo ugodni vremenski in drugi pogoji, spet zabeležili dobro letino.
Trenutno imajo zaradi slabega vremena največ težav z obiranjem. Zato vsa obrana jabolka sproti lahko prodajo, ('ene so enake kot lani in predlanskim: tretja vrsta po dinar kilogram, prva vrsta pa 4 dinarje za kilogram. Pravijo, da bodo lahko prodali vsa jabolka, čeprav so na nekaterih drugih področjih v Sloveniji zelo dobro obrodila. Podobno
kot lani, bodo zagotovili jabolka tudi za šole.
Letošnja zanimivost v podvin-skem nasadu je nov nasad na dveh hektarih, ki bo prihodnji mesec star dve leti. Po pillar sistemu so na šibko podlago MM 106 zasadili sorto zlatega delišesa, ki mu strokovno pravijo prstikar zlatega delišesa. Ta sorta tvori manjše krone kot zlati delišes, rodnost je hitrejša in zelo dobra. Lani, ko nasad še ni bil star eno leto, so na dveh hektarih nabrali približno dve gaj bici jabolk, letos računajo, da jih bo 6 do 7 ton, kar pomeni tri do štiri tone na hektar. To sorto zdaj še preučujejo, vendar menijo, da se bo v Podvinu dobro obnesla. Primerna pa bi bila tudi za vrtičkarje na Gorenjskem. Polno rodflOHt pa ta sorta doseže v šestih do sedmih letih.
In nazadnje še tole obvestilo. Jabolka v Podvinu prodajajo vsak dan od H. do I H. ure, tudi ob sobotah in nedeljah, če je lepo vreme. Zaboje letos zaračunavajo po 15 dinarjev.
A. Zalar
Alkoholikova delovna sposobnost
Razen družine je tudi delovna organizacija, v kateri je alkoholik zaposlen, zainteresirana za njegovo zdravljenje. Po ustavi ima vsak naš državljan pravico do dela, ki mu ga nudi podjetje, tovarna itd. Vendar pa mora državljan s svojo produktivnostjo, zanesljivostjo in rednostjo pri delu družbi to vračati. Alkoholik zaradi svoje široke prizadetosti tega ni sposoben. Alkohol negativno deluje na delovno sposobnost, na delovno skupino, v kateri dela in na medosebne odnose v njej. Kljub temu pa je med ljudmi razširjeno mnenje, da je človek po šilcu žganja krep-kejši in močnejši, da je vino zdravilno za kri, da pijača ob hudem mrazu pogreje, poleti pa hladi itd.
Najnovejše raziskave so taka delovanja popolnoma ovrgla. Res je le to, da si alkoholik z alkoholom ustvarja občutek zadovoljstva, večje sposobnosti, poguma in moči. Pri tem vemo, da alkohol že pri najmanjši koncentraciji v krvi (0,5 promila) zmanjša moč mišice za okoli 16 odstotkov, poveča pa v človeku nekritičnost in lažne občutke moči. Vendar pa je problematično pri vsem tem reševati življenjsko pomembne probleme z razumom, ki je prepojen z alkoholom in ne pozna nobenih ovir, moralnih in etičnih norm, čuta dolžnosti do sebe in bližnjega itd. Pod vplivom alkohola se nadalje zmanjša sposobnost reagiranja, podaljša se refleksni čas, to je čas bd trenutka, ko opazimo nevarnost, do reakcije, da jo preprečimo. Predvsem je to pomembno pri voznikih, delavcih pri strojih itd. Mnogim nesrečam v takih situacijah botruje prav alkohol. Alkohol zmanjšuje odpornost organizma, zato je obolelost pri alkoholikih pogostejša, zdravljenje pa težje in dolgotrajnejše. Računajo, da alkoholik v svojem življenju zaradi tega izgubi vsaj deset delovnih let. Posledice pa se izražajo tudi v obliki naglega upadanja produktivnosti, v kvaliteti in količini izdelkov. Tako je podjetje, v katerem je alkoholik, tudi ekonomsko prizadeto, razen tega pa lahko zaradi nesolidne izdelave ali poslovanja izgubi tudi poslovne partnerje. Logično je potem pričakovati, da se vse to izraža ob koncu meseca tudi v alkoholikovi plačilni kuverti.
Janez Rojšek, dipl. psiholog v_'__r
Filodendron
S pravim imenom #a imenujemo monstera in je popenjavka doma iz pragozda. Lepo negovana monstera ali filodendron je resničen okras stanovanja. Rastlina tudi cveti, vendar se to praviloma dogaja le v botaničnih vrtovih.
Filodendron zahteva kurjene prostore, vendar pa ne mara premočnega sonca. Poznamo več vrst filodendrona: nekateri imajo velike re/.čeperjene luknjaste liste, drugi spet imajo manjše in bolj gladke. Dokler filodendron raste, razmeroma pogosto poganja list za listom. Nagla rast rastlino tako izčrpa, da jo lahko tedensko dogno ju jemo s tekočim gnojilom za sobne rastline. Če imamo filodendron radi, potem ga /.alivajmo s prekuhano' vodo ali deževnico in šele nato ga pognojimo.
Liste filodendrona od časa do časa umijemo tudi na notranji strani in ne le na zgornji, kjer se nabira prah. Rastlino presajamo le vsako tretje ali četrto leto, in sicer v krepko, s preperelim gnojem obogateno hu-muzno zemljo.
Filodendron lahko tudi razmnožujemo. Steblo razrežemo na več delov, pri tem pa pazimo, da ima vsak del vsaj po eno oko. Le to pa najdemo ob vsakem listu. Morebitne zračne korenine posadimo skupaj s potaknjencem v zmes šote in peska,
vse skupaj dobro navlaženo. Cez posodo poveznemo stekleno posodo ali najlonsko vrečico in skrbimo, da je potaknjenec rta toplem. Potaknjence pa lahko denemo tudi v mahovino, kar je še lažje. Potaknjenec, navadno je to vršiček, prire-žetno pod očesom do polovice, odrežemo pa ga ne. V rano vtaknemo mah, ovi jemo pa ga tudi okoli rane za pest debelo, povežemo z vrvico in čez vse skupaj poveznemo najlonsko vrećico, ki zadržuje izpa-reVanje. Kmalu bodo i/, zareze po gnale blede krhke korenine. Tedaj najlonsko vrečico odstranimo, zarezano sadiko odrežemo in s koreninami vred posadimo V rahlo prst.
Krompir po savojsko
Potrebujemo: pol kg krompirja, četrt litra mleka, 2 jajci, 2 do 3 žlice naribanega sira, sol, poper, ščepec muškatne-ga oreščka, malo margarine.
Mleko razžvrkljamo z jajcema, dodamo nariban sir, solimo, popratno in začinimo z muškatnim oreščkom. Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanke rezine. Posodo namastimo in zdevamo vanjo krompir. Prelijemo z jajčno mešanico in potisnemo v ogreto pečico, da se speče in zgoraj porjavi.
izbrali smo
Jana — Prosim, svetujte mi obleko s kratkimi rokavi iz blaga, ki ga prilagam. Obleko bi nosila le za boljše priložnosti, saj je blago takšne kvalitete. — Stara sem 27 let, visoka 169 cm, tehtam pa 63 kg.
Marta — Obleka za kolena in je zaključena často. Tudi rokava sta pasu je prerez, zadrga strani, pas pa je usnjen.
vas sega čez močno zvon-zvončasta. V je na hrbtni
Če bi radi otroku naredili veselje in poživili njegov kotiček z živimi ribicami, naj vam povemo, da se na Kokrinem oddelku »lov — ribolov« v GLOBUSU zelo ugodno dobe plastični akvariji, navadni in tudi osvetljeni.
Cena: od 30,40 do 143,50 din
Kmalu bomo začeli kuriti centralno kurjavo in presuh zrak je res vse prej kot prijeten. V Murkinem ELGU v Lescah se dobe lični plastični vlažilci zraka, ki jih je moč obesiti med sama rebra.
Cena: 11,10 din
V ALMIRI hite plesti za jesenske dni. Pravkar so dali v prodajo izredno lep ženski hlačni komplet iz jerseya, mešanice volnC in sintetike. Barve: rjava, petrolej zelena, opečnata in modra. Velikosti: od 40 do 44-Dobe se v njihovi prodajalni v Radovljici.
Pri PEKU imajo že naprodaj prve ženske jesenske modele. Model SARA se dobi v črni in rjavi barvi ter v kombinaciji črno-rdeče in svetlo-temno rjave barve. Da bomo res varne pred dežjem, so izdelani iz podloženega govejega boksa, podplati pa iz nepremočljivega poliuretana.
Cena: 22» in 269 din
za vas
Negovanost
Že v prejšnjem sestavku je bilo rečeno, da je lepota pravzaprav brezhibna negovanost. Rekli smo tudi, da je treba vedno najti nekaj minul /ase, da bomo videti' urejeni, da bo iz telesa dihala svežina. Negovanost, ki se je zavedamo, daje tudi samozavest, ki nam je skoraj vedno potrebna. Poglejmo kakšna je vsakodnevna nega, pogovorili pa se bomo tudi o tem, kaj sledi vsak teden in vsak mesec.
Ko se zjutraj pogledamo v ogledalo, se vsaj večina komaj spoznamo. Šele ko se osvežimo z mrzlo vodo in sežemo po glavniku, spet dobimo svojo dnevno sliko, nekateri pa se prebudijo popolnoma Bele po kavici ali pa na poti v službo. Da bi ta čas »prebujanja« bil čim krajši, da bi nam poživljena cirkulacija krvi hitreje obarvala obraz, stopimo zjutraj pod mlačen tuš, nato pa kožo /.drgnemo   s   kolonjsko   vodo. Zelo
poživljajoče je tudi suho drgnjenje
kože po celem telesu (vedno v smeri proti srcu), kar zjutraj ne vzame več kot dve minuti. Obraz opljuskamo s hladno vodo, če imamo na licih žilice, naj bo voda vedno mlačna. Hladno pljuskanje utrjuje obrazne mišice. Seveda pa je ta jutranja osvežitev odvisna tudi od vrste kože, saj nekatere niti navadne vode ne prenesejo. Pomagamo si s ka mi ličil im čajem, izvrstna je tudi mineralna voda, ali voda, v katero smo vsuli nekaj boraksa. Obraz nato na
mažemo z vlažno kremo in čez nekaj minut, medtem si lahko pripravimo zajtrk, odvečno kremo odstranimo s papirnatim robčkom in naneseino na obraz tekoči puder, če ga seveda uporabljamo. Na urejeno pričesko mislimo že zvečer, pripnimo nekatere premene če/, noč ali pa zjutraj pričesko popravimo z električnimi kleščami. Šminkanje obraza, ki sedaj sledi, je seveda odvisno od posameznega okusa. Velja pa pravilo, da je zjutraj šminka kar najmanj opazna, popoldne in zvečer pa naj bo izrazita. Dopoldne navadno zadostuje že malo rdečila na ustnicah in ne preveč močna senca na vekah. Zfl mlada leta skorajda ni potrebna Šminka, starejše pa seveda malo »korekture« le potrebujejo.
Skoraj tako važna, če ne še bolj, jc večerna nega, ko s telesa in ohra/a odstranjujemo celodnevno umazanijo, ki škoduje koži in močno ptV speva k guhanju in staranju. C>e uporabljamo tekoči puder, ga je pred spanjem treba odstraniti s čistilnim mlekom. Nato kožo osvežimo z losi-ohom in namažemo s hranljiv« kremo.   Oščetkamo   lase,   da jih
izprašhno in odstranimo ostanke laka, razen tega pa s krtačo enakomerno nanašamo po laseh tudi lasno maščobo, ki se zadržuje ob koreiUj las. Sledi šc umivanje v kadi al' tuširanje, kar je pač komu ljubše. Z«j boljši spanec je prav, če minuto al' (Kc t udi telovadimo
—KARIBSKA SKRIVNOST
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
26
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.
Rafiel se je fte bolj široko nasmehnil.
»Pogovor z vami bi bil lahko nevaren,« je dejal.
»Pogovor je vedno nemaren, kadar hoče človek kaj prikriti,« je rekla Jane Marplova.
»Verjetno imate prav. Lotiva se torej Jaeksona. Kaj mislite o njem?«
»To je težko reči. Nisem imela prilike, da bi se z njim kdaj kaj pogovorila:«
»Torej nimate o njem nobenega mnenja?«
»Malo me spominja na mladega moža v magistralnem uradu v kraju, ki je blizu mojega doma. Ime mu je bilo Jonas Parrv,« je na glas premišljevala Jane Marplova.
»In?« je vprašal Rafiel in umolknil.
»Mladi mož ni bil povsem zadovoljiv,« je rekla Jane Marplova.
»Tudi Jackson ni povsem zadovoljiv, vendar pa mi je kar pogodu. Odlično opravlja svoje delo in ne zarneri, če ga preklinjam. Zaveda se, da je prekleto dobro plačan in se zato sprijazni z marsičem. Prav gotovo mu ne bi poveril kakšne zaupne naloge, a tega mi tudi ni treba storiti. Lahko da je njegova preteklost povsem čista, lahko pa tudi, da ni. Priporočila, ki jih je prinesel s seboj, so bila sicer povsem v redu, vendar pa sem v njih odkril trohico rezervira-nosti. Na srečo nimam nobenih pregrešnih skrivnosti m mi tako ne more nihče izsiljevati denarja.«
»Nobenih skrivnosti?« je zamišljeno ponovila Jane Marplova. »Čisto gotovo morate imeti poslovne skrivnosti?«
»Da, ampak ne tam, kjer bi jih lahko našel 'Jackson. Ne. Jackson je sicer podoben gladki kači, vendar pa si ga ne morem predstavljati kot morilca. Rekel bi, da to ni njegova stroka.«
Za trenutek je utihnil, nato pa nenadoma spet začel: »Veste, kaj se mi zdi — če stopite korak nazaj in si vso to fantastično zadevo prav dobro ogledate, majorja Palgrava in njegove smešne zgodbe ter vse ostalo — boste uvideli, da leži poudarek na napačni osebi. Jaz sem tisti, ki bi ga morali umoriti.«
Jane Marplova ga je precej presenečeno pogledala.
»Pomislite na pravilno porazdelitev vlog,« ji je pojasnil Rafiel. »Kdo je vedno žrtev v kriminalkah? Starejši moški s kupom denarja.«
»In kupom ljudi, ki imajo na kupe vzrokov, zaradi katerih si želijo, da bi se jim spravil s poti, tako da bi lahko prišli do njegovega denarja,« je pristavila Jane Marplova. »Je to tudi v vašem primeru res?«
»Hm . . .« je pomislil Rafiel. »Lahko bi naštel kakšnih pet ali šest ljudi v Londonu, ki ne bi ravno planili v jok, če bi brali mojo osmrtnico v Timesu. Vendar pa ne bi šli tako daleč, da bi pospešili moj odhod na drugi svet. In zakaj, naj bi tudi? Ni mi dano več mnogo dni. V resnici so prav presenečeni, da sploh še živim. Tudi zdravniki se čudijo.«
»Zelo močno voljo imate — živeti hočete,« je rekla Jane Marplova.
»Najbrž mislite, da je to nekaj čudnega,« se je obregnil Rafiel.
Jane Marplova ja zmajala z glavo,
»O ne — čisto naravno je. Življenje je več vredno in bolj zanimivo za človeka, ki je na tem, da ga bo izgubil. Mogoče ne bi smelo tako biti, a je. Kadar si mlad, poln moči in zdravja in se življenje razprostira pred teboj, se ti ne zdi pomembno, da živiš. Mladi ljudje so tisti, ki z lahkoto napravijo samomor, ker so obupali zaradi nesrečne ljubezni ali pa tudi, ker jih je strah. Stari ljudje pa vedo, kako zanimivo je življenje in kakšno vrednost ima.<<
»Ha,« je zapihal Rafiel, »poslušajte dve stari klju-
si!«
»Pa je vendar res, kar pravim, ali ne?« je vprašala Jane Marplova.
»O da, res je,« je odvrnil Rafiel. »Vendar pa, ali se vam ne zdi, da imam prav, če trdim, da bi moral jaz imeti vlogo žrtve?«
»To je odvisno od tega, ali bi imel kdo korist od vaše smrti,« je odvrnila Jane Marplova.
»Nihče pravzaprav,« je rekel Rafiel. »Le moji poslovni tekmeci, ki — kot sem rekel — lahko udobno računajo na to, da ne bom več dolgo tlačil trave. Nisem tako neumen, da bi razdelil kopico denarja med svoje sorodnike. Saj tudi ne bi ostalo veliko, potem ko bi davki pobrali skoraj vse skupaj. O ne, za to sem poskrbel že pred leti. Vse moje premoženje bodo po moji smrti dobile razne dobrodelne ustanove.«
»Jackson na primer ne bi imel torej nobene koristi od vaše smrti?«
»Se prebite pare ne bi dobil,« je veselo odvrnil Rafiel. »Dajem mu dvakrat tako veliko plačo, kot pa hi jo dobil kje drugje. To pa zato, ker mora prenašati
mojo slabo voljo; in prav dobro ve, da bo na izgubi, ko bom umrl.«
»Kaj pa gospa VValtersova?«
»Za njo velja isto. Dobro dekle je. Prvovrstna tajnica, inteligentna, dobrovoljna,' ve kaj mi je všeč in kaj ne, popolnoma mirna ostane kadar se razburim, in še mar ji ni, če jo žalim. Obnaša se kot prijazna guvernanta, ki so ji zaupali razbrzdanega in hrupnega otroka. Včasih mi gre sicer na živce, toda kdo mi pa ne gre? V mnogo pogledih je precej vsakdanje dekle, toda meni ne bi bila nobena druga tako pogodu kot Esther. Težko življenje je imela. Poročila se je z nekim moškim, katerega ni bilo kaj dosti prida. Zdi se mi, da moških ne zna posebno dobro presoditi. To pač ni dano nekaterim ženskam. Zatrapajo se v vsakega moškega, ki jim natveze, kako trda mu prede. Prepričane so, da je pravo žensko razumevanje edino, .kar potrebuje takšen moški, ter da si bo takoj, kakor hitro se bo poročil z njo, zavihal rokave in začel novo življenje! Seveda pa ta tip moškega nikoli ne stori česa takega. No, na vso srečo pa je njen ničvredni mož umrl; neke noči je na neki zabavi preveč pogledal v kozarec ter se je opotekel pred avtobus. Esther mora vzdrževati hčerko in tako se je spet zaposlila kot tajnica. Pet let je že v moji službi. Že v začetku sem ji dal povsem jasno razumeti, naj v primeru moje smrti ne pričakuje prav ničesar. Že prvo leto sem ji dal zelo lepo plačo, ki sem jo vsako naslednje leto povečal za četrtino. Ne glede na to, kako dostojni in pošteni so ljudje, ne sme človek nikoli nikomur zaupati. Zato sem tudi povedal Estheri, naj v primeru moje smrti ne pričakuje ničesar. Vsako leto — dokler bom živel — bo dobivala višjo plačo. Če bo večino zaslužka spravila na stran — in zdi se mi, da to tudi dela — bo takrat, ko se bom spravil pod zemljo, precej premožna ženska. Obvezal sem se tudi, da bom poskrbel za šolanje njene hčere, poleg tega pa sem določil vsoto denarja, ki ga bo dobila, ko bo postala polnoletna. Kot vidite, je gospa Esther VValtersova v zelo dobrem položaju. Moja smrt pa bi pomenila zanjo precejšnjo finančno izgubo.« Trdno je uprl pogled v Jano Marplovo: »Tega se tudi zaveda. Esther je zelo pametna ženska.«
»Ali se Esther in Jackson dobro razumeta?« je vprašala Jane.
Rafiel jo je naglo pogledal.
»Ste opazili, kajne?« je rekel. »Da, mislim, da se Jackson — posebno v zadnjem času — smuka okrog nje. Fant je sicer prijetnega videza, vendar pa pri njej ni prebil ledu. Eden izmed vzrokov je tudi družbena razlika. Esther je na družbeni lestvici le za las više. Le za spoznanje. Če bi bila res više od njega, bi bilo vseeno. Toda nižji meščanski sloj je pri teh stvareh zelo natančen. Njena mati je bila učiteljica, oče pa bančni uradnik. Ne, Esther se ne bo osmešila s tem, da bi se ponižala do Jaeksona. Rekel bi, da fanta privlači njen denar, a ne bo prišel do njega.«
»ggš — Esther je tu!« je zašepetala Jane Marplova.
Oba sta se ozrla proti tajnici, ki je prihajala po stezi proti njima.
»Kar čedna je,« je pripomnila Jane Marplova. »A niti trohice očarljiva. Ne vem, zakaj — res je prav lepe zunanjosti.«
Jane Marplova je zavzdihnila — tako kot zavzdihne vsaka ženska, čeprav je že v letih, kadar vidi neizrabljene možnosti. Jane je v svojem življenju slišala veliko različnih imen za to, kar je manjkalo pri Estheri! ,Meni se ne zdi posebno privlačna!' ,Nič posebnega.' ,Nič privlačnega leska ni v njenih očeh.' Esther je imela svetle lase, lepo polt, oči lešnikove barve, kar lepo postavo in prijeten nasmeh, a vendar ji je manjkalo nekaj, kar povzroči, da se moški obrne za žensko na cesti.
»Poročiti bi se morala spet,« je z utišanim glasom rekla Jane Marplova.
»Seveda. Dobra žena bi bila.«
V tem je prišla Esther do njiju. Rafiel jemalce narejeno rekel:
»No, končno ste le tu. Le kaj vas je zadrževalo?«
»Danes menda vsi ljudje odpošiljajo telegrame,« se je opravičila Esther. »Gostje zapuščajo hotel ...«
»Res? Najbrž zaradi umora?«
»Najbrž. Ubogega Tirna bo kar konec od skrbi.«
»Da, verjamem. To je pa res smola za mladi par.«
Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din.
Mednarodna telefonska centrala
Dva dni je bil telefon v stanovanju •'oeja Woodsa v Londonu prava te-lehnska centrala za mednarodne Pogovore. V tem času je prejel pn-°hžno 2000 telefonskih pozivov iz ncV>'azličnejših koncev sveta. Woods J£ seveda takoj poklical strokovnja-\*e za telefon, ki pa so potrebovali
for ({vn dni, da so napako odkrili. Ud a je d avtomatski telefonski cen-
r<di m zato so se mednarodni pogo-°°ri stekali na Woodsov telefon.
Novo nevarno mamilo
V Veliki Britaniji se je pojavih) doslej neznano mamilo, kije posebno nevarno zato, ker povzroča iluzi-
/° majhnosti. Človeku, ki ga zaužije, S(' namreč zdi, da je tako majhen, 'ki hi lahki) zlezel skozi ključavnico.
Na vrnem trgu z mamili je novi Mrup niin kot >>angelski prah«« ali fplllila miru«. Do sedaj še nihče ni 'd kaznovan jaradi uživanja tega 'n<iniila, preprosto zato. ker njegova Srst<iva še ni znana. Tijiota/ivem /v *K'/o uspeva/o. da so ga mimo nosi/i TMtttopolicajev in prek meja.
Spanje lahko pokaže srečo
Ali leži žena ponoči desno od vas v postelji? Da? Torej imate srečo! Žena je Z vami prav gotovo tudi ljubezniva, pripravljena pomagati v vsakem trenutku in zvesta. Tako vsa/ zatrjuje Angležinja Patrieia Boxall, ena od številnih zakonskih psihologov.
Po naročilu nekega velikega londonskega izdelovalca postelj je raziskala spalne navade zakonskih parov. Prišla je do zaključka: kakor ■akonski par leži, tako tudi živi — srečno ali v sporih.
Ugotovi/a je, da žena, ki spi na levi strani moža, vedno rada Ugovarja, ne ostane dolžna ničesar m rada nosi hlače v zakonu. Najsrečnejši pa so po njenih ugotovitvah pari, pri katerih žena v spanju možu obrne hrbet. Tedaj se namreč počuti posebno varna.
Undinino prekletstvo
Fav Monroe iz Miamija je star S mesecev in ne sme zaspati, ker bi sicer umrl. Če bi otrok zaspal, bi z
njim zaspal tudi organizem za dihanje in srce bi se ustavilo. Kadarkoli Fay zapre oči, ga takoj priključijo na aparat za dihanje. Njegov zdravnik pravi, da bodo otroku vsa d ili poseben spodbujevalec, ki bo skrbel zato, da bo lahko dihal tudi med spanjem. Bolezen je zelo redka in se imenuje undinino prekletstvo. *
Samo domača imena
Poslej bodo smeli imeti otroci v Togu samo domača imena. Prav tako bodo v tej afriški državi, kije bila nekdaj nemška kolonija, odstranili vsa tuja imena ulic, trgov, trgovin itd. Tako je sklenil centralni komite Združenega ljudstva Toga.
Do smrti v ječi
Najstarejši obsojenec na dosmrtno ječo v Ameriki John Weber je te dni dopolnil 99 let. Že 48 let sedi v ječi. ker je ubil svojo mladoletno hčerko. Pred dvema letoma je Wehra guverner države Ohio po-milostil, toJa kaznjenec je želel še naprej ostati r celici. Dejal je, da je prestar in preveč utrujen, da bi se podajal na novo življenjsko pot.
(39. zapis)
PESNIK SPRAVE
Svetlejša misel prihaja v nas, ko se spomnimo, da je bil prav v Borovljah doma sloviti koroški pesnik in pisatelj Josef Friedrich Perkonig (1890-1959). Po očetu je bil Slovenec, po materi Nemec.
Sprva je bil Perkonig izrazit koroško-nemski literat. Šele na jesen svojega življenja je začutil, da teče v njegovih žilah tudi slovenska kri. Sam je potožil, da »njegova duša in njegovo uho dolgo časa nista bila zmožna, da bi slišala skrivne zvoke drugega jezika v deželi in da bi slutila vso toplino in razgibanost, ki ju izžareva slovenska narodnost«.
In če je Perkonig prej veljal za pesnika koroške domovine — saj je bil kar zaljubljen vanjo — je postal poslej pesnik sprave. Kajti v besedi in dejanju je deloval za sporazumevanje med obema narodoma v deželi. B'la pa je Perkonigu lastna tudi globoka vera v človeka.
Da tudi koroški Nemci priznavajo Perkonigu vso veljavo, priča vzidava spominske plošče na hiši v Celovcu (Paradeisergasse št. 3), kjer je pesnik dolga leta živel in delal. Besedilo na plošči je pomembno: »V tej hiši je stanoval in pisal Josef Friedrich Perkonig (1890—1959), pesnik Koroške,, zvest besedi in zavzet za strpnost.«
Perkonigov roman Ugrabljena strd je izšel tudi v slovenščini (1900).
IZ »SVITANJA«
Vnedeljo, 6. oktobra, bo v Celovcu potekal protestni zbor odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev. — Protestirali bodo naši rojaki proti diktatu avstrijskih strank, ki hočejo vsiliti ugotavljanje manjšine na Koroškem, torej spet nov plebiscit.
Zato bo kar prav, če v tem resnem trenutku spet poudarimo misel, da je treba zaveznike za našo pravično stvar poiskati tudi med poštenimi nemško govorečimi Avstrijci. Slej-koprej se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da v taki politični strukturi, kot vlada danes v Avstriji, ni kaj prida upanja za zmago pravice. Le revolucionarna preobrazba v Avstriji, ki bo pomedla s špekulacijami meščanskih strank, bo ustvarila ozračje resnične strpnosti in razumevanja.
Za zdaj pa nam ostaja le vizija o tem času, vizija, ki ji je pisatelj J. F. Perkonig dal ime Morgenlicht (Svitanje). Milo nam bo prebrati iz te njegove knjige nekaj lepih odstavkov.
KOROŠKI SLOVENEC
Sr e vidim postave ljudi, ki so prihajale s Karavank ali se pripeljale v mojo mladost, in če le zatisnem oči, pa že vidim na njih lahne poteze, ki njihovo podobo šele izpolnijo in ji dajo pravo življenje. Bili so to kmetje iz Slovenjega Plajberka in drvarji izpod Ljubelja, bili so ljudje iz Sel, Šmarjete in iz vseh vasi Roža, ki so prihajali v Bo-rovlje na sodnijo in davkarijo, k zdravniku in v prodajalno.
Nehote so pričali s svojim samoumevnim, neprisiljenim dostojanstvom za vse druge iz svojega rodu; vsak izmed njih je bil v svojem bistvu popolna podoba svojega naroda na Koroškem, ki ni velik, je pa po svojem značaju vztrajen in zvest.
Vsi so govorili isto slovensko narečje, vendar je že moje uho, ko sem bil še otrok, začutilo marsikdaj komaj zaznavne različice v melodiji njihove govorice. V njej se je izražala duša naroda, ki niti v enem svojih kotičkov ni okostenela, marveč se je voljno oblikovala v vseh življenjskih okoliščinah in se še zdaj oblikuje.
Če je mogoče ljudi iz vasi in naselij, ki niti niso tako daleč narazen, spoznati že po takih, komaj zaznavnih jezikovnih razlikah, koliko laže je mogoče ločiti Slovenca iz
Ziljske doline od onega iz Roža in oba ta dva spet od Podjunčana.
In vendar spričo take delitve Slovencev na Koroškem v tri velike skupine ni mogoče preslišati in prezreti, kako se te rahle vezi med seboj prepletajo in dopolnjujejo in kako dajejo slovenskemu jeziku silno razgibanost in barvitost.
ZILJAN, ROŽAN, PODJUNČAN
Najbrž tudi med slovensko pišočimi pripovedniki ni dosti peres tako toplo pisalo o koroških Slovencih kot prav Perkoni-govo. Kot pretresljiva pesem v prozi se bere njegov opis nravi naših rojakov onstran Karavank.
O Ziljanih je pisal:
Klic tujega sveta, prirojena domišljija in hrepenenje človeka po spremembi, ki nikoli popolnoma ne zamre, so bržkone zbudili v Slovencu iz Zilje in celo v kmetu, ki se sicer trdovratno oklepa svoje domače zemlje, vročičen nemir, podedovan iz roda v rod, in ki se zdi podoben v .dolgih presledkih se vračajočemu pljusku valov z daljnega brega.
Tam v VVisconsinu, Ohiu in Illi-noisu govori še vedno svoje slovensko narečje, v tem je stanoviten, v tem je ostal zvest sam sebi. Svojo pravo domovino na Koroškem je moral zapustiti in zdaj je slovenska govorica njegova domovina, v njej sliši žuborenje studenčkov na Koroškem, v njej mu šumijo koroški gozdovi in se mu prikazujejo pasovi modrine neba med visokimi domačimi gorami. ..
O Rožanih pa pravi Perkonig: Prijazne rojenice so sedele ob zibelki Slovenca iz Roža in mu sprostile jezik; njegovo narečje ni tako trdo kakor narečje Ziljana, saj zveni kakor pridušeno petje. Najbrž se tega sam niti ne zaveda, saj je preprost človek, ki rad poje in se ne da motiti od premišljevanj in predsodkov.
v
Rožane sem srečaval od svojih otroških let sem v mnogoterih podobah in sem že zgodaj zaslutil, da se pod raševnato, revno obleko skriva nekaj, kar je vredno ljubezni in čemur šele zdaj vem pravo ime. To je preizkušen pogum voznikov in drvarjev v karavanških grapah, je kljubovalna, a značajna trma Sela-nov, vedrost in skromnost borovelj-skih žičarjev in puškarjev, pa skoro malce sanjava, a vendar iz prirojene pridnosti in delavnosti izvirajoča za-mišljenost kmečkih ljudi. Še danes se mi zdi, kakor da včasih prisluhnejo sami vase, kakor da slutijo v sebi moč, ki je sredi tolikšnega propadanja obvarovala njihov rod in ga krepi še danes.
Za Podjunčane, med katere nas bodo vodili naši prihodnji zapisi, je Perkonig zastavil prav tako toplo besedo:
Tu, kjer v ravnini ali le malo hriboviti pokrajini življenje bolj na široko in svobodneje zadiha in ga gorovje ne mrači s svojo senco, morejo ljudje popolnoma razviti vse svoje sile, vse svoje telesne in duševne darove. In tukaj tudi lahko vsakdo vidi, kako so svoje delo opravili. Dobro, vsekakor! Podjunski Slovenec se ne boji obračuna. Obdelal je svojo zemljo, kakor jo more obdelati samo človek, ki se nepretrgoma trudi, od zore do mraka. Zemlja pa mu tudi povrača njegov trud in mu že od davnine prinaša stotem sad, ki ga kmet tudi zasluži. In za svojo mizo, ki bi jo lahko obložil z razkošnim pogrinjkom, je Podjunčan ostal skromen in tih . . .
PROSTOR ZA MIZO
Knjigo spominov Svitanje, ki jo je Perkonig napisal že v zrelih letih, je zaključil s klicem, ki je veljal koroškim Nemcem:
Brez koroškega Slovenca bi bila Koroška revnejša. Dajte mu prostora za vašo mizo, dragi rojaki, in-ponovite njegov lepi stari običaj: položite predenj hleb kruha in postavite zraven poln vrč!
(Se bo nadaljevalo)
Zamrzovalne ^nje prijateljice gospodinova
tth
Obiskala sem starega ata
Stari ata in stric imata majhno kmetijo, zato se ne moreta preživljati samo z njo. Stric hodi v službo, stari ata pa je upokojenec in skrbi za dom. Med NOB pa je bil borec štirinajste divizije.
Že vnaprej sem se veselila, da bom šla poleti na počitnice k stricu in staremu očetu v« Sodražico na Dolenjskem. V ponedeljek zjutraj je stric z avtom prišel pome. Medtem ko sta šla z očkom po opravkih, sem pripravila vse stvari za na pot. Ko sta se vrnila, sva se s stricem kmalu odpeljala.
Vozila sva se skozi Medvode in Ljubljano. Z avtomobilske ceste sva zavila na kočevsko. Cesta je asfaltirana in kaj hitro sva prišla na Turjak. Od tam se lepo vidi Ljubljana. Vozila sva se še uro in pol in že sva bila doma. Stari ata naju je bil zelo vesel, posebno še mene.
Pred letom dni mu je umrla žena, moja stara mama. Stari ata in stric
Poljanska dolina
Lep sončen dan je tretješolce zvabil na izlet v Poljansko dolino. Izpred šole nas je avtobus odpeljal proti Škofji Loki in dalje do naše prve postaje na Visokem, kjer je imel pisatelj Ivan Tavčar svoj dvorec in kjer stoji danes njegov bronasti spomenik, obrnjen proti Poljanam. Na vzpetini blizu hiše stoji kapelica in ob njej grobnica s posmrtnimi ostanki več članov rodbine Tavčar.
Naslednji kraj, kjer smo se ustavili, so bile Poljane s Tavčarjevo rojstno hišo. Prijazna ženska nam je pokazala nekaj njegovih slik in že smo se odpeljali dalje do kamnoloma na Hotavljah. Tu že več let režejo in obdelujejo marmornate plošče.
Končna postaja pa so bile Ziri, večji kraj na koncu Poljanske doline, v katerem je danes že nekaj industrije, posebno pa je znana tovarna obutve Alpina.
Po krajšem odmoru smo se z lepimi vtisi vrnili v Škofjo Loko.
Tadeja Hafner, 3. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka
Prvič na ribolovu
Lovil nisem sam, temveč moj bratranec Darko. Bil pa sem poleg in sem prvič videl ribe — igle.
Bilo je oblačnega dne. Sonce je medlo sijalo skozi sive oblake. Morje je bilo mirno. Vznemirjale so ga samo ribe, ki so se iz vode poganjale za mušicami.
Vstal sem zgodaj. Oblekel sem se in šel zajtrkovat. Po jedi mi je bratranec povedal, da bo šel lovit igle. To so neke posebne vrste ribe. Odpravila sva se na pomol. Z nama je bil tudi Darkov prijatelj Bojan. Najprej smo nalovili male ribice, ki so iglam za vabo, potem je Darko pripravil ribiško palico. Na trnek sta nato pritrdila vabo in začela loviti. Po nekaj minutah je Bojan nenadoma začel navijati trnek. Bil sem presenečen. Šele potem, ko je trnek že potegnil iz vode, sem opazil, da je na njem riba. Vsi smo bili veseli plena in Bojan je zopet nataknil na trnek vabo. Nekajkrat so mu vabo pojedle ribe, nobena pa ni prijela. Cez približno pol ure je spet ujeL eno. Darko pa ni imel sreče. Ker pa pregovor pravi, da gre v tretje rado, je Bojan kmalu ujel še tretjo ribo. Ta je bila res velika igla. Dolga je bila skoraj meter in težka okrog dva kilograma, čeprav so igle zelo tanke in široke.
Hoteli smo še loviti, a je začelo deževati in morali smo se vrniti v šotor. Ribolova je bilo tako konec.
Zmago Kolar, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Tak sem jaz
Hodim v 3. c razred osnovne šole Lucijp.na Seljaka. V šolo hodim zelo rad. Po poti iz šole se kregamo, včasih pa pojemo. Doma pišem naloge. Proti večeru nabijamo žogo. Imamo gol, ki mi je nekoč padel na glavo. Imeli smo tudi koš, ki so ga na srečo podrli. Zvečer berem knjige, čeprav se mama večno krega, zakaj toliko berem. Rad se s kolesom vozim ponoči. Včasih s sosedom streljava v tarčo. Ko moram spat, sem zelo nesrečen.
Matej Grašič, 3. G r. osn, šole Lucijana Seljaka, Kranj
oktobra 1974
sta ostala sama. Ker je stric dopoldne v službi, mora stari ata sam gospodinjiti.
Takoj prvega dne sem mu pomila in pospravila. Ogledala sem si tudi živino in zajce ter se igrala z mucki. Nato sva šla s starim atom obračat seno. Popoldne smo ga vsi trije pripeljali domov. Zelo rada sem se peljala s konjem, posebno še na senu. V sredo sem šla na obisk k se-stričnam. Ko smo zagledale kopalce ob potoku Bistrica, smo se domenile, da se bomo šle drugega dne kopat. Preživela sem prijetno popoldne ob kopanju in sončenju. Nato smo šli obračat seno na oddaljen travnik. S seboj smo vzeli eno od treh muck in jo spustili. Meni je bilo za njo zelo hudo, a stric je rekel, da sta pri hiši dve dosti. Ko smo kasneje prišli po seno, smo jo še vedno našli na travniku. V bližini so grabili tudi sosedovi z otroki, pa so jo vzeli s seboj.
Stari ata ima težave, ker mu je umrla žena in si mora sam kuhati in pospravljati. Šele zdaj, ko sem stanovala pri njem, sem spoznala, kako je težavno zanj. Star je sedemdeset let in si ni nikdar mislil, da bo moral opravljati tudi gospodinjska dela. Zato mu rada pomagam, kolikor morem.
Mojca Juvan, 5. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
s šolskih klopi
List iz počitniškega
dnevnika
V začetku počitnic nisem vedel, kaj bi počel. Predlagal sem Bojanu, da bi se šla vozit s čolnom. Toda leta ni bil napihnjen. Preden sva ga pripravila, je bilo slišati še precej mojega in Bojanovega kričanja. Končno sva prišla pred Dom. Tako se namreč imenuje gorenjevaško kopališče. Najino »prekooceanko« sva počasi spustila v vodo. Vozila sva se po Sori gor in dol.
Ura je bila dvanajst. Moral bi se vrniti domov. Priveslala sva k bregu. Bojan je vstal in stopil iz čolna, ki ga je, seveda z menoj vred, odneslo na sredo reke. Bojan se je začel glasno smejati. V strahu, kaj bo z menoj, sem vpil nanj, da ni čisto pri pravi in če je že videl šoferja avtobusa, ki je zapustil vozilo brez zateg-njene ročne zavore.
Zaneslo me je v grmoVje ob reki. Ob vodi sem se bal kač, ki jih ob vročih dneh tam ne manjka. Vse bolj sem se bližal jezu. Bojan mi je dajal razna navodila, kako naj veslam! Zaman! Še se je smejal, a njegov smeh je postajal vse tišji. Spoznal je, da bo moral sam poseči vmes. V dolgih hlačah je pričofotal k meni. Ko je lezel v čoln, je vanj vdrla voda. Tudi jaz sem bil moker. Premočena kot »cucka« sva odšla domov.
Tako se je vendarle srečno končala že druga moja pustolovščina, le da me ni zaneslo na kak otok, kjer bi kot Robinzon životaril leta in leta.
Zoran Jelovčan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Na višji stopnji
Počitnice so se končale in začelo se je novo šolsko leto.
Letos nimamo več razrednega, temveč kabinetni pouk. Vsako uro se selimo iz razreda v razred in tudi menjamo tovarišice in tovariše. Imamo tudi nekaj novih predmetov: tehnični pouk, angleščino, srbohrvaščino in plavanje. Od vseh predmetov mi je najoblj všeč telovadba. Tudi pri tehniki in angleščini je zelo zanimivo.
Pouk na višji stopnji pa zahteva tudi več časa in učenja. Prejšnja leta sem prihajal domov bolj zgodaj, sedaj pa imamo vsak dan pet ali šest ur pouka. Tudi doma porabim več časa za naloge in učenje. V torbi nosim več zvezkov in nove knjige.
Zavedam se, da bo iz leta v leto težje, zahtevnejše, pa tudi zanimivo. Vseeno pa upam, da bom s pridnostjo lahko šolsko leto uspešno končal.
Marko Kurat, 5. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
pravi naslov
za denarne zadeve
tako meni najmanj 1 milijon 767tisoč 112 ljudi: toliko varčevalcev nam je v 130 poslovnih enotah zaupalo 8 milijard 283 milijonov 692 tisoč dinarjev dinarskih in deviznih sredstev
ljubljanska banka
Glasbena šola Kranj
Trubarjev Trg 3
razpisuje delovno mesto
čistilke
s polovičnim delovnim časom.
Nastop dela takoj.
V našem gozdu
Naš dedek je hodil v gozd. V gozdu je sekal smreke. Včasih sem šla tudi jaz z njim. V gozdu sem nabirala borovnice, jagode in gobe. Velikokrat sem videla srne in zajce. Ogledovala sem jelke, smreke, bore in trgala gozdne rože. Ko je dedek opravil svoje delo, sva se skupaj vračala domov.
Ksenja Škofic, 2. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis Kranj
Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
— stavbno pohištvo
— parket
— betonske mešalce L 100
— cement uvožen
Q Izkoristite ugoden nakup! j
Informacije dobite na tel. št. 21-611
7
radio
Poročila poslušajte na PRVEM PROGRAMU vsak dan ob 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.25, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00, ob nedeljah Pa ob 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00; na DRUGEM PROGRAMU ob delavnikih vsako uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, »•30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.15, 15.30, 16.30, 17.30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50
SOBOTA, 5. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 S popevkami doma in na tujem, 15.40 Portret orkestra: Plesni orkester RTV Ljub-, Ijana, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Štingla, 18.00 vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. Programu
Tretji program
19.05 Gioacchino Rossini: Seviljski brivec — opera v dveh dejanjih, 20.55 Dvignjena zavesa, 22.10 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
NEDELJA, 6. OKTOBRA
6-00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.48 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 V nedeljo popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — M. Marine: Nedeljsko kosilo, 18.45 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi 'n vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in pevko Marjano Deržaj, 10.35 Naši Kraji >n ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije Po pošti, 13.20 Film — opereta — musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Arije in monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom, 23.00 Serenada z Mozartom, 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK, 7. OKTOBRA
430 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.00 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Dobri znanci, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Stereofonski °perni koncert, 22.20 Popevke i/, jugoslovanskih studiov, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.30
Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in "trni iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(K) Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 16.40 Obisk Pri orkestru Max Greger, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Glasbeni stereo studio: Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Ura za soliste, 19.50 Večer umetniške besede: Marjanca Kro.šlova, 20.35 Jan Sibelius: Simfonija št. 4 v a-molu, op. 63, 21.(X) Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Jakob Jež, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK,
8. OKTOBRA
4■•'!() Dobro jutro, 8.10 Glasbena mat meja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Poje nam
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Itevilka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
goriški vokalni oktet, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — A. Cuzzani: Srednji napadalec je umrl ob zori, 21.28 Zvočne kaskade, 22.20 Stravinski in dve njegovi partituri, 23.00 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JltT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(X) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Glasbeni stereo studio: Stereo — jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Billom VVithersom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20- Giuseppe Verdi: Rigoletto — odlomki iz opere, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Dunajski slavnostni tedni 1974, 22.15 Za ljubitelje komornega muziciranja, 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA,
9. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Panorama sodobne svetovne lirike, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev za: bavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu bossa nove, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Slovenski zborovski skladatelji, 19.30 Deseta muza, 19.40 Iz jugoslovanske simfonične literature, 20.35 Joseph Haydn: Godalni kvartet v D-duru, op. 20, št. 4, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Z našimi pevci v domačih in tujih operah, 22.00 Klasiki sodobne glasbe: Benjamin Britten, £3.55 Iz slovenske poezije
Četrtek,
10. oktobra
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami ,doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje zbor RTV Sarajevo, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Operni koncert, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom VVeekend, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(X) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Četrtkov nočni koncert, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Glasbeni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše
Tretji program
19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret: Širaiši Kazuko, 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Glasbeni dnevi: Budva 1974, 22.00 Amold Schonberg: Pesmi z gradu Gurre — kantata za soliste, dva zbora in orkester, 23.55 Iz slovenske poezije
PETEK,
11. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Popoldanski simfonični koncert, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali, 19.40 Minute z ansamblom Borisa Ko-vačiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Top pops 15, 21.15 Oddaja o morju iti pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz. logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.(X) Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijski! šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jaz/, /a mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo studio: Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.80 S pevko Majdo Jazbec, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.10 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra — M. Madjer: Junaki, 20.00 Minute z Emilom Adamičem in pianistom Marjanom Lipovškom. 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15. V nočnih urah, 23.20 Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godala v C-duru, op. 48, 23.55 Iz slovenske poezije
Kranj CENTER
4. oktobra ital.-franc. barv. erot. komedija BOCCACCIO — DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
5. oktobra ital.-franc. barv. erot. komedija BOCCACCIO — DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. \vesterna OSAMLJENEC Z ZAHODA ob 22. uri
6. oktobra amer. barv. risanka HITRI GON-ZALES ob 10. uri, ital.-franc. barv. erot. komedija BOCCACCIO — DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc.-amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU ob 21. uri .'
7. oktobra amer. barv. vvestern OSAMLJENEC Z ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
4. oktobra ital. barv. krim. PREISKAVA JE KONČANA: POZABI ob 16., 18. in 20. uri
5. oktobra ital. barv. krim. PREISKAVA JE KONČANA: POZABI ob 18. uri
6. oktobra amer. komedija STANIO IN OLIO — BISERA SMEHA ob 14. uri, ital. barv. komedija TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 16. uri, ital. barv. krim. PREISKAVA JE KONČANA: POZABI ob 18. uri, premiera japon. barv. pust. OlCl, ZlVA ALI MRTVA ob 20. uri
7. oktobra japon. barv. pust. OIČI, ŽIVA ALI MRTVA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
4. oktobra angl. barv. vojni RDECl BARON ob 18. in 20. uri
5. oktobra angl. barv. vojni RDECl BARON ob 18. in 20. uri
6. oktobra amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 17. in 19. uri
7. oktobra amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 18. uri
Kamnik DOM
4. oktobra amer." komedija NEPOZABNI KOMIKI ob 18. in 20. uri
5. oktobra amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 16., 18. in 20. uri
6. oktobra amer. barv. krim. ŠKORPIJON UBIJA ob 17. in 19. uri
7. oktobra amer. barv. western JEZDEC MA-ŠCEVA LEjC ob 18. in 20. uri
Skofja Loka SORA
4. oktobra amer. barv. drama STRAŠILO ob 18. in 20. uri
5. oktobra amer. barv. grozljivka GROZA V NOCl ob 18. in 20. uri
6. oktobra amer. barv. grozljivka GROZA V NOCl ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
4. oktobra amer. barv. grozljivka GROZA V NOCl ob 20. uri
5. oktobra amer. barv. drama STRAŠILO ob 20. uri
6. oktobra ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO V SOBOTO ob 18. in 20. uri
Radovljica
4. oktobra japon. barv. pust. TIHOTAPCI ZLATA ob 20. uri
5. oktobra franc. barv. AMERIŠKA NOC ob 18. uri, ital.-špan. barv. vvestern TEXAS JOE ob 20. uri
6. oktobra ital.-špan. barv. vvestern TEXAS JOE ob 16. uri, amer. barv. vvestern RAZLOG ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri, franc. barv. AMERIŠKA NOC ob 20. uri
7. oktobra amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 20. uri
Jesenice RADIO
4. oktobra ital. barv. PREPOVEDANE STRASTI
5. oktobra amer. barv. SALZBURŠKA ZVEZA
6. oktobra amer. barv. SALZBURŠKA ZVEZA
7. oktobra ital. barv. KRVAVI OPIJ Jesenice PLAVŽ
4. oktobra amer. barv. KRVAVI POKER
5. oktobra ital. barv. KRVAVI OPIJ
6. oktobra ital. barv. KRVAVI OPIJ
7. oktobra amer. barv. SALZBURŠKA ZVEZA
Kranjska gora
5. oktobra franc-ŠCEVANJE
6. oktobra ital. STRASTI
tal. barv. KORZIŠKO MA-barv. PREPOVEDANE
poročili so se
V KRANJU
Ahčin Metod in Gaber Ana, Benedičič Janko in Sajovic Bernarda, Štrukelj Marijan in Lipovac Biserka, Ječnik Mihael in Brzohalski Draga, Ziberna Bogdan in Novak Mirjam, Hafner Roman in Kotlovšek Marija, Srdanovič Dragan in Semenič Jožefa, Papler Stanislav in Grabeč Olga
umrli so
V KRANJU
Hribar Franc, roj. 1903, Obranovič Anton, roj. 1901, Grintai Franc, roj. 1902, Hrast Frančiška, roj. 1911, Jekovec Marija, roj. 1886, Štefe Franc, roj. 1895
tržni pregled
JESENICE
Solata 4,50 din, korenček 3,20 din, slive 6 dip, jabolka 4 din, limone 13,50 din, česen 18 din, čebula 3 din, fižol 12,30 do 14,30 din, pesa 2,50 din, paradižnik 6 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 3,95 din, jajčka 1,14 do 1,19 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 49,50 din, klobase 46 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 2,10 din, kislo zelje 5,20 din, cvetača 9,50 din, paprika 5 din, krompir 1,60 do 1,70 din
KRANJ
Solata 6. din, špinača 18 do 20 din, korenček 5 do 6 din, slive 7 din, jabolka 4 din, limone 14 din, česen 18 do 20 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 4 do 5 din, kaša 12 din, paradižnik 5 do 6 din, med 30 din, žganje .'i.r> din, smokve 10 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo-30 do 32 din, smetana 18 do 20 din, orehi 50 din, skuta 16 din, sladko zelje 3 do 4 din. kislo zelje 8 din, kisla repa 6 din. cvetača 8 do 10 din, paprika 4 do 5 din, krompir 2 din
TRZlC
Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 6 din, slive (i dp 7 dm, jabolka 6 do 8 din, limone 10 do 15 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 6 din, kaša 12 do 13 din, paradižnik 6 din, banane 8 din, hruške 8 do 10 din, smokve 10 do 12 din, grozdje 8 do 10 din, sir 14 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka .5 din, jajčka 1,40 do 1,50 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, paprika 6 do 7 din, krompir 2 din
9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg) 12.00 TV v šoli (Sa), 14.55 "Nogomet Vardar : Željezničar — prenos (Sk), 16.45 Disnevev svet — barvni film, 17.35 Obzornik (Lj), 18.00 Radost Evrope — barvni prenos (Bg), 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj), 20.00 Človek, ne jezi se! (Skrita kamera) (Zg), 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.45 Rožnati panter — ameriški barvni film, 22.35 T V dnevnik, 22.50 Hokej SZ : Kanada -«■ posnetek srečanja v Moskvi (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
16.00 Hokej SZ : Kanada — prenos iz Moskve (IV-Bg II), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Sodnik zalamejski — TV drama, 21.05 Dokumenti v času, 21.55 Feljton (Bg II)
NEDELJA, 6. OKTOBRA
9.20 E. Zola: V kipečem loncu — nadaljevanje in konec, 10.20 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti — barvna filma (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 12.00 Poročila, Nedeljsko popoldne: Ptujski festival 74, hokej SZ : Kanada — prenos, Za konec tedna, 18.20 Poročila, 18.25 Vidocq — serijski barvni film, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 Večer z' igralcem (Bg), 21.00 Reportaža (Lj), 21.30 Športni pregled (Bg), 22.05 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
19.30 T V dnevnik (Zg), 20.00 Risanka, 20.20 Celovečerni film (Bg II)
PONEDELJEK, 7. OKTOBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 S. Jeličič: Fant in očala — I. del, 17.45 Risanka, 18.00 Obzornik, 18.15 Trio — barvna glasbena oddaja, 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje — I. del, 19.05 Odločamo!, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 J Kersnik: Ciklamen — barvna TV drama, 21.00 Sodobna oprema, 21.10 Kulturne diagonale, 21.40 Mozaik kratkega filma, 22.00 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.25 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Književni klub (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Dokumentarna oddaja, 20.30 Celovečerni film, 22.00 24 ur (Bg II)
TOREK,
8. OKTOBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 M. Golar: Okrogle o Veržejcih — I. del, 17.45 Risanka, 18.00 Obzornik, 18.15 Po neznani delti — barvni film, 18.45 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kjer knjiga zaživi — barvna oddaja, 21.(X) M. de la Roche: VVhiteoa-ki z Jalne — barvna T V nadaljevanka, 21.50 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.25 Poročila (Zg), 17.30 Serijski film (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Resna glasba (Sa), 18.45 Vaš svetovalec (Zg), 19.30 TV dnevnik (Lj), 20.00 V središču (Zg), 20.45 Serijski film, 21.35 Kultura danes (Bg), 22.05 TV dnevnik (Zg)
SREDA,
9. OKTOBRA
.8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Zgodba o
loterija
N £> ti "O
40 4850 84520 337730
1
82491 32771 91291 222681 086211 581581 445971 286001
80592 66492 31492 25882 85192
03 673 1683 03243 90663 08323 41603 523753
94 24 044 89094 93844
40 300 600 10.000
10
600 800 800 5.000 5,(XX) 10.(XX) 10.000 150.000
10 6(X) 600 600 8(X) 800
20 100 200 8(X) 1.000 1.000 1.000 5.(XX)
40 50 60 600 6(X)
X c
« 5
444694 562864
05 095 08835 80575 67915 046235
46 16 38466 67916
807 70947 62477 90177
78 68 18 36528 044348 109278
49 369 2759 35489 47609 10559 56849 077299 13(M)39
"C Oi
«.ti o o
5.000 10.000
30 60 600 600 800 5.000
20 30 8(X) 1 .(XX)
80 600 1.000 l.(XX)
20 20 30 1.000 5.(XX) 10.000
20 80 500 800 800 8(X) 1.000 5,(XX) 5.(XX)
deklici Margeriti — barvni film, 18.00 Obzornik, 18.15 Rudarji — reportaža TV Beograd, 18.50 Ne prezrite: "3jesenjo, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Film tedna: Kresna noč — bolivijsko-italijanski film, 21.40 Miniature,... TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.25 Poročila, 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.35 Znanstveni studio ^Bg), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Odprta univerza, 20.45 Baletna oddaja, 21.10 Feljton, 21.40 24 ur(Bgll)
ČETRTEK, 10. OKTOBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.10 Madžarski TVD (Bg), 17.10 Obzornik (Lj), 17.25 Nogomet Dinamo : Olimpija — prenos (Zg), 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 S. Lenz: Ura nemščine — barvna TV nadaljevanka, 21.00 Kam in kako na oddih, 21.10 Četrtkovi razgledi: Prvi koraki delegatskega sistema, 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubljani: Spregatev — kubanski balet, 22.10 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Krog, 20.45 Narodna glasba, 21.15 24 ur, 21.30 Serijski film (Bg II)
E3
PETEK,
11. OKTOBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Republiška revija mladih pevskih zborov v Zagorju — 3. oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Revija folklore — 2. oddaja, 18.45 Energetika danes in jutri — 2. del, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.00 Ko pride lev — slovenski barvni film, 21.40 TV kažipot, 22.00 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.25 Poročila (Zg), 17.30 Otroški spored (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža, 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Serijski film, 20.50 Dokumentarna oddaja, 21.50 Jazz, 22.20 24 ur (Bg II)
ta teden
na TV
Sobota, 5. oktobra, ob 20.45:
ROŽNATI PANTER — ameriški barvni film; režiser Blake Edvvards, v gl. vlogah: Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale (na sliki);
Film je komedija, pravzaprav blaga satira na detektivske idole kot so Mai-gret, Bond in drugi. Nerodni francoski inšpektor (Peter Sellers) že celo večnost išče »fantoma«, znanega tatu draguljev. Pot ga pripelje tudi v mondeno alpsko zimsko središče, kjer sreča princezo Dalo, lastnico dragocenega nakita. Inšpektor upa, da bo ta nakit privabil fantoma. Po številnih komičnih situacijah se končno inšpektor sam ujame v nastavljeno past.
Nedelja, 6. oktobra, ob 18.25:
VIDOCQ — francoski serijski barvni film; režiser Marcel Bluvval, v glavni vlogi nastopa Claude Bras-seur;
Ustvarjalci Vidocqovih pustolovščin so tretjo serijo skušali v vsakem pogledu izboljšati in obogatiti, da je gledalci ne bi venomer primerjali s prejšnjima. Vsaka enourna zgodba obsega popolnoma zaokroženo epizodo. Tudi v tej seriji igra Claude Brausseur, ki zatrjuje, da mu je posebno všeč to, ker Bluvval ne poudarja intelektualne plati svojega dela, temveč daje poudarek na otipljivem, tako rekoč športnem aspektu dogajanja. Zato je tudi ta serija bolj dinamična in razgibana od prvih dveh.
Sreda, 9. oktobra, ob 20.00:
KRESNA NOC — bolivijsko-itali-janski film, 1971; režiser Jorge Sanjines;
Težišče filma je na prikazu, rekonstrukciji množičnega poboja bolivijskih rudarjev v noči od 23. na 24. junija 1967 v nekem rudarskem naselju, ko je bilo 121 mrtvih. Vzrok za te dogodke so splošne gospodarsko-politične razmere v vsej južni Ameriki, kjer ZDA ob pomoči domače oligarhije neusmiljeno izkoriščajo delavce in rudarje ter seveda naravna bogastva za uresničitev svojih vesoljnkih ter drugih vojaško-političnih ciljev. /
Petek, 11. oktobra, ob 20.00:
KO PRIDE LEV — slovenski barvni film; režiser Boštjan Hladnik, v gl. vlogah Marko Sinčič, Milena Dravić;
Ko pride lev je film o »levu«, rojenem v znamenju leva. To je »frajer«, ki rad pogleda levo in desno po lepih dekletih. V neodločnosti in nestalnosti ostane nazadnje sam. Gledali bomo torej lahkoten film v stilu Boštjana Hladnika.
Petek, 4.
11
oktobra 1974
20-letnica AMD Podnart
Gasilsko društvo iz Britofa je pred dvema letoma kupilo novo motorno črpalko rosenbauer, vendar kljub temu oprema še ni popolna. Zaradi precejšnje oddaljenosti vodnega izvora želijo kupiti B cevi, predvsem pa bi se radi postavili z novim gasilskim avtomobilom. V primeru požara morajo gasilci iz Britofa motorko in opremo naložiti na voz in ga s traktorjem privleči do kraja požara. Da bi prišli čim prej do potrebne opreme, se gasilci ogrevajo za stalnejše in bogatejše vire financiranja gasilstva. Prosjačenje med ljudmi in nabiranje prostovoljnih prispevkov navržeta še vedno največ denarja. Društvo iz Britofa bi tudi rado dobilo nove člane, ki bi predvsem redno in vestno prihajali na vaje.
Letos so bili gasilci iz Britofa zelo prizadevni in delavni. Zaživela je pionirska desetina, ki ji nameravajo posvetiti v prihodnje še več pozornosti. Ob praznovanju krajevnega praznika so organizirali mokro vajo, na kateri so sodelovala tudi društva s Primskovega, Suhe, iz Predoselj in t Visokega. Ker je vaja dobro uspela, so gasilci iz Britofa organizirali nov preizkus znanja in sposobnosti. Mladinska desetina je izvedla suho vajo na gospodarskem poslopju, veterani pa so pokazali znanje v mokri vaji. Najmlajši član desetine veteranov je star 68 let, najstarejši pa 85 let. Članska desetina je izvedla nočno vajo. -jk
Člani avto-moto društva Podnart so minulo soboto na slavnostni seji proslavili 20-letnico obstoja in delovanja društva. Na slavnostni seji so se zbrali člani iz Podnarta, Ovsiš, Dobrave, Gobovcev, Mišač, Lanco-vega, Prezrenj, Kamne gorice, Ljub-nega, Posavca, Otoč, Češnjice, Poljšice, Rovt, Brezovice, Lipnice, Krope, Podbrezij, Radovljice, Brezij, Jamnika in še nekaterih drugih krajev. Značilno za to društvo namreč je, da zajema zelo široko področje radovljiške občine. To pa zato, ker pred 20 leti ob ustanovitvi med Radovljico in Kranjem ni bilo nobenega avto-moto društva.
Predsednik društva Valentin Švegelj iz Ljubnega je povedal, da ima društvo trenutno 279 članov. »Bila so leta, ko jih je bilo precej več. Tako smo jih 1967. leta imeli prek 480. Da članstvo v našem društvu tako niha, je vzrok v stališču, ki ga je imel dolgo časa upravni odbor. Vsakdo, ki je pri nas delal tečaj za voznika, je moral hkrati postati tudi član
društva. Večina jih je potem po enem letu izstopila. Zdaj si prizadevamo, da bi članstvo povečali in predvsem pomladili.«
Društvo ima svoj dom in mehanične delavnice, ki jih je oddalo v zakup. Prva leta z oddajo delavnic v zakup nekateri člani niso bili zadovoljni. Danes pa se večina pohvali nad takšno rešitvijo.
Predsednik društva Valentin Švegelj pravi, da vsako leto organizirajo po dva tečaja za voznike motornih vozil. Poleg tega organizirajo med letom tudi nekatere športne prireditve. »Sicer pa nas čaka v prihodnje še ena naloga. Dom smo sorazmerno hitro zgradili. Zdaj potrebujemo prostor za arhiv. Te akcije se bomo v kratkem lotili.«
Novi predsednik društva Valentin Švegelj je po poklicu krojač. Član društva je že od ustanovitve. Pravi, da nima kaj dosti časa, da pa je sedanji upravni odbor sestavljen tako, da delo ni težko. Sicer pa je
Prvo lovsko tekmovanje
Cerklje — Lovska družina Cerklje na Gorenjskem je organizirala za danes izredno zanimivo tekmovanje na glinaste golobe in srnjaka, ki bo (4. 10. 74 popoldan) pri opekarni v Cešnjevku.
Ta mlada lovska družina, ki sicer nima svojega lovišča, se vse bolj ukvarja s podobnimi prireditvami v duhu novih lovskih načel, da naj bo lovec gojitelj in ne samo uplenitelj divjadi. Takšna in podobna tekmovanja dajejo lovcem prav tako svojstven užitek, hkrati pa se usposabljajo, da so streli, kadar gre za odstrel divjadi, točni in zanesljivi.
Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi ljubitelji strelcev in lovcev, najboljši pa bodo prejeli tudi darila. -an
Traktoristi na preizkušnji
Cerklje — V nedeljo, 6. oktobra, dopoldan bo na zamljišču pod zadružnim domom v Cerkljah že tradicionalno 4. tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji z enoosno prikolico, ki ga prireja avto-moto društvo Cerklje ~v sodelovanju s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo in z občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo Kranj.
Organizatorji pričakujejo še večjo udeležbo od prejšnjih let, saj je vedno več kmetovalcev predvsem iz vrst mladih, ki si želijo takih tekmovanj in preizkušenj svojega znanja. Najboljšim bodo po tekmovanju podelili tri pokale v trajno last in nagrade. -an
V počastitev tedna požarne varnosti je Občinska gasilska zveza Jesenice organizirala konec preteklega meseca v taborniškem domu na Planini pod Golico slovesnost, na kateri je predsednik zveze Tomaž Klinar izročil Gregorju Novaku, Valentinu Kejžarju in Jožetu Tresoglavu plakete za 35-let-no delovanje v gasilstvu. Predstavnik republiške gasilske zveze Franci Bahun pa je izročil Anici Hlebanja gasilsko odlikovanje II. stopnje, Cirilu Jalnu pa enako odlikovanje III. stopnje. Desetina društva iz Zabreznice je prejela diplomo za uspešno sodelovanje na republiškem tekmovanju v Velenju. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik izvršnega sveta jeseniške skupščine Ivo Ščavničar, načelnik oddelka za notranje zadeve Jože Vehar in predstavnik Železarne Tomaž Ertl. B. B.
Valentin Švegelj še predsednik krajevne organizacije SZDL Ljubno—Otoče, član delegacije KS in vodja civilne zaščite pri krajevni skupnosti.
Na sobotni slavnostni seji društva so posameznim članom in organizacijam podelili zlate plakete. Ob tej priliki so izdali tudi jubilejno značko. Že v petek pa so v domu AMD v Podnartu odprli razstavo ob 20-letnici društva. V bogatem programu je bila v nedeljo predvidena tudi spretnostna vožnja za mope-diste in motoriste, ki je zaradi slabega vremena odpadla in jo bodo organizirali to nedeljo. A. Z.
Planinski novici
Planinsko društvo Kranj sporoča ljubiteljem gora, da bo Dom na Kališču od jutri, 5. oktobra dalje odprt samo ob sobotah in nedeljah. Tako bo dom tudi letos ena redkih slovenskih planinskih postojank, ki bo sprejemala obiskovalce tudi pozimi. Za to ima največ zaslug oskrbnik Jože Krč, ki je kljub redni zaposlitvi prevzel to težko nalogo. Spomladi bo postojanka na Kališču spet redno odprta.
Preteklo soboto so udeleženci tradicionalnih izletov v gore v okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore« obiskali Zelenico in Visoko Vrtačo, ki med planinci ni toliko znana. Jutri pa bo planinski avtobus spet krenil izpred kina Center v Kranju. Izletnike bo popeljal na loško področje. Cilj izleta je Lubnik.'
vzcmiTc
SVOJ
miiuon!
Kar tako milijonov (seveda starih) ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami. Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI.
12 TEDfrOV-
12 miiuonov
za drmcc
ČE UGAAETE VSAJ S ŠTEVIIKE, PREJMETE IEPO KAJKrO
ZA TISTE PA, HI BODO AKCIJO IIUSTRIRAAEGA TEDAIHA DEIA SPREflUJAU VSEH 12 TEDAOV:
VEIIKA AOVOICTAA SUPCR AAGRADA
9
izpoumte Kupon, vzcmiTE svoj miiuon i
mali oglasi • mali oglasi   •   mali oglasi
prodam
Nudim vam CISTERNE iz brez-šivnih cevi iz 7 mm debele pločevine 0 1000 mm, tri in štiri kubične metre. Telefon 831-302. Kur©t Franc, Matija Blejca 9, 61240 Kamnik 6036
Prodam rabljen GORILNIK in PEČ za centralno kurjavo, zmogljivost do 25.000 kalorij. Cena 6500 din. Makovec, Pševska 2 b, Kranj 6144
Prodam otroški GLOBOK VOZIČEK in opremljen KOŠEK. Jovano-vič, Šorlijeva 4, Kranj 6161
Prodam še novo trajno žarečo PEC »KREKA-VESA« po stari ceni. Benedičič Tine, 1. avgusta 1, Kranj 6162
Prodam ZIMSKA JABOLKA raznih sort. Pangeršica 4, Golnik 6163
Prodam KONJA oziroma ga zamenjam za KRAVO ali BIKA. Ljubno 1, Podnart 6164
UGODNO PRODAM večjo količino rabljene strešne opeke — BO-BROVEC. Oglasite se v nedeljo ali soboto med 9. in 17. uro na Srednji Beli 1. 6165
Prodam rabljeno POSODO za namakanje sadja ter BALONE za žganje. Zore Ignac, Posavec 9, Podnart 6166
Prodam PEČ na trdo gorivo za kopalnico, ženski šivalni stroj SIN-GER in dva kub. m PESKA za beton. Naslov v oglasnem oddelku
TUDI V KRANJU
DIABETIČNA w HRANA
ZIVIL.A
globus
Mrežasto STAJICO ugodno prodam. Rakovec, Kranj, Staneta Rozmana 2/IV 6168
Poceni prodam eno leto star JOGI ADMIRAL, dimenzije 190x 140 za francosko posteljo. Informacije telefon 75-643, Radovljica, vsak dan od 19. ure dalje. 6169
Prodam KRAVO s teletom. Stra-hinj 38, Naklo 6170
Prodam semenski KROMPIR igor. Podbrezje 30 6171
Prodam drobni semenski KROMPIR igor. Orehovlje 13, Kranj 6172
Prodam dobrega kmečkega KONJA. Klemenčič, Trnje 6, Skofja Loka 6173
Prodam SPALNICO in PEČ KUPERSBUSCH, zelo dobro ohranjeno. Dolenc, Stara cesta 15, Skofja Loka 6174
Prodam KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Heglič, Zg. Lom 24, Tržič 6175
Poceni prodam drobni inventar — POMIVALNI STROJ za belo posodo. Ogled v ponedeljek, 6. 10. 1974, od 13. do 15. ure. Gostilna pri Jožici, Gozd-Martuljek 6176
Prodam suhe borove in smrekove DESKE ter drobni KROMPIR. Suha 4, Kranj 6177
Prodam bukova DRVA. Stara c. 18, Kranj 6178 , Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Piškur, Kidričeva 13, Kranj 6179
Prodam TELICO simentalko, ki oo v kratkem telila. Visoko 39 6180
Prodam KULTIVATOR na konjsko vprego. Vaše 19, Medvode 6181
Prodam TELICO simentalko, 5 mesecev brejo. Kordež, Jamnik 15
6182
Ugodno prodam desni ŠTEDILNIK na drva Gorenje. Sp. Duplje 74, Duplje 6183
Ugodno prodam 2000 kosov strešne opeke KIKINDA. Bertoncelj Marija, Gorenja vas, Reteče 15 6184
Prodam KINO KAMERO in fotoaparat JASlKO. Veličkovič Rade, Kokrški breg 5, Kranj 6185
Prodam KRAVO s prvim teletom. C. JLA 41, cesta Kokrica—Naklo
V hotelu Bor plesna glasba
vsak petek in soboto.
Igra ansambel Modrina.
Prmlam PISALNI STROJ. 1 rboje 42 6187
Prodam dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ KUPERSBUSCH. Zasavska 27, Orehek. 6188
Prodam HRUŠKE — moštarice. *g. Duplje 52 6189
Prodam KOTEL za žganjekuho. "rezo vica 3, Skofja Loka 6190
Malo rabljeno DNEVNO SOBO Poceni prodam. Cerklje 69 6231
Prodam 6 kub. m suhih smrekovih PLOHOV, 50 mm. Šenturska gora W Cerklje 6232
Prod am ZREBICO ali zamenjam 2a GOVED. Adergas 28, Cerklje
6233
Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom v dobrem stanju, borove in smrekove PLOHE 50 mm ter deske 25 mm. Zalog 17, Cerklje 6234
Prodam 10 mesecev starega BIKA. Vrhovnik, Apno 11, Cerklje
6235
Prodam PRAŠIČA za zakol ali za dopitanje. Zg. Plavž 9, Jesenice 6236
Prodam belo dvojno POSTELJO 180 — 190 (1200 din) in MAGNETOFON SANYO (600 din). Retnje 5, Tržič 6237
Prodam KAD — 180-litrsko in SOD — 120-litrski. Poizve se pri Fri-del Janko, Hraše 39, Smlednik 6238
Prodam električni ŠTEDILNIK, štedilnik na drva, pomivalno mizo in plinsko peč, vse dobro ohranjeno. Stražišče, Benedikova 16, Kranj
6239
Trenutno imamo v prodaji vse dimenzije PPR in PGP kablov, ŠTEVČNE URE in ostali instalacijski material. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21029 6240
Prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo na trdo gorivo, zmogljivost 28.000 kalorij 6241
Prodam 1 kub. m hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku
6242
Prodam pohištvo za DNEVNO SOBO. Tišler Vida, Golnik 40 6243
Prodam suh hrastov PARKET, 50 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku
6244
Ugodno prodam: oljni gorilec TERMOMATIC MA 6 s sobno regulacijo — komplet, »rostfrei« levi ŠTEDILNIK, 2 in pol plošče na drva, PRALNI STROJ Ribar s centrifugo, uporaben tudi tam, kjer ni vodovoda, ŠIVALNI STROJ phoenix, več sobnih LESTENCEV, VTIČNIC, STIKAL IN DVOFAZ-ni ŠTEVEC s ploščo, jekleni BOJLER za kopalnico na drva, 80-litr-ski. Grošelj, Valjavčeva 29, Kranj, telefon 21-882 6245
Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Bela 21 6246
Ugodno prodamo na drevesu večjo količino MOŠTARIC in TEPK in OTRESENA JABOLKA za žganjekuho. Vprašati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure v Stari Loki 2, Skofja Loka
6247
Prodam približno 1500 kosov rabljene strešne OPEKE folc. Jemc, Partizanska 27, Skofja Loka 6248
Ugodno prodam skoraj novo IGNIS oljno peč, 10.500 kalorij. Plantarič, Klobovsova 3, Skofja Loka 6249
Prodam GAJBICE. Dolinar, Zmi-nec 22, Skofja Loka 6250
Prodam dobro KRAVO. Stanonik, Javorje 26, Poljane nad Škofjo Loko
6251
Prodam delovnega VOLA, 450 kg. Jazbine 8, Poljane nad Škofjo Loko
6252
Prodam KRAVO, osem mesecev brejo, in HRASTOVA DRVA. Gorenja vas 39, Reteče, Skofja Loka
6253
Prodam 30 kv. m plutovinastih PLOŠČ 500 x 1000 x 20 mm ter lito-železno emajlirano BANJO 80 x 80 cm. Godešič 78, Skofja Loka 6254
Prodam 100 litrov belega in rdečega VINA. Dolinšek Marija, Dreno-vec 10, Šentrupert na Dolenjskem
6255
Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Gorica 7, Radovljica
6256
Prodam ČOLN — gumijast brez motorja, GUMI VOZ 15 col in lahki voz, dvodelno OMARO in POSTELJO, 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA 6 mm. Zapuže 2, Begunje 6257
Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO, vključno s posteljnino. Rus Milan, Gosposvetska 13, Kranj 6258
Poceni prodam skoraj nov PLAŠČ — PELERINO. Naslov: Jezerska 21, Kranj 6259
Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, že 8 mesecev brejo. Kokrica, Partizanska pot 15, Kranj 6260
Prodam jedilni KROMPIR IGOR po 1 din za kg. Luže 6, Šenčur 6261
Prodam SILOREZNICO z motorjem in dodatnim puhalnikom. Pu-šavec Anton, Hudo 3, Tržič 6262
Prodam GARAŽNA VRATA, DRVARNICO, električni ŠTEDILNIK in štedilnik na trdo gorivo. Retljeva 9, Kranj 6263
Trajno žarečo PEČ EMO 5 in KOTEL za žganjekuho prodam. Zg. Bitnje 34 6264
OLJNO PEČ in 200 litrov OLJA poceni prodam. Reševa 7, Kranj
6280
Prodam KRAVO po izbiri. Zamenjam za jalovo ali bika. Sp. Bela 15, Preddvor 6281
vozila
Prodam SPAČEK 1967. Telefon 41-005 (popoldne)
Prodatn FIAT 850 ŠPORT. Am-brožič, Zasip 43, Bled 6191
ZASTAVO 750, letnik 1971, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tor-kar, Višelnica 18, Gorje pri Bledu
Prodam FIAT 600, letnik 1960, v voznem stanju za 4500 din. Naslov v oglasnem oddelku 6193
Starejši letnik R 8, odlično ohranjen z originalnimi in širokimi platišči, poceni prodam, lahko na kredit. Ošabnik Marta, C. JLA 6, Tržič
Zelo poceni prodam VOLKSVVA-GEN KOMBI, primeren za prevoz kmetijskih pridelkov na trg. Poizve se: Pire, Ljubljana, Celovška 248 a
Prodam FIAT 850, letnik 1970, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Ogled do 13. ure. Britof 16 6196
Prodam ZASTAVO 750 po delih: motor, menjalnik in ostalo po ugodni ceni. Levak, Poljane 77, nad Škofjo Loko 6197
Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1969, 66.000 km. Dolinar, Frankovo naselje 137, Skofja Loka 6198
Prodam avto VW, letnik 1966. Ogled vsak dan popoldan. Koželj Franc, Hafnarjeva 10, Kranj 6199
Prodam FIAT 850 special, leto izdelave 1971, zelo dobro ohranjen. Kranj, Jezerska c. 71 a, tel. 22-703
Prodam osebni avto ŽIGULI (LADA). Kukec Marjan, Partizanska 11, Kranj 6201
Prodam ZASTAVO 750, nov motor. Bokal, Novi svet 6, Skofja Loka, telefon 60-032 6202
Ugodno prodam NSU 110, letnik 1966. Ogled od ponedeljka dalje po 15. uri. Ivan Klinar, Tavčarjeva 6, Jesenice 6203
Prodam avto ZASTAVO 750, dobro ohranjen z novim motorjem. Ogled vsak dan popoldne. Volf, Ljubno 64, Podnart 6204
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1965, po delih, najraje komplet. Tupaliče 10, Preddvor
6205
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, za 5500 din. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Ladan Edo, Mlakarjeva 22, Kranj 6206
Prodam ZASTAVO 750 za 8000 din. Ogled avtomobila v sredah popoldan na naslov: Kranj, Delavska 47, Medja 6207
Ugodno prodam dve novi ZIMSKI GUMI 155 x 13. Jezerska 42 a, Kranj 6265
Prodam avto OLIMPIJA po delih, avtoradio in PRIKOLICO za osebni avto. Poizve se v trafiki Cerklje
6266
Prodam ZASTAVO 1300 de luxe, letnik 1971. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Gosposvetska 4 6267
ZASTAVO 101, novo, neregistrirano, prodam za 49.500 din. Informacije vsak dan: Skofja Loka, Koširjeva 10 6268
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zaplotnik, Pivka 22, Naklo
6269
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1966, registriran do aprila 1975. Kavčič Darko, Šempetrska 50, telefon 23-877 6270
Prodam FIAT 600 po delih in AUSTIN 1500. Osterman, Cesta na Klanec 19, Kranj 6271
PUCH 250 SG, ugodno prodam. Zakotnik Janko, Suha 8, Skofja Loka 6272
Plinarna
skladišče Kranj
Cesta Staneta Žagarja razpisuje prosto delovno mesto
obračunskega referenta
Pogoj: dokončana administrativna šola. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
kupim
Kupim rabljeno plinsko PEČ ELRA super. Galjot Stanko, Savska 4, Kranj 6208*
Kupim rabljeno TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ. Urbanč Franci, Šempetrska 14, Stražišče, Kranj
Kupim rabljeno mizarsko obdelovalno MIZO. Ponudbe sporočite na telefon 21-877 6210
Kupim ELEKTROMOTOR 2—3 KW. Logar Anton, Zupanova 1, Šenčur 6211
Kupim otroško mrežasto STAJICO. Kramar Marjan, Zasavska 40, Kranj 6212
Kupim plinsko PEČ AIDA. Telefon 40-502 po 11. uri 6213
Kupim motorno SLAMOREZNICO v dobrem stanju, na boben. Ponudbe na naslov: Zeleznikar Jože, Četež 6, 61311 Turjak 6214
Kupim dobro ohranjen PISALNI STROJ. Oblak Marinka, Zirovski vrh 7, Gorenja vas nad Škofjo Loko
za protiuslugo pomagati dvakrat tedensko nekaj ur in sta domačinki ali iz Selške ali Polianske Holine Vprašati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure v Stari Loki 2, Skofja Loka 6274
Oddam opremljeno SOBO dvema resnima osebama. Naslov v oglasnem oddelku 6215
Sprejme se SOSTANOVALKA na stanovanje s souporabo kopalnice. Smledniška 35, II. vhod 6216
posesti
Nujno in takoj kupim od 1,5 do 2 ha OBDELOVALNE ZEMLJE, primerne za DREVESNICO. Pogoj: ena parcela in globoka zemlja. Naslov v oglasnem oddelku 6217
GARAŽO TRIPLEKS 1 v Šorli-jevi ulici prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 6218
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Volčič, Trojarjeva 3, Kranj 6219
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo in načrtom v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku. 6275
Prodam SADOVNJAK, primeren za vikend. Zalog 54, Cerklje 6276
žijo slovesne OTVORITVE planinskega doma JANEZA REZARJA na Zelenici pod Vrtačo. Otvoritev bo v nedeljo, 6. oktobra 1974, ob 11. uri. Pristop je mogoč z Ljubelja s smučarsko sedežnico in nato še 20 minut peš ali iz Žirovnice po dolini Završnice — 3 ure hoje. Vabljeni! 6225
GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE priredi v nedeljo, 13. 10. 1974, ZABAVO s plesom za stare in mlade ob 18. uri v kulturnem domu v Mavčičah. Za ples bo skrbel priznani ansambel MODRINA, za ostalo pa gasilci. Vabljeni! 6226
MLADINSKI AKTIV SORA pri Medvodah priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MA-NUAL. Vabljeni! «?27
MLADINSKI AKTIV KZ SKOFJA LOKA prireja pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Skofja Loka VESELICO v nedeljo, 6. oktobra, 1974 v dvorani TVD Partizan v Gorenji vasi s pričetkom ob 18. uri. Igra ansambel CONDOR. VABLJENI! 6279
izgubljeno
zaposlitve
VAJENCA sprejmem v uk za previjanje elektromotorjev. Telefon 061-310-119 6126
Iščem žensko za pomoč in postrežbo pri starejšem moškem v domu upokojencev v Kranju, dnevno 2—4 ure. Plačilo dobro, lahko tudi v devizah. Informacije in ponudbe na naslov: Urankar, Moša Pijade 15 ali popoldan na tel. 21-446 6220
Iščem HONORARNO delo v popoldanskem času. Sem strojni ključavničar. Znam variti elektro in PVC Naslov v oglasnem oddelku
Iščem starejšo žensko za VARSTVO dveh otrok 3 in 4 leta, samo za 5 mesecev. Nartnik Zinka, Planina 56, Kranj 6222
Iščem službo za ŠOFERJA B, C in E kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 6223
obvestila
Obveščam vse cenjene stranke, da sem 1. 10. 1974 prenehal s KOVAŠKO OBRTJO. Globočnik Janez, Cerklje 64 6277
CLARI ALDO — PARKETAR, Stošičeva 6, Kranj, obveščam svoje cenjene stranke, da imam novo telefonsko številko 26-120 6278
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733
Odprli smo novo CVETLIČARNO v Jahačevem prehodu v Kranju. Se priporočamo 6158
Kvalitetno in poceni izvajam vsa ELEKTROINSTALATERSKA dela. Ponudbe pod »Takoj« 6224
Najditelja osebne izkaznice, izgubljene na tržnici v Kranju na ime Novak Rozalija, prosim, da jo vrne.
Izgubil sem večjo vsoto DENARJA v nedeljo, 29. 9. 1974, od Preske do Sp. Senice. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi: Košenina, Sp. Senica 14, Medvode 6159
Dne 1. 10. 1974 sem v kiosku pri Delikatesi v Kranju pozabil OČALA. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi odda na naslov: Marčun, Strahinj 50, Naklo 6228
najdeno
Našel sem PONY KOLO, zelene barve. Stara cesta 18, Kranj 6229
ostalo
FANT 31 — 178 s službo in domom na lepem kraju želi spoznati dekle, ki se želi kmalu poročiti. Možnost zaposlitve v bližini. Ponudbe pod »Jesen« 6230
prireditve
PD Šolski center ZP Iskra Kranj vabi vse prijatelje gora, da se udele-
Vinoprodukt — Zagreb
OOUR Vinarije — Zagreb
razpisuje prosto delovno mesto
poslovodje — prodajalca
za prodajalno vina na Jesenicah.
Zaželen kvalificirani delavec gostinske ali trgovske stroke. OD po tarifnem pravilniku in učinku. Nastop dela takoj. Ponudbe pošljite na naslov Vinoprodukt Ljubljana, Resljeva 22.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vas vabi na demonstracijo SIP proizvodov, in sicer:
1. univerzalnega nakladalca gnoja TEŽAK 8
2. trosilec hlevskega gnoja — KRPAN 30-H
Na demonstraciji boste poleg praktičnega prikaza dobili tudi vse tehnične informacije ter informacije o nabavi teh strojev. Demonstracija bo v torek, 8. oktobra 1974, ob 15.30 na njivi ob glavni cesti proti Ljubljani od avtobusne postaje na Orehku ca. 800 m desno.
Vabljeni
stanovanja
Za pomoč v gospodinjstvu oddamo brezplačno večjo opremljeno SOBO dvema dekletoma, ki bi hoteli
ZDO
Iranslurisl skofja loka
razpisuje prosto mesto
direktorja TOZD turistična agencija
Pogoji:
— visokošolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj,
— višješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj; posebni pogoji:
— aktivno znanje dveh tujih jezikov,
— dovoljenje za zunanjetrgovinsko poslovanje.
Poleg strokovne usposobljenosti mora kandidat imeti tudi moralne in politične kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: ZDO Transturist, Skofja Loka — kadrovsko-socialni oddelek, Skofja Loka, Titov trg 4/b z oznako »za razpis«.
Bar — Grajska klet
v Preddvoru obratuje spet vsako noč razen ob ponedeljkih od 22. do 4. ure
»Zrcalce, zrcalce na steni povej . . .« Tole ogledalo na posnetku našega fotoreporter j a je nameščeno na stavbi škofjeloške občinske skupščine. Žal pa se vozniki, ki prihajajo po klancu s Spodnjega trga in zavijajo v Poljansko dolino, zastonj ozirajo navzgor, da bi se prepričali, če po ozki Poljanski cesti prihaja kako vozilo. Pred tedni ga je namreč zasukalo v povsem napačno smer visoko dvigalo. Kljub številnim opozorilom šoferjev pa se še ni našel nihče, ki bi ga obrnil za nekaj stopinj. Kajpak samo zaradi malomarnosti zadnje čase često prihaja do prometnih zastojev in nemalokrat tudi do hude krvi voznikov, (jg) — Foto: F. Perdan
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole
Davorina Jenka
Cerklje na Gorenjskem
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. DVEH UČITELJEV ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas
Pogoj: U ali PU; na voljo bo stanovanje;
2. BLAGAJNIKA
za nedoločen čas z manj kot polovičnim delovnim časom; Pogoj: ESŠ
3. ADMINISTRATIVNO MOČ za določen čas
4. DVEH UČITELJEV za oddelke PB
eden za nedoločen čas, eden za določen čas Pogoj: U ali PU;
5. SNAŽILKE
za nedoločen čas poskusna doba 3 mesece;
6. KUHARICE ZA VVZ
za nedoločen čas (poskusna doba 3 mesece) Pogoj: KV kuharica
7. VARUŠKE ZA VVZ
s polovičnim delovnim časom (popoldne) poskusna doba 3 mesece Pogoj: končana osemletka
Nastop dela možen takoj. t Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame
Frančiške Hrast
se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Prav tako se zahvaljujemo za dolgotrajno zdravljenje dr. Janezu Bajžlju, vsem sosedom, posebno družini Liebhart in K obal ter g. župniku.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ignac, hčerki Francka in Vera z družinama.
Kranj, 2. oktobra 1974
Na Koroški cesti št. 25 v Kranju vam nudimo
brezplačno montažo
pri nas kupljenih avtomobilskih gum
Tel.: 24-786
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis —
enota Agromehanika,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, starega očeta, strica in dedka
Franca Štefeta
Plajbesovega ata s Trstenika
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkem trenutku kakorkoli stali ob strani. Posebej hvala vaščanom, sosedom, delovnim kolektivom Živila, Mladi rod, Triglav konfekciji, Planiki, bolnici Golnik, ansamblu Rudija Jevška in ZB Gorice, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli iskreno sožalje in spremljali našega ata na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravniškemu osebju bolnice Golnik, ki ste mu lajšali bolečine zadnje dni. Enako se zahvaljujemo pevskemu zboru s Trstenika, častiti duhovščini za izredno lepo opravljeni obred in ganljive besede ob odprtem
grobu.
Globoko žalujoči: žena Marija, hčerke Micka, Francka, Ivanka, Dora, Kristina, Angelca, sinova Jože in Franci z družinami.
Trstenik, 1. oktobra 1974
Zadel kolesarja
V ponedeljek, 30. septembra, nekaj pred 7. uro zjutraj se je na cesti drugega reda v Zmincu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Jurca (roj. 1923) iz Zirov je vozil proti Škofji Loki. V blagem levem ovinku je začel prehitevati kolesarja Franca Dolinarja (roj. 1919) iz Brodov, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil. Voznik Jurca je zaviral, pri tem pa je z avtorflobilom zadel kolesarja Dolinarja in ga zbil s ceste na travnik. Lažje ranjenega Dolinarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Trčil v mopedista
V ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri se je na cesti drugega reda v vasi Podgora pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila Niko Mlinar (roj. 1941) iz Brebovnice je vozil proti Hotavljam. V Podgori ga je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo na levo stran ceste, pri tem pa je *rčil v moped, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Janez Miklavčič (roj. 1949) s Koprivnika. V nesreči je bil mopedist hudo ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
Nezgoda na prehodu za pešce
Na Cesti JLA v Kranju seje v ponedeljek, 30. septembra, ob 19.35.uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marko Vari (roj. 1946) s Hriba pri Preddvoru je vozil proti mestu. Ko je pripeljal do prehoda za pešce pri avtobusni postaji, je z leve strani prečkala prehod skupina štirih ali petih pešcev, med njimi tudi Blanka Srna (roj. 1958) iz Sp. Gorij. Blanko je avtomo-bilist zadel in zbil po cesti. Hudo ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. . - .
Prepozno opazil voz
V torek, 1. oktobra, ob 18.30 se je v Predosljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Umnik (roj. 1953). iz Predoselj je pri hiši št. 3 v Predosljah dohitel Staneta Robleka (roj. 1940) iz Britofa, ki je hodil po desni strani in za seboj-vlekel neosvetljen vprežni voz. Voznik Umnik je voz zagledal prepozno, zavil je v levo, da bi preprečil trčenje, a je voz kljub temu zadel. Zaradi sunka je padel tudi Roblek in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Podrl pešca
V sredo, 2. oktobra, ob 5.30 je na Cesti JLA v Kranju voznik osebnega avtomobila Andrej Kuralt (roj. 1928) iz Kranja zadel na prehodu za pešce Ni-kolo Stanasova (roj. 1949) iz Kranja. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
S ceste v jamo
V sredo, 2. oktobra, nekaj po 14. uri se je na cesti drugega reda Kranj—Mengeš pri odcepu ceste za Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Skerbiš (roj. 1955) iz Mirneje vozil proti Mengšu. V blagem levem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti in zaradi izrabljenih zadnjih gum začelo zanašati; zapeljal je s ceste v opuščeno in že zaraščeno gramozno jamo. Ranjenega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilu pa je za 10.000 din.
Storitveno ih proizvodno podjetje
ECREiriA
Kranj
proda v komunalni coni na Primskovem
večjo količino kvalitetne zemlje
po 10 din za kub. m brez prevoza in nakladanja.
Prijave sprejemamo na telefon 24-481.
. ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete in tašče
Marije Mali
roj. Perko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem ki ste se prišli poslovit od nje, jo spremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, izrazili sožalje ali na kakršenkoli način pomagali. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom Studeno-vim, Krmavnarjevim, Rozmanovim in Bajdovim za nesebično pomoč, dr. Martinčiču za zdravljenje med njeno boleznijo, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Micka z družino, sestra Franca, brata Jože in Ciril z družinami ter drugo sorodstvo.
Križe, 30. septembra 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi našega ljubljenega in dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Hribarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom Habjan, Tršelič, Jelovčan, Škrjanc, Bogataj, Povšnar, podjetju SGP Projekt, Kop, KŽK, dr. Hriberniku, sestri Olgi, častitemu
g. župniku za pogrebni obred in pevcem.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Andrej z ženo, sinova Franci in Stanko z družinama, hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo.
Kranj, 2. oktobra 1974
Izsiljevanje prednosti
V sredo, 2. oktobra, ob 16.45 se je v križišču Alpske ceste in Železniške ulice v Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik pony ekspresa Prane Rupar (roj. 1928) iz Hraš je vozil od Bleda proti Radovljici. V križišču pa mu je neznani voznik modro zelenega avtomobila izsilil prednost, tako da sta trčila. Ranjenega Ruparja je neznani avtomobilist odpeljal v zdravstveni dom Radovljica, nato pa je pobegnil. L. M.
1/1 šib
Petek, 4.
5^
ML4 Jtj9k <C
oktobra 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tete, tašče
Jerice Pogačnik
roj. Pintar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali'v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr.liešku za dolgotrajno zdravljenje in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodarskim organizacijam in ustanovam Mk. bio. institutu Ljubljana, Viatorju Jesenice, Planiki Kranj, Samopostrežni restavraciji Skofja Loka, Mesariji Skofja Loka. Vsem, ki ste počastili
njen spomin, prisrčna hvala.
Žalujoči: mož Franc, hčerki Marica in Frana z možema tet otroci .Janko, Polda in Lado z družinami ter ostalo sorodstvo.
Knape, Skofja Loka, Ljubljana, Kranj, Jesenice, Mojstrana, 24. septembra 1974
15	12	3	863:726	24
15	12	3	910:860	24
15	11	4	992:811	22
15	7	8	915:873	14
15	7	8	871:873	14
15	7	8	971:981	14
15	7	8	768:783	13
15	6	9	764:826	12
15	3	12	789:919	6
15	3	12	759:999	5
Kolo presenečenj
Za 15. kolo gorenjske košarkarske lige povsem mirno lahko trdimo, da je bilo to kolo presenečenj. Beksel in Tržič sta v borbah z Naklom in Radovljico sicer osvojila- novi točki — kot je bilo pričakovati — toda mladi igralci Triglava so neprijetno presenetili vodilnega na lestvici ekipo Gotika in z domiselno igro tekmo odločili v svojo korist. Kladivar je presenetil favorizirane Senčurjane, ki so tokrat četrtič v letošnjem prvenstvu ostali praznih rok. Gorenja vas pa je v Cerkljah premagala oslabljene domačine. Na prvo mesto na lestvici se je tako spet povzpela ekipa Bekselna.
Rezultati: Naklo : Beksel 55:70 (31:42), Krvavec : Gorenja vas 43:49 (21:20), Šenčur : Kladivar B 72:73 (32:38), Tržič : Radovljica 54:49 (33:21), Gotik : Triglav-IBI 57:65 (25:39).
Lestvica:
Beksel Gotik Šenčur Tržič Krvavec Kladivar B Gor. vas B(-l) Triglav-IBI Naklo Radov. (-1)
Pari prihodnjega kola: Gorenja vas B : Beksel, Naklo : Kladivar, Krvavec : Radovljica, Šenčur : Triglav-IBI, Tržič : Gotik.
B. Bogataj
Par Ambrožič — Turk ^ najboljša
Kegljišče kranjskega Triglava je bilo prizorišče gorenjskega prvenstva moških parov. Za najvišji gorenjski naslov se je tokrat potegovalo dvaindvajset parov, šestnajst najboljših pa bo jutri in nedeljo ter H. in 12. oktobra nastopilo na republiškem prvenstvu, ki bo v Kranju.
V primeri z republiškim prvenstvom posameznikov so tokrat Gorenjci dosegali boljše rezultate, kar daje upanje, da bodo na prvenstvu SRS spet odigrali pomembno vlogo. V zanimivih borbah sta naslov najboljšega osvojila triglava-na Ambrožič-Turk, ki jima je uspelo podreti 2076 kegljev, zanimivo številko pa sta postavila njuna klubska kolega Jenkole-Jereb, ki sta si Prikegljala 2000 kegljev. Jenkole je namreč podrl 999 kegljev, Jereb pa 1001. Najboljši posameznik je bil Ambrožič s 1050 kegljev, med ^stnajsterico pa je največ kegljačev Triglava.
Rezultati: 1. Ambrožič-Turk 2076 (1050-1026), 2. M. Jenkole-Jereb (vsi Triglav) 2000 (999-1001), 3. Tarman-Udir (Jesenice) 1963 (930-1031), 4. Vehovec-Pavlin 1953 (973-980), 5. »regar-Karun 1952 (948-1004), 6. Cater-Bernik (vsi Triglav) 1951 (994-957), 7. Pavšek-Slatnar (Ljubelj) !913 (957-946), 8. Crv-Šlibar (Jesenice) 1910 (938-972), 9 Zerjav-Pečar (Kranjska gora) 1899 (933-966), 10. Starc-Nunar I. (Ljubelj) 1892 (923-969), 11. Strniša-Rajgelj (Preddvor) 1858 (950-908), 12. L. Kordež-A. Jenkole (Triglav) 1853 (977-876), 13. Smid-F. Kordež (Jesenice) 1843 (963-880), 14. Lombar-Grmič (Preddvor) 1823 (909-914), 15. Janežič-gopret (Krvavec) 1793 (886-907), 16. Nunar Il.-Praprotnik (Ljubelj) 1784 (917,867). -dh
Ropret trikratni prvak SFRJ v kolesarstvu
r
V nedeljo se je na stadionu v Zagrebu končalo letošnje državno prvenstvo v kolesarstvu, ki se ga je udeležilo prek 100 kolesarjev iz 16 klubov. Med najbolj uspešnimi so bili kolesarji kranjske Save, najbolj pa vsekakor mladinec Bojan Ropret, saj je osvojil kar 3 zlate, skupaj z ekipo pa še srebrno medaljo. Opozoriti velja še na bron Simona Tulipana v vožnji 1000 m z 200 m sprinta, na bronasto odličje Mirka Rakuša v vožnji na 1000. m, na bronasto medaljo Draga Revna z gorskega prvenstva, ter na srebrni medalji, ki sta ju na stezi v ekipni vožnji na 4000 m osvojili članska in mladinska vrsta kranjskih kolesarjev. Skupno so kolesarji Save torej zbrali 3 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste medalje. Domačini so imeli veliko prednost pred ostalimi vozači, kajti v Jugoslaviji imamo le v Zagrebu asfaltno kolesarsko stezo in so se domačini lahko dobro pripravili na discipline, ki so se odvijale na krožni stezi stadiona v Zagrebu.
Rezultati gorsko prvenstvo: mladinci: 1. Ropret, 3. Reven, 6. Udovič, 8. Terglav, 19. Lamberger (vsi Sava); člani: 1. Leček (Astra), 2. Kahlina (MC), 3. Frelih (Rog), 5. Žagar,   9.   Valenčič   (oba Sava);
kronometer: mladinci (27,4 km):
1. Ropret (Sava), 2. Bulic (Siporex), 3. Moravec (Sloga), 4. Udovič, 7. Reven, 10. Terglav, 23. Lamberger (vsi Sava); člani (41 km): 1. Leček (Astra), 2. Frelih, 3. Zakotnik (oba Rog), 5. Valenčič (z defektom), 12. Žagar (oba Sava); dirkališče (1000 m): mladinci: 1. Varga (Vojvodina), 4.—6. Ropret (Sava), člani: 1. Kahlina (MC), 2. Leček (Astra), 3. Rakuš (Sava); zasledovalna vožnja na 4000 m: mladinci: 1. Ropret (Sava), 2. Fumič (Lokomotiva), 6. Udovič, 8. Reven, 9. Lamberger (vsi Sava); člani: 1. Leček (Astra), 2. Kahlina (MC), 3. Bobovčan (MC), 4. Valenčič (Sava); 1000 m z 200 m sprinta: mladinci: 1. Varga (Vojvodina), 6. Terglav (Sava); člani: 1. Čolig (MC), 2. Bedekovič (MC), 3. Tulipan, 4. Rakuš (oba Sava); 4000 m ekipno: mladinci: 1. MC Zagreb, 2. Sava Kranj, 3. Novo mesto; člani: 1. MC Zagreb, 2. Sava, 3. Lokomotiva.
Zaradi velikega uspeha ekipe Save na spominski dirki po poteh Avnoja, ki je bila končana prejšnjo nedeljo, ter zaradi skopih in deloma netočnih rezultatov, ki so jih prinesli drugi časopisi, obljavljamo še rezultate te dirke: I. etapa: 1. Leček (BSK), 4. Žagar, 8. Bilič, 9. Hvasti, 17., Valenčič, 21. Knaflič (vsi Sava); II. etapa: 1. Kahlina (MC), 4. Bilič, 5. Valenčič, 6. Žagar, 16. Hvasti, 17. Knaflič; III. etapa: 1. Bobovčan (MC), 3. Hvasti, 4. Bilič, 12. Valenčič, 16. Žagar, 17. Knaflič; IV. etapa: 1. Kuvalja (BSK), 11. Valenčič, 12. Bilič, 15. Žagar, 18. Knaflič; generalni plasman posameznikov: 1. Kahlina (MC), 3. Bilič, 5. Žagar, 7. Valenčič, 18. Knaflič; ekipno: 1. Sava, 2. MC Zagreb, 3. BSK Banjaluka, 4. Rog itd.
Kot ste lahko opazili iz rezultatov je v ekipi Save gostoval Cvitko Bilič, sicer član Siporesa iz Pulja, v ekipi BSK pa M. Leček, sicer član ljubljanske Astre. Hvasti je odstopil v zadnji etapi, ker je posodil kolo Biliču, ki je imel defekt in mu tako omogočil dobro končno uvrstitev.
F. Jelovčan
V derbiju le remi
V derbiju petega kola prve gorenjske rokometne lige sta se vodilna na lestvici stražiška Sava in Alples iz" Železnikov fazšla z neodločenim rezultatom. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, le Storžič je v gosteh presenetil Kranjskogorce.
SAVA : ALPLES 17:17 (10:10) Igrišče   v   Stražišču, sodnika Bernard   (Kranj),   Porenta (Preddvor).
Čeprav je ekipa Save imela prednost domačega igrišča, ni mogla premagati žilavih gostov. Moštvi sta se ves čas srečanja menjavali v vodstvu, več kot remija pa oboji niso mogli izvleči.
RADOVLJICA : ŽABNICA 21:19(8:10) Igrišče   v   Radovljici, sodnika Kužel (Skofja Loka), Cufer (Kranj).
V srečanju dveh enakovrednih nasprotnikov so gostje potegnili krajši konec, saj sta točki ostali doma. Zabničani so vodili vse do sredine drugega dela (10:15), ko se je Radovljičanom odprlo.
GORENJSKI SEJEM : KRVAVEC 25:20 (15:18)
Igrišče v Stražišču, sodnika Hvasti (Kranj), Hafner (Zabnica).
Gostje so se dobro upirali favo-riziranemu nasprotniku, saj so na odmor odšli s tremi goli prednosti. V nadaljevanju pa so morali priznati premoč bolj izkušeni ekipi domačinov.
KRANJSKA GORA : STORŽIČ 20:26 (10:15)
Igrišče  OŠ  v  Kranjski gori,
sodnika Suštaršič (Kranj), Konjar (Duplje).
Vse kaže, da so se Golničani otresli slabih iger. Tudi v tem kolu so v gosteh brez težav in zasluženo premagali domačine. Le-ti bodo morali v nadaljevanju napeti vse sile, da se premaknejo z dna lestvice.
KRIŽE B : PREDDVOR 17:27 (11:14)
Igrišče v Križah, sodnika Kramar (Kranj), Udir (Besnica).
Pomlajenemu moštvu Križev B ne gre in ne gre. Tudi v srečanju s Preddvorom so kljub prednosti domačega igrišča ostali praznih rok. S tem porazom so se brez osvojene točke še bolj usidrali na dnu. Lestvica:
Alples 5 4 1 0 127: 85 9
Sava 5 4 1 0 117: 87 9
Gor. sejem 5 4 0 1 109: 86 8 Preddvor 5 4 0 1 123:105 8
Storžič 5 3 0 2   93: 94 6
Žabniea 5 2 1 2   93: 99 5
Radovljica 5 2 0 3 100:118 4 Kr. gora 5 0 1 4   97:123 1
Krvavec 5 0 0 5 101:118 0
Križe B 5 0 0 5   84:129 0
LE ŠE ZAOSTALA SREČANJA
V GRL II sta bili odigrani le dve srečanji. Tržič B je bi uspešen v Radovljici, Alples bo pa v Loki, medtem, ko bo tekma Alples C : Jesenice B to nedeljo. Tekmovanje je končano, na sporedu so le še zaostala srečanja.
Izida: Radovljica 18:29 (5:16), Šešir B (5:11).
B : Tržič B Alples B 11:23
Občinsko sodišče Skofja Loka
objavlja prosti delovni mesti:
1. strojepiske
2. zemljiškoknjižnega referenta
Za delovno mesto pod tč. 1. se zahteva nižja ali srednja strokovna izobrazba, znanje strojepisja. Nastop službe možen takoj.
Za delovno mesto pod tč. 2. se zahteva srednja strokovna izobrazba. Nastop službe po dogovoru, vendar najkasneje 6. januarja 1975.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi.
Lestvica: Tržič B Alples C Alples B Šešir B Jesenice B Radov. B (-1)
4 4 4 3 4 2
4 1 3 1
5 1
0 0 115:
0 1
0 2
0 3
0 2
0 4
64: 96: 64: 41:
Sobota in nedelja
SOBOTA NOGOMET — Britof ob 15. uri
Britof: Medvode;
Primskovo ob 15. uri Primskovo : Šenčur;
Lesce ob 15. uri Lesce : Alples; Jesenice  ob  15.  uri Jesenice Bohinj;
Bled ob 15. uri Bled : Korotan; Preddvor ob 15. uri  Preddvor : Naklo;
ROKOMET — Tržič ob 19. uri Tržič : Inles;
Železniki ob 18. uri Alples : Lokomotiva (ženske), ob 19. uri Alples : Gorenjski sejem (moški);
Križe ob 16. uri Križe : Radovljica;
KOŠARKA — Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 19. uri Triglav : Lesonit;
HOKEJ NA LEDU — Jesenice dvorana pod Mežakljo ob 18.30 Jesenice : Slavija (Vevče);
KEGLJANJE — Kranj kegljišče Triglava ob 8. uri slovensko prvenstvo moških parov, nadaljevanje še v ne-deljb;
NEDELJA ROKOMET — Žabniea ob 10. uri
Zabnica : Sava;
Preddvor ob 9.30 Preddvor : Kranjska gora;
NOGOMET — Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 15. uri Triglav : Tržič;
Skofja Loka stadion v Puštalu ob
15. uri LTH : Sava; . -dh
Poraz mladincev Jesenic
Mladinci v gorenjski nogometni ligi so doslej absolvirali že polovico jesenskega dela prvenstva. V 4. kolu so vodeči Jeseničani izgubili na Bledu in tako oddali prvi dve točki.
Rezultati — A skupina: Triglav : Bohinj 6:1, Bled : Jesenice 3:2, Tržič : Naklo 4:1, Alples : Lesce 3:0.
60 8 49 6 60 4 95 2 60 2
62:108 1
VETERANI NA VRHU
Kranjski Veterani so v zanimivi tekmi ORL premagali Stadion, Besnica je bila uspešna v Žabnici, Save B pa ni bilo na igrišče v Duplje.
Izidi:  Stadion  :  Veterani 15:17 (8:7), Žabniea  B  :  Besnica 19:28 (7:15), Duplje B : Sava B 10:0 b.b. Lestvica:
Veterani 5 5 0 0 139:91 10
Besnica 4 3 0 1 104:96 6
Stadion 4 2 1 1   84:77 5
Duplje B 4 1 0 3   70:74 2
Huje 3 1 0 2   53:59 2
Žabniea B 4 1 0 3   82:96 2
SavaB(-l)       4 0 1 3   50:86 0
Pari prihodnjega kola: Veterani : Huje, Besnica : Stadion, Duplje B : Zabnica B, Sava B prosta. D. Humer
Zirovke republiške prvakinje
Na letošnjem republiškem košarkarskem prvenstvu za pionirke so se spet izkazale mlade tekmovalke Kladivarja iz Zirov. Osvojile so prvo mesto. Tudi pionirke Kroja iz Škofje Loke so se izkazale, saj so pristale na petem mestu.
Rezultati: Kladivar : Jezica 52:24, Kladivar : Kovinotehna 56:26, Kladivar : Kroj 59:16, Kladivar : Maribor 57:27, Maribor : Kroj 36:12, Kroj : Kovinotehna 27:35, Kroj : Jezica 40:41, Maribor : Jezica 29:42, Maribor : Kovinotehna 31:32, Jezica : Kovinotehna 52:34.
Vrstni red: 1. Kladivar 8, 2. Jezica 6, 3. Kovinotehna 4, 4. Maribor 2, 5. Kroj 0 točk.
D. Erznožnik
Odbor za medsebojna razmerja
Kranjskih opekarn Kranj
razpisuje prosti delovni mesti
2 voznikov viličarjev
v obratu Stražišče za nedoločen čas
Kvalifikacija in praksa zaželena. Samsko stanovanje zagotovljeno. OD po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Lestvica:
Jesenice
Tržič
Naklo
Triglav
Bohinj
Alples
Bled
Lesce
13: 7 12: 9 9: 5 12: 6 7:10 5: 7 7:11
1
1 1
2 2 2 2
0 0 4   3:13 0
B skupina: Medvode : Britof 2:1, Primskovo : Sava 1:9, Šenčur : LTH 3:5, Korotan : Preddvor 7:2.
Lestvica:
Medvode
LTH
Šenčur
Sava
Primskovo Korotan Britof Preddvor
1 8: 4 0 11: 3 20: 9 14: 1 9:15 8:18 1: 7
0 0
8:22 0
V pionirski ligi so se tekme 4. kola končale takole: A skupina: Bohinj : Lesce 3:1, Alples : LTH 4:0, Jesenice : Medvode A 4:0, Preddvor : Šenčur 11:0. V vodstvu je Alples s 7 točkami. B skupina: Korotan : Zbilje 3:0, Preddvor : Medvode B 7:0, Naklo : Sava 1:1, Triglav : Tržič 1:2. vodi Sava s 7 točkami.
. V I. razredu članov so se tekme 5. kola končale takole: Reteče : Zbilje 3:2, Podbrezje : Alpina 0:3, Lesce B : Sava B 0:11, Plamen : Kokrica 1:0, Kondor : Trboje 1:3, Grintovec : Filmarji 2:3. Na lestvici vodi Alpina s 7 točkami.
P. Novak
Bohinj : Triglav 1:3
Tudi v nadaljevanju II. slovenske odbojkarske lige-zahod je šlo vse po načrtih. Že prejšnjo nedeljo je kranjski Triglav v Bohinju premagal domačine, le-ti pa so v zadnjem kolu morali predati točki še Žužemberku. Odbojkarji Kamne gorice pa so tesno izgubili z Ljubljano.
Izidi: Bohinj Triglav 1:3, Kamna gorica .: Ljubljana 2:3, Žužemberk : Bohinj 0:3.
V vodstvu je Žužemberk s 6 toč-" kami pred Ljubljano-Polje 6, Tri-mom 5, Kamno gorico 5, Triglavom 4, Bohinjem 4 itd.
Pari prihodnjega kola: Ljublja-na-Polje : Triglav, Trimo : Kamna gorica. -dh
Mladinska priznanja
planincem
Na zadnji seji občinske konference ZMS v Kranju so podelili priznanja mentorjem za prizadevno in dolgoletno delo z mladimi. Priznanja so prejeli tudi člani Planinskega društva Kranj Danica Francelj, Nežka Jocif, Dušan Feldin, Baldo Bizjak in Franci Ekar. Društvo, ki slavi letos 75. obletnico delovanja, pa je prejelo posebno priznanje, saj združuje v 14 sekcijah na kranjskih in okoliških šolah in mladinskem odseku skoraj 2000 mladih.
Predsednik PD Kranj Franci Ekar se je v imenu planincev zahvalil za priznanja in zaželel, da bi se slovenska mladina še bolj povezala z vrstniki iz sosednjih pokrajin Avstrije in Italije. R. Z.
Divja liga
Začelo se je osmo prvenstvo divje lige v malem nogometu. Letos sodeluje 8 ekip, ki so doslej odigrale 2 koli.
Rezultati — 1 kolo: Union Zabarii 0:8, Old Klane : Arestantje 10:5, Študentje : Črne ovce 4:4, Ali Starš : Sedmina 8:1; 2. kolo: Arestantje : Ali Starš 10:8, Zabarji : Študentje 2:3, Union : Črne ovce 1:9, Old Klane : Sedmina 5:1.
K. B.
Novo vodstvo NK Sava
V zahodni conski nogometni ligi so doslej nogometaši odigrali pet kol. Predstavnika iz Kranja Sava in Triglav sta doslej slabo igrala in sta osvojila vsak le po eno točko. Glede na predvidevanja in izjave pred prvenstvom pomenita trenutni uvrstitvi obeh ekip na predzadnjem oziroma zadnjem mestu izredno velik neuspeh po polovici prvenstva. O neuspehu nogometašev Save so v torek, 1. oktobra, razpravljali na izredni seji upravnega odbora, kjer je prišlo do precejšnjih sprememb v vodstvu kluba, kakor tudi v tehnični komisiji. Za novega predsednika je bil imenovan Franc Hrastnik (doslej Slavko Jerkič), za tehničnega vodja pa Rajko Kožar, ki končuje trenersko šolo pri Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani (doslej Evstahij Dermota). Za podpredsednika kluba pa sta bila izvoljena Tomo Hribernik in Slobodan Di-nič. Hkrati menimo, da bi morali napraviti spremembe tudi v ekipi, saj se doslej nekateri nogometaši niso pokazali v pravi luči. Slabo obiskujejo treninge, hkrati pa so v igri neborbeni.
J. Javornik
Petek,  4.   oktobra 1974
15
Prihodnji petek bo v Srbijo ponovno odpeljal vlak. bratstva in enotnosti. Tokrat bo z njim na obisk k prijateljem v to bratsko republiko prvič odpotovala tudi večja skupina nekdanjih izgnancev z Gorenjske. Gorenjci se bodo zaustavili predvsem v občinah Valje-vo in Brus. Treba je povedati, da akcija ni nikakršna novost, le da so jo doslej pripravljale izključno štajerske občine. Letos pa je prvič dobila širše dimenzije. Pred dnevi so namreč predstavniki sedemindvajsetih srbskih in šestindvajsetih slovenskih občin podpisali skupni dogovor o sodelovanju in organizaciji vlaka bratstva in enotnosti. Vse komune so se obvezale, da bodo odslej vsaki dve leti izmenično pripravljale tovrstna srečanja. Prav tako so se zavzeli, da bi vsaka občina navezala stike z eno od srbskih. Po doslej zbranih podatkih bo v karavani prek sto Gorenjcev. Tri med njimi smo poprosili, da nam zaupajo svoje občutke pred odhodom!
Iva Kersnik, doma iz Lukovice pri Domžalah: »Petnajst let mi je bilo, ko sem bila izgnana. V Srbijo je bila preseljena vsa naša desetčlanska družina. Najprej smo živeli v Barčinu, nato v Brusu. Prvo leto smo bili nastanjeni na eni od kmetij v okolici mesta. Sprejeti smo bili neverjetno toplo. Ce še vzdržujemo stike? O, še! V Beogradu imam kolegico, ki me večkrat obišče. V Brusu sem bila zadnjikrat pred dvanajstimi leti. Vsa zadnja leta sem želela, da se ponovno srečamo, da obudimo spomine na nekdanje težke dni, na vojno vihro, ki nas je kljub vsem grozotam zbližala. Gostiteljem sem že sporočila, da prideva s sestro!«
Milena Kompare, doma iz Kranja: »V Brus smo bili izseljeni s predzadnjim transportom. Poleg mene so bili izgnani še mož, sedemnajst-mesečna hčerka, drugo hčerko pa sem rodila čez tri mesece v Srbiji. Bilo je izredno hudo, moram  pa  priznati, da smo
udarec nekoliko laže preboleli zato, ker je družina ostala skupaj, ker nas niso razdvojili. Tokrat potujeva v Brus sama z možem. Šla bi tudi hčerka, a je žal prav zdaj zbolela. Pri prijateljih v Srbiji smo bili na obisku zadnjikrat, mislim, pred kakimi desetimi leti. Tudi oni so že bili enkrat pri nas. Neverjetno so bili navdušeni, ko smo jim sporočili, da pridemo ...«
Rudi Balderman, doma iz Kranja: »Izseljen sem bil v bližino Valjeva. Pred tem sem bil nekaj časa zaprt v Šentvidu. Bilo mi je komaj devetnajst let. Družina je ostala doma, na dolgo pot v Srbijo sva morala oditi sama z bratom. Sprva sem pomagal pri delu na neki kmetiji, kmalu pa sem odšel v partizane. Boril sem se v vrstah 1. proletarske divizije. Vzdrževal sem pomembne kurirske vezi med Valjevom in Beogradom. Po osvoboditvi sem že petkrat obiskal kmeta, ki mi je med vojno nudil zatočišče, me sprejel pod svojo streho. Enkrat sem dol popeljal kar vso družino. Tudi on je bil enkrat s sinom tu na obisku. No, tudi pismeni stiki so stalni. Veste, človek se vedno veseli teh srečanj.«
J. Govekar
Spominska slovesnost v Predjami
Minulo nedeljo je bila v Predjami spominska slovesnost ob 30-letnici ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda. Na spominski svečanosti, na kateri so pripravili lep kulturni program dijaki postojnske gimnazije in pevski zbor, je sodeloval tudi prvi komandant jeseniško - bohinjskega odreda France Jerneje-Milče, poleg nekdanjih borcev odreda pa še pripadniki teritorialnih enot jeseni-Ško-bohinjskega odreda.
Svečanosti sta razen predstavnikov družbenopolitičnega življenja jeseniške in radovljiške občine prisostvovala tudi predsednik občinske
skupščine Jesenice Slavko Osredkar in sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice Ludvik Kejžar.
Po svečanosti, na kateri so bili tudi taborniki odreda Jeklar z Jesenic, so predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Postojne izrazili željo, da bi tudi občinska skupščina Postojna podelila domicil jeseniško-bohinjskemu odredu, čeprav sta mu ga podelili že jeseniška in radovljiška občinska skupščina.
Potem so si udeleženci ogledali še Predjamski grad ter Postojnsko jamo. O. S.
Nekaj značilnosti novega zakona o prometu
Od 1. oktobra dalje je v veljavi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je zvezna skupščina sprejela 29. marca letos. Določila tega zakona predpisujejo, kako se morajo ravnati udeleženci v prometu, da bi le-ta potekal brez zastojev, varno in brez nezgod. Novi zakon morajo seveda tako kot so prejšnjega poznati vsi udeleženci v cestnem prometu, vozniki motornih vozil pa še posebej.
Kaj prinaša novega novi zvezni zakon? Pri razlagi novosti nam je pomagal inšpektor za promet pri UJV Kranj Mirko Derlink: »Med pomembnejšimi novostmi v zakonu so določila, ki govore o dolžnostih delovnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, ki skrbe za javne ceste in jih vzdržujejo. Ti so namreč dolžni ukrepati tako, da so ceste sposobne za varen in neoviran promet, še zlasti pa morajo odpravljati pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja ria posameznih mestih do pogostih prometnih nezgod. Zakonodajalec je mislil pri tem na črne točke, ki jih prejšnji zakon še ni omenjal.
Tudi odgovornost za permanentno spremljanje in nadzorovanje cest in objektov je v novem zakonu bolj določena, za opustitev nadzora pa so zagrožene visoke denarne kazni.«
Vozniška dovoljenja
Ob prebiranju novega zakona (AMZ Slovenije ga je izdala v priročni brošuri) je lahko vsakomur na prvi pogled jasno, da se po novem kršitve prometnih predpisov kaznujejo strožje. »Doslej je temeljni zakon o cestno prometnih predpisih več ali manj dovoljeval organom nadzora v prometu odvzem vozniškega dovoljenja na kraju samem le v primerih, ko je ta organ — miličnik — ugotovil, da je voznik vinjen,« je povedal inšpektor Derlink. »Novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa pa vsebuje kar trinajst primerov, v katerih se lahko voznik na kraju prekrška poslovi od vozniškega dovoljenja. Sodnik za prekrške pa bo odločil, ali bo brez dovoljenja od enega meseca ali do enega leta. Posebno strog je zakon, kadar gre za nepravilno prehitevanje: miličnik mora odvzeti vozniško dovoljenje, pa čeprav pri tem prekršku ni prišlo do posledic, to je do nesreče.«
Voznik se lahko nadeja, da bo od 3 mesecev do 12 mesecev ob vozniško dovoljenje, če:
— vozi vinjen,
—; vozi pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil,
— odkloni preizkus treznosti,
— ne ustavi pred nezavarovano železniško progo, kadar gore svetlobne signalne naprave,
— ne ustavi pred zavarovanim železniškim prehodom, kadar se zapor-
nice spuščajo ali so že spuščene,
— prehiteva vozilo, ki se je ustavilo pred prehodom za pešce,
— prehiteva v ovinku ali pod vrhom klanca,
— prehiteva, kadar ga prehiteva že drugo vozilo in obratno; če vozi v škarje ali prehiteva kolono, pa se ne more vključiti vanjo.
Od 1 do 6 mesecev pa velja odvzem vozniškega dovoljenja za tele prekrške:
— če voznik povečuje hitrost, ko ga neko vozilo prehiteva,
— vozi po pasu, namenjenem izključno za promet vozil iz nasprotne smeri,
— nepravilno prehiteva v križišču,
— vozi v rdečo luč, za semaforom pa je prehod za pešce,
— prehiteva po desni strani.
Utrujenemu, bolnemu vozniku ali vozniku pod vplivom psihoaktivnih zdravil lahko miličnik odvzame vozniško dovoljenje za 24 ur. S potrdilom o odvzetem vozniškem dovoljenju lahko voznik, vendar ne vinjen voznik, pelje do mesta, kjer svoje vozilo lahko pusti. Vinjeni vozniki pa kot že rečeno ne morejo voziti s potrdilom, prav tako ne vozniki, ki so miličniku odklonili preizkus treznosti.
Hitrost
Vse prometne statistike beležijo na prvih mestih med vzroki prometnih nezgod — neprimerno hitrost. Doslej je voznik, ki je premočno pritisnil na plin, plačal mandatno kazen 20 ali 50 din, (odvisno, kje je storil ta prekršek). Po novem zakonu pa bodo vozniki, ki si bodo privoščili prehitro vožnjo, tam kjer je hitrost omejena, morali poseči globlje v žep. Seveda pa bodo prepočasno vožnjo, ki ovira promet, plačali miličniku tudi vozniki, ki pa prerahlo tišče pedal za plin: takšna vožnja bo poslej veljala 50 din. Voznik, ki bo skozi naselje voziL več kot 60 km na uro, se kaznuje z mandatno kaznijo 100 din. Ce pa je hitrost vozila v naselju večja za 30 km od hitrosti predpisane s prometnim znakom, pa bo kazen neprimerno višja. Sodnik za prekrške bo lahko odmeril od 100 do 500 din kazni. Ce pa je bila s tem prekrškom povezana še neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, bo lahko sodnik odvzel še vozniško dovoljenje za čas od 30 dni do šestih mesecev. Mandatno kazen 100 din plačajo vozniki, ki vozijo hitreje z vozilom, za katerega je določena najvišja hitrost (avtobus, tovornjak, kamping prikolica). Kadar prekorači hitrost voznik, ki vozi nevarne snovi, je kazen tudi visoka: sodnik za prekrške bo dosodil od 200 do 3000 din kazni.
Novi zakon tako kot prejšnji še vedno dopušča do 0,5 promile alkohola v krvi. Za vinjenega pa velja tudi voznik, pri katerem zdravnik ob strokovnem pregledu ugotovi, da kaže znake alkoholnih motenj. Ce voznik ne pristane na preizkus treznosti, ki ga odredi miličnik, velja za vinjenega. Temu sledi prav tako odvzem vozniškega dovoljenja in denarna kazen pri sodniku za prekrške kot seveda za voznika, pri katerem je alkotest ali analiza telesnih tekočin pokazala, da je vozil vinjen.
Zakon tudi razširja krog voznikov, ki morajo biti za volanom trezni, če je to njihovo delovno mesto. Prej je veljala absolutna treznost le za voznike avtobusov in tovornjakov, zdaj pa morajo brez kapljice alkohola voziti tudi vozniki rešilnih avtomobilov, taksisti, privatni prevozniki. Skratka vsi, ki jim je vožnja motornega vozila glavni poklic.
Ponoven preizkus znanja
H. JUGOSLOVANSKI GEOLOŠKI KONGRES — Pod pokroviteljstvom slovenskega izvršnega sveta se je v torek začel na Bledu osmi jugoslovanski geološki kongres. Udeležuje se ga okrog 450 domačih strokovnjakov in več opazovalcev iz Sovjetske zveze, Avstrije, Italije in Madžarske. Kongres bo trajal do 5. oktobra. — A. Z— Foto: F. Perdan
Vozniki, ki se bodo zaradi hujših prometnih prekrškov večkrat znašli pred sodnikom za prekrške, bodo morali na preverjanje o poznavanju predpisov o prometni varnosti ter o tehniki vožnje. Če se bo ugotovilo, da voznik ne pozna predpisov in ni vešč vožnje, mu bo sodnik za prekrške lahko začasno odvzel vozniško dovoljenje. Le-tega voznik spet dobi, ko preverjanje znanja predpisov in vožnje z uspehom opravi. Preverjanje znanja bo moral opraviti tudi voznik, ki bo pobegnil s kraja prometne nesreče.
»To je le nekaj novosti iz novega zakona. Opazili ste lahko, da so sankcije proti kršilcem prometnih predpisov lahko dokaj visoke. Omenili smo jih le nekaj: prav pa se mi zdi, če omenim še sankcijo proti voznikom, ki sedejo za volan brez vozniškega izpita. Taka vožnja bo poslej zelo draga: 20 do 1000 din kazni pri sodniku za prekrške in pa prepoved izdaje vozniškega dovoljenja od enega do treh let. Tudi vozniške dokumente poslej ne bo več kazalo pozabljati doma, bo predrago,« je povedal inšpektor Derlink. »Do konca letošnjega leta bodo zveznemu zakonu sledili še republiški zakoni. Morda zvezni zakon ne vsebuje vsega tistega, za kar so si mnogi* med njimi tudi republiški organi, prizadevali, vsekakor pa se je skušal zakonodajalec prilagoditi sedanjim prometnim razmeram na naših cestah.« L. M.
Nove uniforme in oznake za miličnike
Slovenski izvršni svet je pred kratkim sprejel uredbo o funkcijah in označbah funkcij o uniformi, posebnih označbah, oborožit vi" in posebni opremi milice ter barvi in emblemu vozil. Nove polepšane uniforme naj bi miličniki dobili do konca prihodnjega leta. Nove oznake na uniformah miličnikov in miličnic bodo takšne, da bo iz njih razvidno delovno mesto miličnika, označeno pa bo tudi točno, ali je miličnik pripravnik, kadet itd. Obe zimska in letna milic; niška uniforma bosta enaki po barvj in kroju v vsej Sloveniji; predpisan' pa so tudi dopolnilni deli miličnišM uniforme kot so usnjen suknjič, stražarski kožuh, beli narokavniki itd. 1% posebnih simbolov na uniformi b*j razvidno, aH gre za splošno, železniško, prometno milico, godbo milice, mejno milico, milico za zavarovanje, četo milice, miličnike konjenike al letalsko milico.
Po novem miličniki ne bodo imej1 več na pasu evidenčne številke. Miličniki bodo v prihodnje morali povedati na zahtevo občana svoje ime in enoto ali pa se bodo predstavili S posebnimi vizitkami. Nove so tud' oznake na čepicah — peterokraka zvezda z vencem.