lilo občine Zavrč - letnik 5 : Velikonočni prazniki naj prinesejo veliko veselja in miru v vaše družine. . • • " ■ ' - . _x ; . j Naj bo miza polna dobrot in velikonočnih pisank. Vas župan in občinski svet l h M OB MATERINSKEM DNEVU Sreča je le, če imaš koga rad Mamice so kakor srčki, dobre in najboljše na svetu, so prepevali učenci završke osnovne šole in vrtca, ko so 25. marca zvečer peli mamam ob prazniku. Posebej zanje so pripravili prisrčen kulturni program - peli, recitirali, igrali in plesali. Pridružili so se jim še člani završkega okteta, ljudske pevke in muzikantje domačega narodnega ansambla Jeruzalem, vsaka obiskovalka pa je domov ponesla rdeč nagelj. Proslavo je pripravilo kulturno-umetniško društvo Zavrč tako kot vsa leta doslej, prepolna dvorana završke kinodvorane pa je bila resnična vzpodbuda za vse nastopajoče. Zupan Miran Vuk je ob tej priložnosti govoril o podobi matere nekoč in danes, ob tem pa dejal: »Danes se na srečo nekdanja podoba mater spreminja. Današnje mater so močne, samostojne žene. Toda kljub temu še vedno odprtih dlani in mehkih src. Ob zahvali našim materam si moramo prizadevati, da bomo našo prihodnost peljali v smeri, da se bodo naslednji rodovi otrok spominjali samostojnih, emancipiranih mater, ki jim bo ob obilici vsakdanjega dela in skrbi posvečena posebna pozornost in ponujena pomoč pri njihovem prizadevanju za ustvarjanje srečnega družinskega življenja. Naj nam bodo vsem skupaj v razmišljanje besede Toneta Pavčka, ki pravi, da sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad, sreča je le, da se delo dobro opravi in če imaš koga rad.« TM V aprilskih pomladnih in prazničnih dneh je v vaše domove prišla nova številka občinskega glasila Dober den. Prepričani smo, da boste v njej našli tudi kaj zanimivega o svojem kraju, sicer pa vam želimo prijetno branje in še prijetnejše naj bo praznovanje velikonočnih in prvomajskih praznikov. Uredništvo Spoštovane občanke in občani! Ko boste prebirali »Dober den«, bomo vsi skupaj že praznovali velikonočne praznike. Naj bodo prijetni. Želim vam, da bi jih praznovali veseli in v pričakovanju nečesa novega, boljšega in lepšega v tem letu, kajti tudi velika noč pomeni vedno začetek novega. V tem času se prebujajo naša polja in vinogradi, prebuja se vsa narava, ki nas obdaja. Novi so tudi projekti v letošnjem letu, ki ste jih podprli s podpisi pogodb o sofinanciranju. Želel bi se vsem prisrčno zahvaliti za to dejanje, druge, ki dvomijo, pa prosim, da to še storijo, tako da se bomo družno udeležili nalog pri modernizaciji naše občine. Občinska uprava se močno trudi pridobiti manjkajoča sredstva za dokončanje asfaltiranja cest v vseh delih občine. Pričakujemo obiske državnih funkcionarjev, da si bodo lahko ogledali vse naštete in načrtovane projekte obnove v Zavrču, saj smo prepričani, da si bodo tako ustvarili pravo sliko o naši občini. Pomoč imamo obljubljeno, upam, da bodo obljube izpolnjene. Župan Miran Vuk Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Lidija Domjan, Danica Bratuša Fotografije: Tatjana Mohorko in Rado Škrjanec Oblikovanje: Vej'ca Tisk: MA TISK d.d. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč Telefon: (062) 761-180, 762-01-50, fax 762-01-51 Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo Dober den šteje med proizvode, za katere se plačuje 8% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613. NA OBISKU PROMETNI MINISTER ANTON BERGAUER Zavrč želi in pričakuje priključek na hitro cesto Prometni minister mag. Anton Bergauer je bil v februarju prvič na delovnem obisku v občini Zavrč, spremljal pa ga je državni podsekretar Angel Polajnko z ministrstva za promet in zveze. Ob tej priložnosti se je minister srečal z županom Miranom Vukom, vodstvom završke občine, gorišniškim županom Slavkom Visenjakom, med razpravljavci pa sta bila tudi župan MO Ptuj in podpredsednik DZ Miroslav Luci ter poslanec Alojz Vesenjak. Osrednja tema razgovora je bila načrtovana gradnja hitre ceste od Slovenske Bistrice preko Ptuja do Ormoža, na katero naj bi se po zadnjih pričakovanjih priključila tudi obmejna občina Zavrč. Minister in drugi sodelujoči na pogovoru so predstavili tudi nekatere probleme s področja cestne infrastrukture, predvsem pa so se dotaknili cestnih težav v obeh haloških občinah. Zupan Miran Vuk je bil odločen pri predstavitvi »domače« ideje o navezavi mednarodnega mejnega prehoda Zavrč na novo hitro cesto, saj naj bi to pomenilo neomejene možnosti širitve mejnega prehoda, ki ima že danes pomembno vlogo na meji s Hrvaško. Župan je menil, da bi bilo na tem območju tudi lažje zgraditi most, mejni prehod ta je tako dovolj vstran od naselja in načrtovani to- vorni terminal sploh ne bi motil Zavrčanov. Na drugi strani bi to za občino to pomenilo večji prihodek, kajti že sedaj je komunalna taksa za občino edini pravi vir denarja. Tudi minister Bergauer je pozitivno ocenil pobudo občine Zavrč, ki se mu zdi vredna temeljitega razmisleka, škoda le, da je prišla nekoliko pozno. Vse od leta 1993 je bila namreč v načrtu cestna povezava z mejnim prehodom preko Drave v Ormožu, zanjo so narejene tudi vse mogoče študije, dodatna varianta Zavrč pa je prišla na plan šele pred dobrega pol leta. Po različici Zavrč naj bi bila navezava na hitro cesto predvidena nekje pri Forminu v občini Gorišnica, vendar pa je minister Bergauer dejal, da je brez REPUBLIKA W SLOVESU* OBČINA ZAVRČ RETORIKA SUMBOIA UPRAVNA ENOTA FTOJ KRAJEVNI URAD ^ ZAVRČ Vodstvo občine Zavrč, župana občin Gorišnica in MO Ptuj ter državni svetnik v družbi ministra in državnega podsekretarja dokončne študije (ta je v izdelavi) težko karkoli govoriti vnaprej in o tem, ali je pobuda prišla resnično prepozno. Predlog je dober, temu ni kaj pripomniti, je menil minister, težko pa je napovedati, kaj bodo na to rekli strokovnjaki in kakšna bo na koncu politična odločitev. Kakorkoli že, minister Bergauer je predlagal, da je s sosednjo občino Ormož treba obdržati dobre sosedske odnose. »OBMOČJE ZAVRČA PONUJA IDEALNO LOKACIJO« Državni podsekretar Polajnko se je prav tako strinjal, da je ponujena završka lokacija dobra, vendar pa je treba pred dokončno odločitvijo preučiti obe možnosti, saj sta obe po svoje dobri in primerni ter imata neke prednosti. »V bistvu je prednost Ormoža v manjši investiciji, završka varianta pa ponuja neskončno veliko površino, ki bi jo bilo lahko izkoristili za dosti večji mejni prehod. Strinjam se, da območje Zavrča ponuja idealno lokacijo, da je to območje eno manj razvitih in bi s to cesto pridobilo nešteto razvojnih možnosti. Vsekakor je treba počakati na študijo, potem bomo lahko govorili naprej in odločali,« je še dodal podsekretar Polajnko. SE OBETAJO BOLJŠI ČASI ZA ZAVRŠKE CESTE? Odgovora na to vprašanje nedavni obisk ministra Bergauerja v občini Zavrč ni dal, sicer pa je vodstvo občine prometnega ministra v občino povabilo tudi zato, da mu predstavi številne težave na področju urejanja cest in na tak način pridobi tudi kak »državni« tolar več. Kot je povedal minister, je na območju občine Zavrč blizu 12 kilometrov državnih cest, dobra polovica teh odsekov pa je žal v slabem stanju in manjši del na žalost še makadamski. Ob tem je opozoril, da imamo v naši državi še dobrih 600 kilometrov makadamskih cest, kar je za ministrstvo iz leta v leto dodaten problem. Obljubil je, da bo prometno ministrstvo v prihodnje primaknilo tudi kak tolar več za završke ceste, občina pa da se bo morala še bolj potruditi pri pisanju vlog na ministrstva in pri kandidiranju za državna sredstva preko občinskih projektov. TM Minister Bergauer podpira ponujen predlog priključitve Zavrča na hitro cesto V ZAVRČU GOSTILI PRESEDSEDNIKA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV LOJZETA PETERLETA Peterle obljubil pomoč Na povabilo završkega župana Mirana Vuka se je na začetku marca (na pustni petek zvečer) v občini mudil na delovnem obisku Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov. To je bil njegov drugi obisk v završki občini. Namen obiska je bil, Lojzetu Peterletu čim bolje predstaviti težave pri razvoju komunalne infrastrukture v občini in ga ob tej priložnosti poprositi za pomoč. Kot je povedal župan Miran Vuk, so gospoda Peterleta želeli seznaniti tudi s prizadevanji občine glede načrtovane gradnje hitre ceste Ptuj Ormož, na katero se želi občina na vsak način priključiti ter na meji med završko in gorišniško občino z novim mostom pridobiti priključek na hitro cesto. L. Peterletu so ob tem povedali še za želje Ormoža, ki Zavrču želi »odvzeti« mejni prehod, s čimer pa se v občini nikakor ne strinjajo. Prezgodaj je govoriti o tem, ali bo Lojze Peterle v prihodnje lahko kako pomagal občini Zavrč pri njenem razvoju, ob obisku pa je obljubil, da se bo tudi osebno ter preko stranke zavzel, da ti kraji dobijo večjo podporo iz države. Sicer pa se zavzema za skladen in enakomeren razvoj podeželja (ne samo Haloz, temveč tudi drugih manj razvitih slovenskih občin in krajev). Po njegovem bo mogoče želje uresničiti šele takrat, ko bo koalicija Slovenija zmagala na novih volitvah, za kar si že sedaj močno prizadevajo. TM OBČINA ZAVRČ Proračun občine za leto 2000 Na zadnji seji v letu v letu 1999, 22. decembra, je bil sprejet proračun občine za leto 2000. V letu 2000 so planirani prihodki v višini 182.654.000 tolarjev, kar pomeni za 14,5 odstotka več kot v letu 1999. Odhodki so v višini planiranih prihodkov, torej 182.654.000 tolarjev. Največ odhodka bo namenjenega področju komunalnega gospodarstva, kar 39,68 odstotka (izgradnja vodovoda Vzhodne Haloze - Zavrč ter pokopališča). Na področje družbenih dejavnostih bo 23,92 % namenjenega za delovanje osnovne dejavnosti osnovne šole in pokrivanje obveznosti gradnje osnovne šole ter nabavo dodatne opreme za 1. razred 9- letnega šolanja. Na področju cestnega gospodarstva je največ odhodkov namenjenih za investicije in za redno vzdrževanje cest, in sicer v višini 17,87%. V letu 2000 se je občinski svet sestal 4. februarja. Poudarki s seje: RAZVOJ TURIZMA Svetniki so se pogovarjali o o priključitvi občine Zavrč k lokalni turistični organizaciji Petovio vivat Ptuj. Pri odločitvi bo občinski svet upošteval mnenja članov, ki so se po zakonu o pospeševanju turizma dolžni vključiti v LTO. ODSTOP Z MESTA ČLANA OBČINSKEGA SVETA Najtežja točka dnevnega reda je bila odstopna izjava Martina Vesenjaka z mesta člana občinskega sveta. Po razgovorih, ki so jih imeli komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje ter člani občinskega sveta z gospodom Vesenjakom, je razvidno, da gospod Vesenjak ne odstopa od svojih zahtev. Na podlagi nasprotujočih si mnenj je občinski svet občine Zavrč sprejel sklep, da so s 4. februarjem 2000 nastali razlogi, da preneha članu občinskega sveta Martinu Vesenjaku, roj. 31. 10. 1939, stanujočem v Turškem Vrhu 100, po poklicu kmetovalec , mandat opravljanja funkcije člana občinskega sveta občine Zavrč. Volitve za novega člana občinskega sveta bodo v nedeljo, 7. maja 2000. TELEKOMUNIKACIJA Svetniki so obravnavali tudi izgradnjo telekomunikacije na območju občine Zavrč. Po sprejetem sklepu iz leta 1996 občina daje naročnikom soglasja za priključitev na telekomunikacijsko omrežje. Pred priključitvijo mora naročnik prispevati infrastrukturni deleže v višini tolarske protivrednosti 900 DEM. Podjetje TELEKOM Maribor želi, da občina odstopi od sprejetega sklepa. Z dopisom se sklicujejo na zakon, sprejet v letu 1998. Zaradi nestrinjanja članov občinskega sveta s Telekomom se je občinski svet odločil, da daje nastalo situacijo in v preučitev službi za lokalno samoupravo. POVEČANJE ŠTEVILA ODDELKOV V VRTCU je bila prva točka dnevnega reda 15. redne seje 3. marca. Na podlagi vloge osnovne šole Zavrč in zahteve staršev po formiranju še ene skupine v vrtcu je občinski svet sprejel sklep, da se orga- nizira še ena skupina. MODERNIZACIJA CEST V KORENJAKU IN TURŠKEM VRHU Občinski svet je bil seznanjen s sredstvi občanov, zbranimi za modernizacijo cest v Turškem Vrhu in Korenjaku. V Korenjaku so zbrali 3.433.565 tolarjev. V Korenjaku bo modernizirane 1050 m ceste. Pri pregledu sklenjenih pogodb in zbranih sredstev za modernizacijo ceste v Turškem Vrhu na dan 3. marec je ugotovljeno, da je za omenjeno cesto zbranih 7.332.900 tolarjev, kar znaša le slabih 50 % zahtevnih sredstev. Glede na vrednost investicije v Turškem Vrhu, ki znaša več kot 70 mio tolarjev, bi se po mnenju občinskega sveta in župana moralo zbrati vsaj 17.500.000 tolarjev. Na seji je bila imenovana tudi komisija za odpiranje ponudb pri izbiri izvajalca za modernizacijo omenjenih cest. Odpiranje ponudb je bilo opravljeno 3. aprila. Danica Bratuša, tajnica občinskega sveta Sporočilo o ustanovitvi društva rejcev drobnice Haloze V februarju smo na sedež občine prejeli obvestilo podjetja Halo iz Cirkulan, da je v sklopu programa HALO ED1L ING - Gospodarskega interesnega združenja za razvoj podjetništva in turizma ustanovilo DRUŠTVO REJCEV DROBNICE HALOZE. V sodelovanju z HEI GIZ RPT ter Društvom rejcev drobnice pripravljajo različne programe pospeševanja razvoja reje drobnice na območju Haloz. S projekti bodo kandidirali za regionalne razvojne vzpodbude z ministrstva v RS, strukturnih skladov EU ter druge javne razpise v okviru programa PHARE ipd. Če se zanimate za vključitev v navedeno društvo, sporočite to na sedež občine Zavrč ali se oglasite osebno. Občinska uprava PREDSTAVITEV DELA STRANKE LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE OZ. OBČINSKEGA ODBORA LDS ZAVRČ Ponosni na svoje delo Občinski odbor LDS Zavrč je bil ustanovljen že ob snovanju samostojne občine Zavrč. Tako smo se tvorno vključili v vsa dogajanja v občini in pri skrbi za razvoj našega kraja, ki obsega devet naselij. Tvorno in stalno smo delovali v skladu z možnostmi razvoja našega kraja. Že od ustanovitve občine delujemo aktivno in ne skušamo nikomur vcepljati svojih strankarskih nagibov, še najmanj pa se to čuti pri delu občinskega sveta, kjer skušamo z vsemi močmi pripomoči k hitrejšemu razvoju vsega Zavrča. Torej se dobro razumemo tudi z drugimi strankami, ki delujejo v svetu občine Zavrč. Peter VESENJAK Če na kratko preletimo delo LDS od ustanovitve občine, vidimo, da je prav ta stranka na državni ravni dajala viden in največji delež pri razvoju završke skupnosti - občine: gradnja osnovne šole, vodovoda ... IO OO LDS Zavrč: V prejšnjem mandatnem obdobju smo se velikokrat srečevali z ministrom za šolstvo in šport Slavkom Gabrom in prav gotovo smo s svojimi priporočili in vztrajanjem tudi tako pomagali pri gradnji šole. Veseli smo, da je bilo tako ter da je sodelovanje in ne metanje polen pod noge pomagalo pri razvoju osnovnega šolstva v Zavrču. Ob obisku ministra za kulturo Jožefa Školča, ki je prav tako kot minister Gaber iz vrst LDS, smo v Zavrču dosegli, da je bila iz tega ministrstva poslana v Zavrč pomoč v višini 3 milijone tolarjev za popravilo cerkve Device Marije v letu 1999. Tudi tega smo bili zelo veseli. Veselimo se tudi drugih uspehov, saj Minister Školjč je obiskal tudi završko osnovno šolo nam je bilo v letu 1999 po nekaj delovnih in prijetnih srečanjih z vodstvom stranke LDS, tudi v ministrstvu za prostor in okolje, ki ga prav tako vodi minister iz vrst LDS Pavel Gantar, odobrenih kar nekaj sredstev za gradnjo vodovoda in cest v Zavrču. Prav gotovo lahko s ponosom zremo na delo, opravljeno v prid razvoja celotnega Zavrča, vseh prebivalcev, ki živijo v naši občinski skupnosti. Naš občinski odbor s svojimi sredstvi poskrbi, da jih damo tja, kjer lahko najbolj in največ koristijo, čeprav je želja še več, toda odločamo se, da jih damo tja, kjer so zares potrebna, recimo za obisk starejših in nebogljenih ljudi ob novem letu, za srečanje mladih ob božiču in novem letu, za potrebe kulturnih in drugih dejavnosti, ki se dogajajo v Zavrču. Člani LDS v svetu občine Zavrč so pozorni na delo tega osrednjega občinskega telesa, sej se redno udeležujejo, tvorno sodelujejo tudi z županom in upam si reči, da ne skušamo vcepljati nobenih političnih nazorov, kadar se je potrebno odločati o bodočem hitrejšem razvoju občine kot celote. Tudi naprej si bomo prizadevali, da bo naše delo strokovno, sprotno in dosledno, v korist slehernega občana v naši skupnosti, ki smo jo ustanovili občani. rsii -JtluiiJiuP"1 l,.c. i ........... v . ¥ -', Vodohran in prečrpalnica v Turškem Vrhu V prvih dneh letošnje pomladi se je pričelo premikati tudi v komunalni infrastrukturi, kajti lepo vreme gradbenikom omogoča nemoteno delo na terenu. V polnem razmahu je gradnja dveh zbiralnikov vode vodohranov v Turškem Vrhu in pri sv. Mohorju, položenega je že nekaj kilometrov glavnega voda, trenutno pa poteka obnova precej dotrajanega ostrešja in avle završkega zdravstvenega doma. Investicija v novo traso vodovodnega sistema je daleč največja letošnja naložb občine Zavrč, saj bo do septembra letos vodo iz mestnega vodovoda dobilo kar 130 gospodinjstev v naseljih Goričak, Drenovec, Turški Vrh in del Korenjaka. Kot je povedal Anton Petrovič, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, je treba dodobra izkoristi lepo vreme in v najkrajšem času dokončati oba vodohrana. Spodnji, v Turškem Vrhu, je narejen že čez polovico, pri Mohorju pa se je gradnja v prvih aprilskih dneh šele pričela z izkopom. »Izvajalec gradbenih del je podjetje Nizke gradnje Ptuj , investicijska vrednost obeh vodohranov pa je dobrih 30 milijonov tolarjev. Do sredine maja mora biti dokončan prvi vodohran, drugi, pri Mohorju, pa do polovice junija - seveda tudi opremljen. Lahko povem, da je položenega skoraj 20 kilometrov glavnega voda, dobrih 6 kilometrov je priključkov nanj, do sredine aprila pa bo v zemlji že dosti več vodovodnih cevi. Do jeseni mora biti voda napeljana v 130 gospodinjstev; verjetno bo takrat še nekaj dodatnih priključkov. Skupaj bomo morali v občini za to investicijo zbrati 150 milijon tolarjev, občani pa bodo, kot je sicer že dobro znano, za vodovod po gospodinjstvu prispevali dobrih 180 tisoč tolarjev (1800 DEM), po pogodbah pa bodo znesek odplačevali 15 mesečnih obrokih.« KAKO BO LETOS Z INVESTICIJAMI V KOMUNALNI INFRASTRUKTURI? V jeseni bo že tekla voda iz pip ASFALTIRANJE V TURŠKEM VRHU, DRENOVCU IN KORENJAKU Vodohran pri Mohorju bo narejen do poletja Pričelo se je že odpiranje ponudb za modernizacijo cest, ki so v letošnjem občinskem programu. Najprej bo prišla na vrsto cesta Drenovec - Turški Vrh v dolžini 4 kilometrov, potem krajši odsek ceste Turški Vrh mimo Gaveza do priključka proti Mohorju na 700 metrih in še tretji letošnji odsek, ki ga bodo cestarji asfaltirali, cesta v Korenjak v Cesta Drenovec - Turški Vrh je v letošnjem programu dolžini 1050 metrov. Za vse tri odseke znaša investicijska vrednost del okrog 80 milijonov tolarjev. Občani bodo k investiciji prispevali 10 milijonov tolarjev, pravi A. Petrovič, drugo bo morala dati občina po svojih zmožnostih, seveda pa pričakujejo tudi denar iz državne blagajne, saj so projekti že prijavljeni na pristojnih ministrstvih. Drugih del na cestah letos ne bo, je dejal A. Petrovič, poleg tega da je že urejena in malo razširjena ces- ta pri zdravstvenem domu in trgovini Haložanka, trenutno pa poteka rekonstrukcija zdravstvenega doma: urejajo sanitarije, celotno avlo in ostrešje nad avlo, kjer je, mimogrede povedano, predvidena priročna apoteka. A. Petrovič upa, da se bo letos našlo še nekaj dodatnih sredstev, da bi lahko prekrili celotno ostrešje nad završko kinodvorano, ki je obnove še kako potrebno. TM OBVESTILO Namesto zdravstvene izkaznice -kartica Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je oktobra lani začel uvajati kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta nadomešča zdravstveno izkaznico in izkaznico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Vse izkaznice bodo v Sloveniji zamenjali do konca letošnjega septembra. Svoje kartice lahko zavarovanci potrjujejo na samopostrežnih terminalih. Za upokojence in otroke do 18. leta starosti velja potrditev kartice eno leto, drugim pa tri mesece. Kartice je možno potrditi na vseh delujočih samopostrežnih terminalih. Za občane z našega območja najbližji terminali so postavljeni na naslednjih lokacijah: Zdravstveni dom Ptuj na šestih lokacijah, od katerih so tri v Ptuju, po ena pa v Kidričevem, Majšperku in Gorišnici, v bolnišnicah pa v Mariboru in na Ptuju. Prejete kartice bodo prvič že potrjene (kot je bilo že omenjeno, velja upokojencem in otrokom do 18. leta starosti potrditev eno leto, drugim tri mesece). Pogoj, da zavarovanci prejmejo kartice, je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Naj še omenimo, da postopek prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja ostaja tak, kot je bil doslej. Za morebitna vprašanja zavarovancev glede kartice je Zavod za zdravstveno zavarovanje odprl brezplačno telefonsko številko 0801062. Občinska uprava Zgradbo ZD Zavrč bodo vsaj deloma prenovili KAKO DOBRO POZNAMO NAŠE VASI Tod raste najboljši rumeni muškat Čudovit kraj tik ob meji s Hrvaško, skrit nekje visoko v haloških hribih in le redko poseljen. Tod raste najboljši rumeni muškat, da mu daleč naokrog ni takega, in tu živijo prijazni in skromni ljudje. Vse te besede so namenjene završkemu Korenjaku, ki se razprostira na 231 hektarjih površin; precej je gozdnatih, najvišji vrh najdete 368 metrov visoko, od 35 hišnih številk pa je danes naseljenih le 20. Ko spoznaš Korenjačane, kaj hitro ugotoviš, da so pridni in delavni ljudje, spoštljivi do preteklosti, zelo navezani na težko haloško zemljo, pa polni načrtov z željo po napredku in urejenosti vasi. Ko smo v februarju z ekipo radia Ptuj bili na obisku v Korenjaku, nam je eden bolj znanih domačinov Ivan Bratuša dejal, da je vas pred vojno štela dosti več prebivalcev. Imeli so pet premožnih kmetov, nekaj večjih viničarjev in mnogo hektarjev vinogradov, med katerimi so najbolj izstopali vinogradi završkega graščaka Ulma. Za časa okupacije naj bi se po pripovedovanju starejših Korenjačanov kraj imenoval Adelsberg, prave razlage za sedanje ime naselja pa ni. Ljudje pravijo, da so kraj tako poimenovali že pred mnogimi leti, ko so se k njim priselili ljudi s polja (Polanci), in da bi sami sebe vsaj malo zavarovali, so si rekli, da ostajajo pravi, trdni Haložani - korenjaki; od tod po njihovi razlagi ime naselja. VESELIJO SE VODOVODA IN ASFALTNE CESTE Korenjak ne premore nobenega društva ali organizacije, ljubiteljska kultura in ljudska pesem pa med ljudmi Državna meja je čisto blizu, to pove tudi tale tabla zmeraj najdeta pravo mesto. Društva imajo v Zavrču, vse pomembno se godi tam doli, pravijo ljudje, ki pa v svojem kraju niso pozabili na druženje. Čas za to se najde ob večerih, ko se ponavadi Razglednica Korenjaka V februarju je ekipa radia Ptuj pri Trančarjevih v Korenjaku posnela oddajo »Rajžamo iz kraja v kraj« POVABILO V »BRAJE« V prijetno okolje haloških gričev, od koder je razgled na bližnje hribe prekrasen, pa nas je vse skupaj povabil Korenjačan Ivan Bratuša, in to že v jeseni v pravo haloško »braje», ko je v Korenjaku najbolj veselo in družabno. TM dobijo v stari haloški hiški pri Maksu Trančarju ter ob klepetu in pesmi pozabijo na vse slabo. Gospod Maks in njegova družina so tu našli svoj »božji« mir, kot pravijo, si ob stari domačiji ustvarili topel dom in že nekaj let se ukvarjajo z vinogradništvom. Za družino je to edini vir zaslužka, tako kot za še koga v Korenjaku, vendar pridne roke in dobra volja do dela lahko prineseta dober zaslužek in zadovoljstvo, pravi M. Trančar. »Moje korenine so se razrasle v Korenjaku, vesel sem, da na te korenine nisem pozabil in da sem ostal v rojstnem kraju. To mi je danes v največje zadovoljstvo, kajti sreča je zame in za mojo družino v tem kraju, ne bi je več iskal nikjer drugje,« pravi M. Trančar, tudi vnet ljudski muzikant in pevec. Kako pa je z razvitostjo kraja? Lahko bi dejali, da razvoj šele letos prihaja v Korenjak, saj bo do jeseni vas bogatejša za vodovodni sistem in modernizirano asfaltno cesto. Potem skoraj ne potrebujejo več ničesar, morda le kak kažipot ali tablo, da jih bo lažje najti. Ob otvoritvi obeh novih pridobitev so Korenjačani že obljubili, da se zagotovo srečamo; najverjetneje bo slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku v občini Zavrč. Držali jih bomo za besedo, dobrih gostiteljev ne bi bilo dobro kar tako pozabiti. KUD MAKSA FURJANA Načrtov je veliko "Društva so včasih tako samoumeven spremljevalec našega življenja, da se njihove prisotnosti v našem vsakdanu sploh ne zavedamo. Pa vsi prihajamo v stik z njimi, saj je človek socialno bitje in želja po druženju je vgrajena v vsakega od nas." (Dr. Miha JUHART v knjigi Društva) Tudi kulturno-umetniško društvo Maksa Furjana v Zavrču je v zadnjih mesecih kar dejavno posegalo v življenje naših ljudi. Pomagalo je pri srečanju ljudskih godcev in pevcev v januarju, pred novim letom pripravilo koncert, v marcu pa proslavo in družabno srečanje ob materinskem dnevu. V februarju je imelo občni zbor v gostilni Težak, kjer smo slišali razna poročila o njegovi dejavnosti. Občnega zbora se je udeležilo več kot 50 članov. Marijan Brunec se je na občnem zboru odrekel predsedniškemu mestu in v imenu članov KUD se mu za vložen trud iskreno zahvaljujem. In kako si kot novoizvoljena predsednica zamišljam delovanje kul-turno-umetniškega društva v Zavrču? Najprej si želim, da bi našli sobo ali malo večji prostor, ki bi bil samo naš, da bi se lahko v njem sestajali, na stenah pa obesili priznanja, ki so jih dobili člani naših skupin. Prepevanje v mrzlih prostorih pač ne more biti dobrodošlo vabilo za nove člane. Mislim, da ne bo težko združiti deklet ali tudi žena v samostojno vokalno skupino. Lepo bi bilo, če bi imeli tudi mešani pevski zbor. Velikokrat sem slišala, da smo Haložani in tudi Haložanke dobri pevci. Potrdimo to trditev! Tudi dobrih glasbenikov se ne manjka. Lahko bi ustanovili instrumentalno skupino, ki bi spremljala recimo folklorno skupino, za katero iskreno upam, da bo kmalu zaživela in prikazala plese v naših vzhodnohaloških nošah. Naše društvo se imenuje po znanem slovenskem igralcu Maksu Furjanu, ki se je rodil v Goričaku. Morda se je že rodilo nekaj njegovih naslednikov, a zanje zdaj še ne vemo. Če pa bi ustanovili gledališko skupino, pa bi jih spoznali. Ob stoletnici rojstva Maksa Furjana (leta 2004) bi morda skupino že lahko že imeli in bi nas ob raznih priložnostih razveseljevala s skeči ali tudi samostojnim gledališkim delom. Če pa bi prišla kakšna pevska, glasbena ali gledališka skupina v goste, pa seveda vabim vse občanke in občane, da Minka MOŽINA se je odločila, da se poslovi od svoje skupine ljudskih pevk na čisto drugačen, zanimiv način. Povabila jih je v Slovenske gorice, v pokrajino, ki je sicer podobna naši, le da so hribi morda manj strmi, življenje pa najbrž tudi tam ni prav lahko. A njene gostje smo se ves dan imenitno počutile: ogled naravnih in drugih lepot, vmes pa mila pesem ljudskih pevk, ki je omogočila, da smo vse videno bolj doživljale, bolj vsrkavale vase. če le morejo, poskrbijo za svoje duševno razpoloženje in si utrgajo dve ali tri urice zase in počastijo goste s svojo prisotnostjo. Vem, da se nam bo obrestovalo. Želim, da bi dosedanje skupine še naprej uspešno delovale in nas predstavljale tudi po drugih krajih naše domovine. Naj se moje želje in zamisli, ki so zdaj videti morda še kot sanje, prav kmalu ali tudi malo kasneje spremenijo v resničnost! Trezika MAJCENOVIČ Minki pač ni videti njenih let, saj je vsa razgibana, vesela in gostoljubna vodila svojo skupino ves dan. Pridružil se ji je vnuk Branko z ženo Tanjo in skrbel za veselo razpoloženje ter s fotoaparatom zbiral večne dokaze o tem izletu. Prva postaja je bila cerkev sv. Barbare v Koreni, kjer nas je sprejel zanimiv župnik g. Ogrin in nas seznanil z zgodovino stavbe, povabil pa tudi na ogled zunanjosti in okolice, ki je pravi park in muzej na prostem. Na Zavrhu je pesem o revni deklici in bogatem fantu pritegnila oskrbnika Izlet - oddolžite v in slovo od pesmi in od pevk Maistrove spominske sobe; zaželel si je še eno pesem, da odpre vrata. Seveda smo Maistra in tudi njegovo pesem kar dobro spoznali. Razgledni stolp na vrhu čutil naše teže, razen nekaj mlajših udeležencev izleta, dve pevki pa sta se vendar potrudili do etaže pod vrhom. Osrednji del izleta smo preživeli v vinotoču Metke Slanič v Žikarcah. Po dobri in obilni hrani in pijači so se ženskam usule tudi manj resne pesmi, recimo tiste šaljive o možeh in babah, pa tudi veliko napitnic so zapele. Ugotavljamo, da nekatere še niso povedale vseh pesmi., ki se jih spomnijo iz mladih let. Ni čudno, saj je že Prešeren rekel, da vince oživlja žile Potrebna pa je seveda tudi dobra družba. Minka je o sebi povedala: "Tri leta niso dolgo obdobje, a za nas je bil to čas, v katerem smo kar precej naredile zase in naše zanamce. Zbirale smo se ob večerih, v začetku pri meni doma, ter iskale in prinašale na dan stare, že skoraj pozabljene pesmi. Ni bilo lahko hoditi pozimi peš kar več kilometrov na vaje. Tudi poleti ne, ko je veliko dela. A pevke so bile vztrajne, saj skoraj nikdar ni nobena manjkala na vajah. Moram jih pohvaliti. In uspeh je bil: dve kaseti starih domačih pesmi in nad 30 nastopov po raznih krajih naše domovine. Zahvalila bi se ga. Danici Zelenik, ki nas je vedno bodrila in hodila na naše vaje. Njena zasluga je, da smo s pomočjo g. Cianija izdale obe kaseti. Ker mi moja leta in dogodki v zadnjem letu ne dopuščajo, da bi še naprej pela, naj bo ta izlet oddolžitev in slovo od pesmi in pevk. Naj ostane prijateljstvo glavna povezava med nami." Lepo sončno jutro se je medtem že prevesilo v deževno popoldne (pevke so zjutraj zapele Svetlo sonce se je skrilo), ko smo za ogled sv. Trojice morali odpreti dežnike. V mogočni cerkvi je zazvenelo kar nekaj pesmi iz grl naših pevk. Zadnji postanek je bil v gostilni Am-biente. Lastnica Danica je gostoljubno počastila znanke iz naše skupine. S čudovitimi občutki smo se odpeljale domov. Prekrasno slovo od pesmi in pevk je bilo to druženje. A naj ne bo pravo slovo! Hvala vam, Minka, za vse! Tudi v imenu KUD Maksa Furjana. Trezika MAJCENOVIČ V ZAVRČU SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Pesem je družila vse ljudi Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj je že po tradiciji pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev na ptujskem območju, letos ob pomoči KUD Maksa Furjana iz Zavrča. Zavrčani so udeležence srečanja gostili sredi februarja, nastopili pa sta tudi dve domači skupini: ljudske pevke in ljudski godci tria Grozd. Pevci in pevke so v Zavrč prispeli od vsepovsod, iz različnih kulturnih in folklornih društev, tistega večera pa jih je ob prijetnem vzdušju v završki kulturni dvorani družila in razveseljevala ljudska pesem. Mnogi so vsakoletno srečanje izkoristili tudi za prijetno druženje in klepet ter se z novimi pesmimi prikupili občinstvu. V vlogi strokovnega ocenjevalca skupin je bil letos Branko Fuks, svetovalec za glasbo pri Skladu RS za ljubiteljske kulturne de- javnosti, ki je završki ljudsko obarvani večer dobro ocenil, pevce, pevke in muzikante pa povabil na nova srečanja. TM Na domačem odru so nastopile tudi završke ljudske pevke ZLATA POROKA V ZAVRČU Zlati jubilej zakoncev Kotar Tokratni zlati jubilej poroke sta v Zavrču v decembrskih dneh v letu 1999 slavila Ludvik in Ida KOTAR iz Zavrča 11. Poročila sta se 16. decembra 1949 v Ormožu, skupna zakonska pot pa jima je tekla prav tukaj v Zavrču. Njuno skupno življenjsko romanje je bilo polno zanimivih, drobnih in zelo pomembnih vsakodnevnih dogodkov, tudi takih, ki so pustili širše sledi v njunem spominu. Ludvik je bil rojen na Dolenjskem, v Veliki Loki pri Trebnjem, 4. marca 1923, Ida pa je bila rojena v Slovenskih Konjicah 20. oktobra 1931. Iz njune usklajenosti se je kmalu rodila nova družinska ljubezen in veselje, saj se jima je že v letu 1950 rodila hčerka Tatjana, kmalu za tem je v letu 1953 srečno družinsko skupnost izpopolnil sin Ludvik in zatem v letu 1954 še sin Janez. Pridne in delovne roke staršev so z vso starševsko ljubeznijo in odgovornostjo objele svoje otroke in jih popeljale v lastno družinsko življenje. Vsi srečni in zadovoljni so se srečali na tem velikem prazniku, ko so skupaj obhajali zlati jubilej staršev v Zavrču, kjer je zlato poroko v poročni dvorani v gradu Zavrč opravil prejšnji župan Franc Majcenovič, cerkveni obred pa sta v farni cerkvi sv. Nikolaja opravila prejšnji duhovnik Ivan Pucko in sedanji dušni pastir Jožef Pasičnjek. Ob tem dogodku je zadonela glasba in petje umetniških spevov, ki so slavljencema z vsemi drugimi prijetnimi dogodki gotovo ostali v lepem in globokem spominu. Spoštovana Ida in Ludvik KOTAR, tudi uredniški odbor časopisa Dober den se pridružuje vsem izrečenim čestitkam in Vama želi še mnogo, mnogo zdravih in čilih let ter da bi se še velikokrat srečali na dvorišču v gradu Zavrč, pa tudi z vajinimi najdražjimi, kot kaže tudi objavljena fotografija. Peter VESENJAK DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAVRČ Zahvala Člani društva upokojencev Zavrč in upravni odbor društva se prisrčno zahvaljujemo občinskemu odboru Liberalne demokracije Slovenije Zavrč za lepo gesto pomoč, ki so nam jo izkazali s finančnimi sredstvi pri obdaritvi članov, starejših od osemdeset let, in tistih, ki so nepokretni doma ali pa v domu ostarelih v Ptuju. Tudi občina Zavrč nam je pri tem pomagala s finančnimi sredstvi in tudi odobrila prevoz s kombijem, da smo lahko obiskali naše ostarele in povečini nemočne člane - upokojence, pa tudi druge občane naše občine ob koncu leta 1999. Samo s skupno akcijo in pomočjo nam je to uspelo. Uspeh bi lahko bil še večji, če bi nam pomagale še druge organizacije, društva ali še kdo v naši mali občini Zavrč. Vsem, ki ste nam pomagali ali nas vsaj bili pripravljeni razumeti, v imenu obdarovancev in tudi tistih, ki smo pri tem sodelovali, iskrena hvala za to lepo gesto. Upam in vem, da so je bili najbolj veseli naši ostareli občani, saj jih ne obiščemo preveč pogosto, za kar pa je kriv naš tolar, saj ga je vedno premalo, potreb po takšnih srečanjih pa je vsako leto več. Hvala še enkrat. S člani društva upokojencev Zavrč, ki obiska niso bili deležni, se bomo srečali na občnem zboru v maju v kulturnem domu Zavrč. Društvo upokojencev Zavrč: Franc VAUPOTIČ, predsednik Velika noč Počasi, počasi se izteka letošnji postni čas. Bliža se velika noč z vso svojo lepoto. Različne odpovedi in žrtve postnega časa nam bodo pomagale, da jo bomo obhajali z večjim veseljem in zadoščenostjo. Toda kakor vedno vendarle ostaja pomislek. Ali smo res naredili vse, kar je v naši moči, kar se tiče sprave, medsebojnega spoštovanja in ljubezni doma, med sosedi, na delovnem mestu, med prijatelji _? Ali ni ostalo še več prepadov, ki nam preprečujejo jasen pogled in mirno vest? Ali bo res jubilejno leto 2000 šlo kar tako mimo nas in nas ne bo nagovorilo? Veliki petek v velikonočnem tridnevju je dan, ko še na poseben način razmišljamo o Kristusovem trpljenju, smrti in kako so ga položili v grob. Pred grob so zavalili velik kamen in ga zapečatili. Če se ozremo po naši sivi vsakdanjosti, bomo opazili veliko kamnov, ki lahko vzamejo pogum, da pokopljemo vsako upanje, povzročijo nesporazume, sovraštvo, nasilje. Se več. Celo sami zavalimo kamne pred svoje življenje, in jih zapečatimo z besedami: »Ne morem odpustiti in pozabiti.« Po drugi strani pa še čas, v katerem živimo, pred naše življenje vali kamne manjše in večje. To so kamni razočaranja, krivic, obupa, črnogledosti, sovraštva, nasilja, vojn. ZAHVALA Dragi verniki! Ob smrti svojega očeta se v svojem in v imenu cele družine zahvaljujem vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali za cvetje, sv. maše ter za cerkev. Se posebej hvala ljudskim pevkam iz Zavrča, avtobusnim šoferjem za organizacijo prevoza in vsem, ki ste prišli na pogreb. V imenu žalujoče družine: Jože Pasičnjek, župnik Ko pridemo do takih spoznanj, se kakor žene, ki so na velikonočno jutro šle h grobu, sprašujemo: »Kdo nam bo odvalil te težke kamne?« Težki in res veliki so ti kamni brezbrižnosti in brezboštva. Ali smo res izgubili vsako upanje in pogum? Kjer človek odpove in ne more več, kjer breme postane pretežko, tam se razodene Božja moč. Kristus je tisti, ki nam lahko pomaga, seveda če mu to dopustimo. Ne pustimo da bi letošnja velika noč šla mimo nas. Pustimo Kristusu, vstalemu od mrtvih, da razbije kamne, ki nas zapirajo v zatohel grob naših slabosti. Dragi verniki! Vsem vam želim lepe in blagoslovljene velikonočne praznike, dosti pisank, predvsem pa osebnega zadovoljstva in sreče. Jože Pasičnjek, župnik OBREDI VELIKEGA TEDNA: Veliki četrtek: zvečer ob 18.00 Veliki petek: zvečer ob 18.00 Velika sobota: blagoslovi velikonočnih jedi: ob 9.00, 10.00. 11.00, 15.00 in 16.00 v župnijski cerkvi ob 12.00 uri pri Janžu ob 13.00 pri Mohorju Obredi bodo ob 18.00. Velika noč: ob 7.00 bo vstajenjska maša s procesijo. Pozna maša bo ob 10.30, ob 15.00 pa bo maša v hrvaškem jeziku. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR ZAVRČ Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE ter polno košaro pisank. ŠOLA IN UČENCI SE PREDSTAVLJAJO Šolsko tekmovanje iz matematike Tekmovanju se drugače reče tudi evropski matematični kenguru, OS Zavrč pa je šolsko tekmovanje iz matematike gostila 16. marca letos. Takrat so bronasta Vegova priznanja osvojili: Jernej Bratuša in Robert Lužnik iz 2. razreda, Mateja Bratuša in Ivo Borak iz 2. razreda, Mirjana Golc, Karmen Kokot in Bojan Saftič iz 4. razreda, Tamara Šoštarič, Matjaž Mislovič in Denis Hrženjak iz 5. razreda, Denis Borak in Mojca Kukovec iz 6. razreda, Mitja Kokot, Monika Petrovič in Liljana Vesenjak iz 7. razreda ter Aleksandra Hrženjak, Dubravka Bolčevič, Danilo Kokot in Damijan Hronek iz 8. razreda. BRONASTI FIZIKI Na tekmovanju mladih fizikov so bronasto Stefanovo priznanje iz fizike osvojili Aleksandra Hrženjak, Damijan Hronek in Nadja Borak. Čestitamo! NAŠ ŠOLSKI VRT V posebno radost in zadovoljstvo mi je naš šolski vrt. Zgodaj spomladi ga učenci skrbno prelopatamo. Včasih gre lopata le stežka v zemljo, a potem ga bogato zasejemo. V našem vrtu tako lepo raste, kakor bi se hotela zemlja nekoliko oddolžiti nam majhnim, mladim obdelovalcem. Po prvi pomladni delovni akciji vrt redno obiskujemo, spremljamo, kako semena kalijo, kako se rastline razvijajo, odstranjujemo plevel, zalivamo in nazadnje poberemo pridelek. Ves pridelek porabi naša kuharica ob pripravi malic in kosil. Ker uživamo zelenjavo, pridelano na našem vrtu, lahko trdim: to hrano smo pridelali učenci naše šole, ta hrana je zdrava! Ali vas zanima, zakaj obdelujemo šolski vrt? Povem vam: naša šola je že dve leti aktivno vključena v organizacijo VIC - vzorčno izobraževalni center -proizvodnih interesnih dejavnosti. V Sloveniji je devet takšnih centrov. Eden izmed njih smo tudi mi. Nosi naslov »zelenjavni šolski vrt«. Predstavniki centrov se enkrat letno srečujemo, izmenjujemo mnenja, izkušnje in pokažemo povemo, kaj vse smo naredili v tem letu. Karmen Kokot, 4. b LETOŠNJE SREČANJE VIC BO V ZAVRČU Letošnje srečanje VIC bo torej v Zavrču. Nanj se že vse leto skrbno pripravljamo. Brskamo po knjigah, revijah in časopisih ter proučujemo zelenjavni vrt. Ob koncu projekta bomo izdali bilten, v katerem boste našli nekaj koristnih in zanimivih napotkov za vrtnarjenje, predstavili bomo rastline, njihovo uporabo v prehrani, zdravilstvu, kozmetiki in še kje. Udeležencem 4. srečanja želimo predstaviti svoje delo, zato bomo pripravili delavnice, ki se bodo navezovale na našo dejavnost ZELENJAVNI VRT. Učenci bodo delali na vrtu, izdelovali vrtno orodje, kompostnik, raziskovali talne organizme haloške zemlje ter pripravljali razne solate in sokove iz zelenjave. Ker je to srečanje povezano z materialnimi sredstvi, bomo iskali sponzorje za pomoč. Zal ima naša občina malo obrtnikov, h katerim bi se lahko zatekli po finančno pomoč, zato se bomo obrili po pomoč na občino. Upamo, da bomo uspeli in šolam po Sloveniji dostojno predstavili našo šolo, našo dejavnost, naš kraj, naše Haloze lepote naše haloške pokrajine in njene kulturnozgodovinske znamenitosti. Na srečanje, ki bo v maju, vljudno vabimo tudi vse krajane Zavrča. Učenci in delavci šole Zavrč Dve skupini predšolskih otrok Novembra 97 smo odprli vrtec. V skupino je bilo vključeno samo osem otrok. To število pa je v dveh letih naraslo, skupina je bila že prepolna, potrebna je bila še ena skupina. Glede prostorskih pogojev ni nobenih problemov, saj so zagotovljeni že od vsega začetka. Tako od ponedeljka, 3. aprila, delujeta v naši občini dve predšolski skupini: -mlajša skupina (starostno obdobje od 1,5 do 3 let), ki šteje 10 otrok, -starejša skupina (starostno obdobje od 3 do 6 let), ki šteje 19 otrok. V vsaki skupini sta zaposleni dve delavki, vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki skrbita za svoje varovance. Erna Friščič TURISTIČNO DRUŠTVO Še vreme je bilo pustovanju naklonjeno Naši osnovnošolci so pod vodstvom svojih učiteljev pripravili pustno povorko že prejšnja leta, letos pa so se odločili k sodelovanju povabiti tudi naše turistično društvo. Delo smo si razdelili in tako smo v društvu prevzeli organizacijski del. Živopisana povorka našemljenih osnovnošolcev, med katerimi je bilo tudi nekaj odraslih skupin, se je na pustni torek pričela pred osnovno šolo in se vila proti kulturnemu domu. Verjetno lahko zahvalo za dobro udeležbo domačinov pripišemo čudovitemu sončnemu vremenu. Osrednje prizorišče je bilo v kultur- nem domu, kjer so se maske predstavile ob zanimivih komentarjih učitelja Izidorja. Po kratki predstavitvi je stroga komisija, ki so jo sestavljali učitelji in domačini, izbrala najbolje maskirane skupine in organizatorji so jih nagradili. Tako so bila najprej nagrajena strašila iz male šole. Med skupinami iz ostalih razredov, ki so se v sodelovanju s svojimi učitelji domiselno namaskirali, so prvo mesto prisodili skupini pikapolonic iz tretjega razreda, drugo mesto čarovnicam iz petega razreda, tretje pa si je zdravniška ekipa iz sedmega in osmega razreda delila s kurentom iz tretjega razreda. Med odraslimi skupinami si je prvo mesto prislužila družina Kremenčkovih iz Drenovca. Rajanje majhnih in velikih mask je ob zvokih mladinskega ansambla Krona in ob obilici dobre volje trajalo v pozne popoldanske ure. K temu naj dodamo le še zahvalo za sodelovanje in povabilo za naslednje leto. Želimo si še veliko takšnih in podobnih prireditev v sodelovanju z drugimi društvi. Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri našem delu. Naj svoje pisanje končamo s čestitko ob bližajočih se praznikih: Vsem našim članom, občanom in občankam ter društvom in strankam, želimo blagoslovljene praznike ter veselo pisanko. ZAVRŠKI LOVCI SODELOVALI V VSESLOVENSKI ČISTILNI AKCIJI Nabrali na kupe odpadkov Gozd ni koš za smeti, so dejali završki lovci, ko so v naravi nabrali ogromno smeti in kosovnih odpadkov Lovska zveza Slovenije je po lanskoletni prvi uspešni čistilni akciji letos aprila poskrbela že za drugo z delovnim naslovom Gozd ni koš za smeti. Čiščenje, pri katerem so slovenski lovci čistili polja in gozdove, je 8. aprila v organizaciji Lovske družine Zavrč potekalo tudi na območju občine Zavrč. Glavni namen akcije je bil očistiti naše gozdove in polja ter jim »vzeti« tisto, kar so jima ljudje vsilili brez privoljenja. V lovski organizaciji pravijo, da v naravi vedno znova naletimo na kupe smeti in odpadkov, na številna divja odlagališča, ki žal slabo vplivajo na življenje divjadi in na naravo samo. Lovci si namreč zelo prizadevajo za ohranitev vseh živalskih vrst, s tem pa tudi za ohranitev zdrave narave, zato organizirajo čistilne akcije, da bi naravo čim bolje počistili in ljudi vzpodbudili, da smeti ne odlagali kjerkoli. Završki lovci so tudi k letošnji akciji povabili občane domače občine, osnovnošolce in člane drugih organizacij v občini, odziv pa je bil izredno dober, je povedal predsednik LD Zavrč Anton Petrovič. Čiščenje je potekalo na različnih koncih občine, koordinirali so ga člani lovske organizacije, v akciji pa nabrali kar precej kilogramov smeti, večjih kosovnih odpadkov in popisali vsa najdena divja odlagališča. Sicer pa lovci upajo, da bodo imeli občani v prihodnje bolj »zdrav« odnos do narave, da ne bodo smeti odlagali kjerkoli in da bo v bodoče potrebnih čim manj čistilnih akcij. TM ČIŠČENJE ODLAGALIŠČ DRAGO PLAČAMO VSI OBČANI Cisto okolje - skupna skrb Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče ni le stvar, opredeljena z občinskim odlokom, ampak skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Vedno večjih naporov občinske uprave za ohranitev čistega okolja pa ne podpirajo nekateri občani občine Zavrč, saj še vedno odlagajo komunalne odpadke izven odlagališča Brstje, predvsem v raznih jamah, v gozdovih, ob javnih poteh in regionalnih cestah. Posledice njihovega ravnanja čutimo vsi občani, ki kot davkoplačevalci financiramo opravljanje občinskih nalog. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi lahko občina očistila vsa do sedaj nastala divja odlagališča. Občane naprošamo, da odpadke odložijo na odlagališče odpadkov v Brstju podjetju Cisto mesto. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča, in jih predlaga v postopek sodniku za prekrške, ta pa povzročitelje kaznuje z denarno kaznijo za prekršek v višini od 10.000 do 40.000 tolarjev. Naprošamo tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih divjega odlaganja komunalnih odpadkov, saj je čisto okolje skupna skrb in korist vseh občanov. Sabina JUPIČ, komunalna inšpekcija ANKETA MED OBČANI V GORIČAKU IN OKOLICI Pomlad je prinesla sonce in dobro voljo Za mnoge ljudi je prišel najlepši letni čas. V hladnih zimskih dneh si pomladi in toplega sonca že kar želimo, potem pa ko pride v našo deželo, je spet vsem po starem, čeprav je vse nekam bolj veselo in lepo. Pa saj veste, da je pomlad tudi najlepši čas za ljubezen. V Haloze je pomlad prinesla svežino, dobro voljo in mnogim ljudem delo. Med potepanjem po Goričaku in delu Turškega Vrha smo o pomladnih danostih povprašali nekatere občane in povedali so marsikaj zanimivega, nekaj pa smo uganili sami. Jožefa Lazar iz Goričaka: »Vsako leto mi pomlad prinese le dosti dela v vinogradu in na vrtu. Vendar se prvih pomladnih dni zelo razveselim, pa tudi pomladnega cvetja, še posebej pa mi je pri srcu rožmarin. Vesela sem, da nam je letošnja pomlad »prinesla« tudi vodo, saj bomo kmalu dobili priključek na vodovodni sistem.« Jernej Kelc iz Goričaka: »Rad imam pomlad, saj je res nekaj posebnega. V tem času se prične tudi delo v vinogradu; do zdaj smo že zvezali »lačne«, kmalu pride na vrsto škropljenje in kopanje v gorici. Pa tudi vodovod to pomlad že prihaja v naše domove.« Terezija Belšak iz Turškega Vrha: »Dobili smo toplo vreme, veliko sonca, veselje in vse je lepo ozelenelo. Ta letni čas prinese tudi dosti dela. Pri nas doma smo že posadili krompir, postorili najnujnejše na vrtu, pa po vinogradu in v sadovnjaku, kjer je bilo na vrsti spomladansko čiščenje. Upamo, da nam bo pomlad prinesla tudi kaj gramoza na ceste, še bolj pa v našem kraju potrebujemo vodovod.« Joža Svraka iz Goričaka: »Veseli me, da je že pomlad. Prinesla nam je veselje, lepo sončno vreme, pa sam sem vesel, dokler sem živ in zdrav. Malo sem delal na vrtu, malo pomagal pri sosedovih v vinogradu, drugače pa na stara leta bolj počivam.« Alojzija Skok iz Goričaka: »Skoraj ne vem, kaj bi vam rekla o pomladi. Le to, da smo je ljudje v Halozah veseli, saj je bila letos dolga zima, zato smo si pomlad že zelo želeli. Spomladi je narava še posebej lepa, vse ozeleni, pomlad pa je tudi čas cvetja. Vse okrog nas je polno cvetov in to je nekaj krasnega.« TM Pomlad v neštetih barvah in cvetovih NOVE POŠTNE ZNAMKE Otroški junaki na znamkah Konec marca so izšle nove priložnostne poštne znamke. Pošta Slovenije jih je izdala, da bi z njimi počastila nekatere dogodke iz preteklosti, se pridmžila praznovanju v sedanjosti in razveselila predvsem mlajše ljubitelje filatelije. V spomladanskem paketu je »Planinska znamka«, tu je še tradicionalna serija »Minerali in fosili«, kjer sta novi znamki dravita (mineral) in trilobita (fosil). Mlajši bodo zelo veseli prikaza treh junakov slovenskih slikanic: mačka Murija, Mojce Pokrajculje in Pedenjpeda. Spomladanski sklop zaključujeta znamki, namenjeni obeležitvi jubilejnega leta 2000 in spomina na grozote druge svetovne vojne. V POŠTA SLOVENIJE IM