Ust frhafa od oVtoKra 1947 kot tednik — Od 1. januar ja 1958 kot pol tednik — Cd januarja 1960 trikrat te densko - Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. in sicer °b sredah in sobotah — glasilo socialistične KRANJ. SREDA, DNE 16. SEPTEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 73 — CENA 10 DINARJEV Ustanovite!ii: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL m A K u c ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik IS SRS Viktor AvbeJJ, podpredsednik IS SRS Janko Smoče in pred-*edndk gospodarske zbornice SRS Viktor Kotnik so se včeraj razgovarjali v Kranju o nekaterih problemih v kranjskih podjetjih Občani in odborniki •} se lahko posvetili nalogam, ** Jih imajo kot odborniki. jP^ga, nič manj važna ugotovi-r?y» je ta, da je poslovanje raz-siužb občinskih skupščin •'. preozko. O tem je raz-^av|jala pred dnevi kadrovska omisija pri občinskem odboru DL v Kranju. Razne komisije, 'bori j»n »referati« prihajajo |Ved odbornike na sejah skuip-^lne z raznimi elaborati in iz-ii?aixilp[»i predlogi, ki vse preveč penijo kot že gotove edine T^ne rešitve, ki jih ne bi smeli ^Premimjaui. Odborniki so-tako mot>»U občutek, da se v takih pri- stvf1^ mt* ne smeJ° vmešavati v yan, da ne bi »rušili« enotno-i občinske ^politike. Tako pri-r>r-aXi anje raane8a gradiva in pologov, ki so dostikrat zelo membni za občane, se namreč Vari*'^0 v Preozkem krogu in na-dttnp ^ taki prodiogi tudi uve-^avijo brez bistvenih sprememb Jj nemalokrat celo brez nikakrš-. ^ Pripomb na skupščini. Izgube za dobiček Od lanskih 61 milijonov dinarjev izgub v poslovanju gospodarskih organizacij kranjske občine, se je ta številka letos zmanjšala na 13,5 milijonov dinarjev, kar pomeni veflk uspeh. To je dokazal letošnji polletni kem našem podjetju dajali tople obračun v primerjavi z istim ob- malice po smešni nizki ceni, tako dobjem lani. Vendar pa številke da so jih delavci dostikrat ra/.nio-še ne povedo vsega. Gre za to, da tavali. Seveda je iz njihovih skla-je lani bilo več proizvodnih pod- dov (iz njihovega žepa) šlo veliko jetij, ki so zaključila svoj račun denarja za to menzo, kar pa nih-z izgubo, kar letos ni več pri- ce ni upošteval. V drugem primeru mer, in da so letošnje izgube le šepa so za malice utemeljevali eko- »izguibe« v dejavnosti družbenenomske cene tako, da so se mno-prehrane in rekreacije. Zato pa te gi delavci (in kar je bilo najhuje, izgube niti ni moč metati v koš prav tisti z najnižjimi dohodki in slabega gospodarjenja, marveč jih ob težaških delih) odrekali tej prištevati mnogim naporom za hrani zaradi »varčevanja«, kar je dviganje standarda* znova skrajno nepravilno. Zato Lani je na primer iskazoval oz- je pri' takih izgubah treba upošte-gubo kolektiv Kranjske opekarne, vati življenjske razmere deiovne-Kmetijsko živilski kombinat in ga človeka in računati, da so prav gostinsko podjetje na Jezerskem, take »izgube« v dologoročnejši kjer se je letos stanje izboljšalo, politiki vendarle »dobički«, oziro-Tako imenovano izgubo pa še le- ma da gre za »investicije« za na-tos izkazuje menza IBI v znesku šega človeka. 1.422.508 dinarjev. Delavska restav- Volitve vodstev SZDL V kranjski občini so že v teku racija tov. »Sava« skupno.z vsemi zaostalimi računi za več kot 8 milijonov dinarjev, kar je ta tovarna že v celoti poravnala, zatem menza gradbenega podjetja Projekt, menza Komunalnega servisa in Počitniška skupnost Iskre. Seveda bi podobno izgube izkazovala še vrsta drugih podjetij, če bi v Prve priprave na volitve vodstev svojih obračunih izločile menze kot samostojne organizacije. kraj. oirg. SZDL, ki jih je v tej občini 37. Te naj bi bile ob pri- so predvidene v drugi polovici oktobra in novembra letos. Ob vsem tem se vsiljuje misel, liki konferenc teh organizacij, ki | do kam naj segajo tako imenovana socialna merila in kje naj začno delovati ekonomske cene. V Osnovna težnja je, naj bi ljudje svobodnem delovanju ekonomskih _ č[ani SZDL _ na kolerencah zakonitosti naj bi delavec z me- pc>vsem sa obodno volili svoja rilom po delu oziroma občan z vodstva brez nikakih predhodnih ustreznim dohodkom postal posvetovanj o imenih oziroma z svoboden koristni k vseh go- vrwprcj popravljenimi kandidati, stinsk.h in turističnih uslug kar je 5ilo dostikrat v praksi, po svobodni izbiri m možnostih. Toda danes še tega Razprave o spremembah statuta ZKJ Preživele oblike Sinoči je bil na Jesenicah sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZKS jeseniške občine, ki ga je pripravil občinski komite. Udeleženci so razpravljali o predlogu sprememb v statutu ZKJ In nekaterih gospodarskih vprašanjih. Sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh sklicali sestanke osnovnih organizacij. Že v dosedanjih razpravah na Jesenicah ln tudi na sinoćnjem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij je bilo slišati nekaj pripomb in dopolnitev k novemu predlogu statuta. Predvsem sO poudarili, da so naloge, dolžnosti in pravice članov premalo poudarjene in precizirane in da je čutiti premajhno demokratizacijo v delu članov ZK in osnovnih organizacij. Prav tako je bilo nekaj predlogov ha račun organizacijskih oblik dela, sprejemanja in obveščanja članov. Med drugim menijo, da so oblike dela osnovnih organizacij ZK v Železarni preživele. Glede dela tovarniških komitejev v okviru krajevnih skupnosti je prevladovalo mnenje, da slednjih ni treba, ln naj bi bili tovarniški komiteji sinhro-nizatorjl dela, medtem ko naj bi delo in vlogo okrajnih komiteje-, prevzela republiška vodstva. Strokovni kadri in delovne organizacije Draga kratkovidnost Razvojni programi delovnih organizacij pogosto' niso dovolj izdelani tudi zaradi osebnih razlogov. V podjetjih ni dovolj strokovnega kadra, ki bi bil sposoben odpreti in gospodarsko ter tehnično utemeljiti razvojne programe. Vse bolj ko se uveljavljajo ekonomski principi razporejanja investicijskih sredstev in čim intenzivneje se vključujejo delovne skupnosti v mednarodno delitev dela, toliko bolj pereč je problem ustrezne strokovne zasedbe ključnih delovnih mest v posameznih podjetjih. Dobro delo strokovnih služb se mora nujno odražati v ustreznem delu samoupravnih organov. Samoupravni organi mnogokrat sklepajo »na pamet« o zadevah notranje delitve in drugih važnih vprašanjih kolektiva prav zato, ker preprosto ni v podjetju nikogar, ki bi jih ustrezno strokovno podučil. Dobri strokovnjaki — ki upajo, kar zadeva odločitve iz njihove stroke, prevzeti tudi osebno odgovornost -za določen program ah ukrep — so torej prvi pogoj za dobro delo samoupravnih organov v podjetju, ne pa obratno. Kljub jasnim prednostim podjetij, ki zaposujejo dobre strokovnjake pa podatki trdovratno kažejo dokaj brezbrižen odnos kolektivov do teh problemov. Zaposlovanju strokovnjakov na ustrezna delovna mesta se posveča odločno premajhna pozornost. Prav tako v podjetjih premalo skrbijo za načrtno vzgojo in strokovno izobraževanje že zaposlenih delavcev. To se mnogim delovnim organizacijam že maščuje, mnoge pa bodo zaradi svoje kratkovidnosti še zašle v težave. Po podatkih iz polletnih obračunov delovnih organizacij na Gorenjskem, je razvidno, da niso v celoti izkoriščena niti sredstva, ki bi jih delovne organizacije smele črpati za ta namen na račun poslovnih stroškov. V kranjski občini so podjetja izkoristila le 37 odstotkov letne vsote. Pri tem pa se sploh ne spuščamo v razglabljanja, kako so posamezne delovne organizacije, porabile sredstva, kolikor so jih. Ker mnoga podjetja nimajo utrjenega sistema izobraževanja, niti ustreznih strokovnih služb, je upravičen dvom o učinkovitosti vseh tovrstnih investicij. ' Razlogov za tako brezbrižnost glede vzgoje in strokovnega izobraževanja pa ni. O tem nas lahko prepričajo podatki o strokovnih kvalifikacijah vodilnih delavcev v naših delovnih organizacijah. Zal, s temi podatki za Gorenjsko ne razpolagamo. Vendar ne bi bili kdo ve koliko boljši, kot so za celotno Slovenijo. V Sloveniji je še vedno več kot polovica direktorjev delovnih organizacij z nižjo šolo ali točno 52 odstotkov. Le R5 odstotkov direktorjev ima visokošolsko izobrazbo, vendar je med njimi najmanj ekonomistov. Od vodilnih delavcev v podjetjih imajo najboljši kvalifikacijski sestav sekretarji in tehnični vodje. Ob vse močnejšem vključevanju naših podjetij v mednarodno tržišče, je končno zanimiv tudi podatek, da le 29 odstotkov vodilnih delavcev približno govori enega izmed tujih jezikov. j Zakon o volitvah samoupravnih organov je uveljavil princip reelekcije za vodilni kader v delovnih organizacijah. V nekaterih občinah so kadrovske komisije ta princip že začele izvajati. Ni dvoma, da bo ta nov način kadrovanja imel ugodne posledice in bo postopoma vplival na izboljšanje kadrovske strukture in pomladitev najodgovornejših strokovnih služb v podjetjih. Tudi kar zadeva starostni sestav vodilnih kadrov v podjetjih položaj ni dober. Mladi kadri so se delno uveljavili le kot sekretarji in tehnični vodje. Ni naključje, da je pri teh kategorijah izobrazbeni sestav najboljši. Direktorjev je le 15 odstotkov pod 35 let. To po svoje ilustrira ozkost v dosedanji kadrovski politiki na tem področju. Princip reelekcije seveda sam po sebi ne bo dal ugodnih rezultatov. Samoupravni organi bodo morali stalno razmišljati o tem vprašanju. Treba bo sicer smotrno, a pogumno ukrepati v prizadevanjih za ustrezno razporejevanje ljudi na delovna mesta. Obveljati bo moralo načelo strokovne sposobnosti in izobrazbe. Ta načela sc za sedaj še težko uveljavljajo. Ni dvoma, da jedel krivde za to tudi v sedanji kadrovski zasedbi vodilnih služb v podjetjih. Zanimivo je npr., da je neko podjetje v Kranju ob razpisu mesta direktoija, zahtevalo od inženirja, ki, bi morda hotel konkurirati za to delovno mesto, ustrezen delovni stal (kar je pravilno), od mojstra njihove stroke pa prav nobene druge sposobnosti in dodatne kvalifikacije Diplomanti srednjih in visokih ekonomskih šol — pa sploh ne bi mogli konkurirati, čeprav je oeito, da vsem podjetjem primanjkuje tovrstnih strokovnjakov. Nihče sicer ne trdi, da šolska kvalifikacija sama po sebi daje kandidatu vse sposobnosti za opravljanje vseh poslov. Po pravilu bi moralo to sicti bili točno, s pridržkom, da pravilo potrjujejo prav izjeme Seveda bi bilo v enaki meri treba upoštevati tudi obratno načelo: da namreč izj-ane še zdavnaj ne pomenijo pravila. — sik Nadaljevanje . »izgube« povsem utemeljene. Sena 2. strani 1 veda do neke meje. Tako so v ne- OBRAZI in Zadaj za novp, veČnadstrop-n° stanovanjsko hišo je pri-š'o do prepira. Bdlo je proti Večeru, ko je bila večina stanovalcev doma. Zato je ta do-*j5s?k ime^ veliko poslušalcev, 8Wlalcev, din celo navijačev in In vsi dz oken so mu odobravali, ploskali in dodajali svoje. Slo je za ožji del širšega kmečkega zemljišča, ki je tam že odkupljen s pogodbo in ga letos ni nihče obdeloval. Gradnja novih hiš bi se morala že začeti. Tako je ta zemlja trenutno neizkoriščena. Zato so o tem zemljišču govorili stanovalci na svojem sestanku. Dokler ne začne gradnja, tako so sklenili, bodo ta prostor delno počistili, da bi se vsaj otroci tam lahko igrali. Opravili so to delo. Lastnica, ki ama prav tam^blizu hišo, se sploh ni pokazala. Nihče ni ni- „Na svoji zemlji" razsodnikov, ki so odpirali okna in sledili sporu. *Nl to vaša zemlja! Dokler n« dobim kaj pismenega, ne dovolim niikomur na to stran! sem še vedno na svojem, r°*ler mi vsega ne izplačajo. Vi Priseljenci, brezdomci ima-le samo stanovanje!« Tako je hripavo vpila prilet-na> postavna žena in vrtela v rokah stare skrivljene grablje. »Ni res! Ta zemlja je že odbijena, že zakoličena. Dok-er ne začno graditi, imamo mi prav tako pravico kot vi in Vs',« je vztrajal eden od dveh moških, ki sla bila tam. ti pomislil nanjo. Toda ko so začeli tam okrog skakati otroci je bila silno huda. S palico Jih je lovila, jih zmerjala in preklinjala. In to naj bi ondan doživel tudi »dober družinski mož«, ki je hotpl tam stepati preproge. Toda on se ni hotel umakniti. Prišlo je do besed. Stanovaloi so vsi obsojali bivšo lastnico, ki s podzavestno, podedovano strastjo do »svoje zemlje« otresa jezo na nove stanovalce v tem okolju in ta del travnrka, čeprav je že odkupljen, s pretirano lastniško zagrizenostjo brani pred vsakomur na grob in žaljiv način. — K. M. Sodelovanje z zamejsko mladino V Porentovem domu v Kranjski gori so v nedeljo zvečer zaključili dvodnevni seminar »Različne poti v socializem«, na katerem so sodelovali razen naše mladine še člani naprednega mladinskega gibanja obmejnih pokrajin iz Avstrije in Italije. Seminarju pripisujejo precejšen pomen tako zaradi številne udeležbe zlasti iz Italije, od koder so bile zastopane kar štiri napredne mladinske organizacije, zveza komunistične mladine, socialistične, socialdemokratske in delavske enotnosti ter iz Avstrije svobodna avstrijska mladina, kot tudi zaradi same teme, ki so jo obravnavali. Posvečen pa je bil tudi obletnici I. internacionale. Razen zastopnikov sodelujočih orgamizaoij — vsaka je pripravila svoj uvodni referat — so bili na seminarju kot opazovalci še predstavniki ZSM s Koroške ter nekaterih naprednih srednješolskim in študentskih mladinskih organizacij, predstavniki okrajnih ko-mtejev ZMJ za koprski, puljski in reški okraj ter drugi. Izhodišče za obravnavo so bile izkušnje in pogledVna izgradnjo socializma v lastnih deželah. Z izmenjavo le-teh so vsi udeleženci razširili znanje na tem področju in hkrati doprinesli svoj delež k zbMžamju naprednih mladinskih gibanj treh sosednjih pokrajin. V nedeljo so v Tržiču odprli novo šolsko poslopje, ki pomeni za to občinsko središče veliko pridobitev. Razen sodobnih učilnic Jn drugih prostorov ima šola celo zimski bazen. Na otvoritveni slovesnosti so bili tudi. predstavniki sosednih občinskih skupščin, številni kulturno-prbsvetni delavci in veliko občinstva, kije z novo šolo pridobilo možnost uspešnejšega pouka svojih otrok. 07 URADNA VABILA ZA KONFERENCO V KAIRU Predsednik ZAR Gama! Abdel Naser je poslal vabila 57 državam za sodelovanje na drugi konferenci neangažiranih držav, ki bo oktobra v Kairu. 46 držav s štirih celin bo sodelovalo na konferenci polnopravno1, 11 pa jih bo v vlogi opazovalk; medtem ko je na prvi konferenci v Beogradu sodelovalo 25 držav in 3 kot opazovalke. Glavna konferenca se bo začela 5 oktobra v velikem amfiteatru kairske univerze, sestanek zunanjih ministrov pa se bo začel že 1. oktobra. Posebni poslanici o kairski konferenci Je Naser naslovil na predsednico Cevlona gospo Bandara-aike in predsednika SFRJ Tita, ki sta pobudnika za sklicanje druge konefrence. JAPONSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V MOSKVI Nliklta Hruščov je sprejel člane parlamentarne delegacije Japonske, ki »o že nekaj dni na uradem obisku v Sovjetski zvezi. Delegacijo vodi eden od voditeljev Iberalno-demokratske stranke. UDAR ZATRT V Sajgonu so objavili, da je državni udar, ki je bil izvršen v nedeljo, popolnoma zatrt. Enot«, zveste generalu Kanu, so zasedle radjsko postajo m 'sporočile, da je udar propadel. Tudi pri po-novem prevzemu oblasti ni bilo nobenega spopada. OZN O OMANU V Kairu Je začel delo komite OZN za proučevanje razmer v Omanu* Pripravil naj bi ukrepe, ki naj bi omogočili uveljavitev načel o samoodločbi in neodvisnosti za ljudstvo te dežele. Vlada Vel. Britanije je temu odboru, v katerem so predstavniki petih držav, preprečila odhod v Oman, da bi lahko na kraju samem izvedli anketo. Za pokal padlih Ko se je pred dnevi modri vlak ustavil na eni izmed budimpeštanskih železniških postaj je bila na cestah madžarske prestolnice že zbrana nepretrgana množica meščanov, ki so v velikem Številu in zelo prisrčno sprejeli predsednika Tita z njegovimi sodelavci. To Je najbrž dovolj viden dokaz, na kakšno razumevanje je naletela pri preprostih ljudeh težnja državnikov, da odnose izboljšajo In spravijo na višjo raven. Naš predsednik je zadnje tedne precej zaposlen z odnosi naših najbližjih sosedov, saj se je po srečanju v Džerdapu, kjer je postavil trden most dobrih sosedskih odnosov ln gospodarskega sodelovanja z Romunijo, kmalu vsedel v vlak in se napotil k drugi naši severni sosedi. Po vseh znakih, ki jih ni mogoče zapaziti samo v diplomatski rtovoriei, je naš predsednik na Madžarskem izredno visoko cenjen gost. Pravijo, da Je tako prisrčen in topel snrejem težko doživel katerikoli drugi državnik, ki je do sedaj stopil na madžarska tla. Tudi v mogočnem budipeštan-skem parlamentu, kamor se Je predsednik napotil kmalu po prihodu v Budimpešto in kjer so se v znani Munkaczvjevi dvorani, ki jo je poslikal slavni madžarski slikar Munkaczv po zgodovinskem Izmenjavo številnih izvedencev na mnogih področjih, ki bodo dvostranske odnose temeljito proučili. Pri tem ne mislimo samo na razširitev gospodarskega sodelovanja in blagovne izmenjave, temveč tudi na različne oblike indu- Severni sosed izročilu izvolitve poglavarja sedmih plemen, prednikov današnjih Madžarov, zaceli uradni državniški stiki, priče izpovedujejo velikopotezno razumevanje in istovetnost stališč. Leto dni.po karo-djordjevskem sestanku Je zapaziti, da so se uresničile vse napovedi o Izboljšanju odnosov in vseh oblik sodelovanja med obema deželama. 2e zdaj so najbrž dozoreli pogoji, da se vse oblike sodelovanja spravijo še na bolj ustrezno raven, kar že predvidevajo z strljskc kooperacije. Za takšne odnose so se že odločila nekatera naša podjetja, saj Je znano, da se naše ln madžarsko gospodarstvo zelo med seboj dopolnjujeta. Ne bomo naštevali političnih vprašanj, pri katerih imata obe vladi sorodna ali enaka stališča. Teh vprašanj je precej ln za razumevanje niso postranskega pomena. V ta okvir bi lahko uvrstili mnoga slična Izhodišča in ocene o mednarodnih odnosih. Bolj natančno bomo obravnavali gospodarske odnose med obema deželama, ki imajo svojo težo tudi v sedanjih razgovorih. Gospodarska struktura obeh držav je takšna, da se med seboj dopolnjuje. Madžarsko prištevamo med dežele, ki ima omejeno surovinsko osnovo. Iz uvoza mora naša severna soseda kriti potrebe v nekaterih važnih vejah industrije, ker sama nima zadostnih surovin. Primanjkuje ji nafte, železne rude, premoga, lesa in metalov, kar je precejšnja zavora pri oskrbovanju madžarske industrije. Posledica tega je, da se je Madžarska že zgodaj morala usmeriti v izvoz. Ce je hotela živeti, Je morala izvažati. Ker ima zadosti delovne sile ln ker ima razvito kmetijstvo je pospeševala tisto predelovalno industrijo, ki je zahtevnejša in zahteva večje umske napore. To je predvsem strojna industrija, industrija medicinske opreme, fina mehanika, industrija radijskih sprejemnikov ln električnih lokomotiv. V posameznih panogah ima madžarska industrija Še vedno vodilno mesto v Vzhodni Evropi. Na drugI stra pa Ima bogate zaloge glinice i boksitu, ki pomeni velik rezervna za celotno vzhodno tržišče. Že iz te primerjave je tnO'^ napraviti zaključek, da imamo n* nekaterih področjih pristno surovinsko ravnotežje. Naša severna soseda pa je poslovno vezana na Jugoslavijo še po drugi strani-Najbolj poceni »okno v svet« ostanejo za madžarsko gospodarstvo naše luke. To dokazujejo že nekateri podatki zadnjih let. V tranzitnem prometu, ki gre kozi nase ozemlje je delež Madžarske v odstotkih Izražen 34,4, kar jo uvrica na drugo mesto, takoj za CSSR- Ljudjo in dogodki skojevcev Nadaljevanje s I. strani 1 Občani ln odborniki Naslednja slabost — tudi stvar posameznikov, ki jim delo odbornika »ne leži« kot pravimo, tako da jim je nerodno pred vsakim zborom volivcev. V posameznih primerih so korenine v takih pojavih zaradi ozkosti, da ti ljudje niso, in morda niiti danes nimajo priložnosti, časa ali možnosti, da bi spoznali in se zatem spopadali z raznimi problemi in težavami s širšega pogleda. Take težave v občinski S**0* upravi niso samo v Kranju, W več tudi po drugih občinah. je predvideno, da bodo preti Pc' stranjevati težave, ki jih vsi CU-timo. — K. M. Konference ZMS Pred dnevi je bil v Kranju razširjen plenum ObK ZMS, na katerem so razpravljali o pripravah na letne mladinske konference. Na plenumu so sprejeli več sklepov. Med drugim — na priporočilo OK ZMS — naj bodo v mesecu novembru končane vse konference. Do 10. oktobra naj bi bile končane konference v vseh aktivih gospodarskih organizacij, deset dni kasneje pa v ostalih aktivih. V sredini novembra pa bo občinska konferenca. Le na ta na- čin bo ona lahko analizirala VS probleme posameznih aktivov Zavzeta potrebna stališča. Sestavili so tudi posebno tfjj" po ljudi-članov komiteja in n«8" terih aktivov, ki bo sprernl.l^ vse priprave za konference, »° udeleževala predkonforenčnih sC^ Stankov in pomagala (kjer boP°* trebno) z raznimi nasveti. 0r^„ nizirali so tudi poldnevna PoSrV tovanja o organizacijskih in vS binskih pripravah na konferenc • V soboto, 19. septembra bo v Krainju na centralnem stadionu tradicionalno ekipno atletsko prvenstvo učencev kranijskih srednjih šol. Tekmovali bodo za Pokal padlih skojevcev, ki ga podarja občinski komite ZMS v Kranju. V programu bodo običajne atletske discipline. Kot gostje se bodo tekmovanja udeležili tudi škofjeloški gimnazijci. V nedeljo dopoldne, pa se bodo pomerile ekipe v atletskem troboju v katerem bodo sodelovali učenci in učonke popolnih osnovnih šol vse kranjske občine. Predvidevajo okrog 150 tekmovalcev. Prva žičnica - nihalnica v Jugoslaviji V nedeljo dopoldan je v Kamniški Bistrici začela obratovati žičničannihalnica na Veliko planino. Žičnico so pričeli graditi že pred petimi loti; vendar so se dela zavlekla, tako da je do otvoritve prišlo Šele v nedeljo. Vozita dve kabini, vsaka sprejme 30 potnikov. V eni uri lahko prepelje na 1412 meterov visoko Veliko planino 360 potnikov. Hitrost žičnice je sedem metrov v sekundi. Dobra stran žičnice je tudi, da ni vezana na električni tok. Če namreč ta poide, kabino lahko s posebnim motorjem potegnejo na postajo. Obe kabini imata tudi brezžično telefonsko zvezo z gornjo in spodnjo postajo. Najtežje je bilo montirati nosilni vrvi, ker je teža obeh vrvi okoli 33 ton, strojna oprema pa tehta 30 ton. Žičnico je gradilo gradb. podjetje Kamnik. Strojno opremo je dobavila in kasneje tudi montirala »Metalna« iz Maribora s sodelovanjem podjetja IMP Ljubljana. — J. J. ZA DANES IN PRIHODNJE DNI Danes še sprva sončno, popoldne povečana oblačnost in so že možne krajevne nevihte. V naslednjih dneh bo nestalno in hladneje. VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska se preko Karpatov pomika dalje na vzhod. Valovi atlantskih frontalnih motenj potujejo proti Britaniji in se počasi usmerjajo proti srednji. Evropi. VREME V TOREK OB 13. URI Brnik — jasno 24 stopinj, zračni pritisk 1022 miilibarov, pritisk počasi pada: Pkmicn — jasno, 23 Itophij; Triglav-Krcdarica — jasno, 11 stopinj, piha severozahod-nik s hitrostjo 20 km na uro. Tekmovanje gozdnih V soboto je bilo pri pianšar-skem jezeru na Jezerskem interno tekmovanje delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj. Tekmovali so v štirih disciplinah. Pri sekanju kolobarjev, žaganju z motorno žago in delu s sekiro — to je bila prva disciplina — je bil najboljši Franci KRC z gozdnega obrata Preddvor. Pri drugi disciplini v spretnostni vožnji posameznikov s traktorjem goseni- čarjem je zbral največ točk Nace KRNICAR iz transportnega obrata v Kranju. Poleg tega so tekmovali v dveh disciplinah ekipno. Pri prvi, nakladanju kamionov z dvigalno napravo (HIAB), se je najbolje izkazala dvojica PER-NUš-ROGELJ, ki delata v transportnem obratu v Kranju. V disciplini žičničarjev pa sta bila prva STURM-SELISNIK iz Obrata v Preddvoru. \ v klubu gospodarstvenikov v Kranju Predavanje o industrijski psihologiji Kranj, 15. septembra — Jutri popoldne ob 17. uri bo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju zanimivo predavanje o izgledih industrijske psihologije, ki so prišli do izraza na XV. kongresu uporabne psihologije v Ljubljani in o vlogi industrijske psihologije pri produktivnosti. Predaval bo ugleden jugoslovanski psiholog profesor DRAGO JEZERNIK te Ljubljane, ki je imel tudi referat na nedavnem kongresu psihologov v Ljubljani. Na kongresu, ki je minuli mesec mi zasedal v Ljubljani, je bilo težišče na problemih industrijske in gospodarske psihologije. Raziska-vanja različnih dežel se ujemajo namreč v ugotovitvi, da je treba delavca predvsem do podrobnosti seznaniti s ciljem delovne operacije, ki jo opravlja. Tam, kjer je delovni proces razčlenjen na vrsto delovnih operacij, je treba delavca seznaniti s celotnim delovnim procesom, čeprav v njem opravlja samo eno operacijo. S tem se gotovo ne bo povečala samo kvantiteta, marveč tudi kvaliteta dela. Nedvomno bo to predavanje zelo koristno za vse vodilne uslužbence, inženirje in tehnike, vodje kadrovfklh služb, tehnologe, vodje ekonomskih enot in za predavatelje na strokovnih šolah. M.*. Med 57. tekmovalci — toliko se jih je udeležilo tekmovanja — je dobilo 40 razne denarne nagrade in posebne diplome. To je bilo neke vrste izbirno tekmovanj^ za zvezno tekmovanje gozdnih delavcev, ki bo letošnjo jesen na Bledu. Po tekmovanju je bilo srečanje delavcev in uslužbencev vseh obratov GG Kranj, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani kolektiva. / Srečanje internirancev V nedeljo je bilo v Mostecu pri Ljubljani veliko tovariško srečanje nekdanj'lh političnih internirancev, zaporikov in deportiran-cev med NOB. Udeležence (bilo jih je okoli 3000 med njimi tudi 200 iz ' Gorenjske) je pozdravil predsednik ZB NOB Ljubljana-šiška Božo Logar ter predsednik komisije bivših političnih internirancev, zapornikov in deportiran-cev Lojze Bukovec. V kulturnem programu sta sodelovala tudi operna pevca Vilma Bukovčeva in Friderik Lupša, ki sta bila tudi sama interniranca. Poleg tega je sodeloval tudi igralec Stane Sever, litostrojska godba in pevski zbor »Svobode« Jz Zgornje Šiške. Zatem pa se je razvilo tovariško srečanje ljudi, ki so pretrpeli velike muke v taboriščih in zaporih v Begunjah, Rabu, Dachau, Padovi, celjskem »piskru«, Mauthausenu in diru-god. Med drugimi so bili tudi nekateri zelo ganljivi prizori, saj so se nekateri videli prvič, odkar so se ločili v zaporu ali taborišču. Kompletno opremo za manjši bife površine ca 6 x 6 m sestoječe se iz: — kompletna točilna miza z 2.5 m visokimi stenskimi oblogami in ustreznimi policami, vse iz mecesnovega lesa, praktične in kvalitetne izdelave radi renoviranja sedanjega bifeja hotela »Union* • zelo ugodno prodamo. — Oprema Je zelo praktična tudi za ureditev točilnic manjših obratov, posebno še privatnih. Interesenti naj se nujno javijo do konca tega tedna ker bodo lahko videli opremo še montirano. Direkcija Grand hotela »Union* v Ljubljani »Zavarovalnica Kranj proda dne 18. septembra 1964 ob 13. uri v skladišču kemikalij obrata II Tekstilindusa v Kranju (bivši Inteks) najboljšima ponudnikoma motorno kolo Prima NSU Pretiš 150 cem, leto izdelave 1960 s 14.000 km, začetna izklicna cena din 60.000 in dvokblo »Rog«/ začetna izklicna cena din 10.000.« hthn$ Strela udarila / v strojnico vlečnice V hudem naurju, ki Je zajelo v noči od sobote na nedeljo Jesenice in okolico, je udarila strela v strojnico vlečnice na Črnem vrhu. Strojnica je pogorela in so uničeni vsi stroji, ker domačim gasilcem in gasilcem z Jesenic nI bilo mogoče priti pravočasno na črn vrh. Iz razgovora z direktorjem zavoda za vzdrževanje ln gradnjo športnih naprav na Jese-icah, ki Je lastnik vseh športnih objektov ln tudi vlečnice na Črnem vrhu, smo zvedeli, da znaša nastala škoda okoli tri milijone ln da je bil objekt zavarovan. Okvara ne bo vplivala na obratovanje v letošnji zimski sezoni, ker bodo strojnico že v prihodnjih dneh obnovili. — U. Občinski komisiji za prometno in požarno varnost Kranj prirejata v času od 19. do 27. septembra 1964 v avli občinske skupščine Kranj RAZSTAVO o prometni in požarni varnosti Razstava bo odprta 19 septembra ob 10 uri, v naslednjih dnevih pa od 7. do 19. ure. Predvajani bodo tudi poučni filmi. Vljudno vabljeni! SAP LJUBLJANA PE »GORENJSKA« KRANJ Obvešča delovne kolektive, da vrši * posebne avtobusne vožnje v Zagreb na mednarodni jesenski velesejm. V soboto dne 19. 9 1964 in nedeljo 20. 9. 1964 bocfo ^voziir redni avtobusi v Bohinj na tradicionalni »KRAVJI BAL« z odhodom izpred avtobusne postaje v Kranju in sicer v soboto ob 16.35 uri v nedeljo ob 735 ln 9.35 uri. Pod zelo ugodnimi pogoji posredujemo Kmetijskim zadrugam in ostalim gospodarskim organizacijam grozdje »Prokupac« za predelavo. Dobava takoj. Vagonske količine od 5—6 ton dalje. Za Vas pa lahko prodamo vagonske količine krompirja »Merkur« Naročila za grozdje in ponudbe za krompir pošljite na naslov »Agencija Slovenija« Ljubljana, Kotnikova 16. Telefon 30-194 srpov t* septfmbrv 1964 l/ iiašjih komun ® 1/. n;;:s'!i komun • Iz naših komun • Iz naših komun <£ Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Homm % Spet se moram razjeziti nad avtobusi. Zadnjič so mi jo na Bledu zabodli, sedaj pa se mi je to zredilo v K»anju na avtobusni Postaji »Pri mostu«. Čakam avtobus za Ljubljano. Ta jo pripelje mimo, toda samo milo seru 8»eda| za njim, ker mi ni usln-vil Povrhu vsega som bil še ves bd od prahu. Tako je zakadil i svojo vožnjo. © Tisti, ki so gradili novo pralnico avtomobilov pri ben'clh?/d Črpalki na Zlatem polju v Krant&i so kot kaže zelo pametni ljudje. Tla ki so iz ploščic so naredili tako precizno in kvalitetno, da sp JJh morali pred kratkim spet podreti. Toda le zakaj? Prcmrouto ftd Pod ploščice pozabili montirati "strežno kzolacijo. Verjetno imajo že preveč denarja, da si priučijo takšen luksuz. To je že v redu, če ne bo spet .kakšne dru-Se pomanjkljivosti. Samo. da ne bom0 ml šoferji, ko bomo pripe-•jali oprati vozila, drago plačali Polaganje izolacije. O Dragi Bohinjci dobil sem zelo ljubeznivo pismo, ki ml ga pi-°e Ivan Bonča poslovodja prodajalne »Vino Gorica« v Bohinjski »»strici. Leti na rifejo Marjano. To je dobro, da je Marjana trenutno na dopustu in ne bo tesal Prebrala. Zato tudi pismo objavljam: »Marjana le pridi še po vino v Jrigovsko podjetje »Vino Gorica« fn zahtevaj toliko vina .kolikor ga £re v steklenico, in to 2.20 litra ™* Pa 2 litra, ker mora preostalo vino plačati uslužbenec. Tudi steklenica z 1.80 litra vina ne velja 4°0 marveč 414 dinarjev, steklenica, ki pa drži 1.90 litra, kot na Primer Marjanina pa velja 437 dinarjev. To seveda še v času, se še cene vinu niso znižale. • Zadnjič mi jo je kolega zagodel, ko ml je dejal, da visi napis »2ivel j maj(( b lela 1947 na Poslovni zgradbi Jelovice na Tra- Lahko se posluži tu hkrati / izgradnjo prvega dela poslovnegp centra nadaljevali /. rušenjem \ Prečnj ubei. V lotu 1967 bosta predvidoma porušena tudi objekta, kjer je sedaj Gorenjski tisk in Kioktrolehnii.' no podjetje. Končno podobo pa bo dobil poslovni center poleni ko bodo podrli se novejši del biv Sega dorna J I.A, kjer je trenutno uredila začasno poslovno in trgovske piosiore tovarna »Sava«, Predvidoma se bo to zgodilo če/ pet do sedem let. Na videz jo lo rušenje precej ne- srnjselno, zlasti po nedavni adaptaciji, Vendar je bila ta prenovitev prostorov le provizorična in je bila že prod pričetkom del sklenjena pogodba V lom smislu med občinsko skupščino in tovarno »Sava«, Doslej imamo namreč v Kranju že kar preslabe izkušnje s širšimi prenov kvarni starih stavb, če bi hoteli dokončno preuredili dom .11.A /a nove potrebe in ga preff-\ sem glede arhitekture prilagodili novemu centi u, ki lo po predračunu i/, lela 1%2 leta veljalo nič manj kot 200 milijonov dinarjev. To pa je domala toliko kot bi veljajo rušenje sedanjega in izgradnja novega, vsekakor ustreznejšega objekta. — KS Na Bukovem vrhu nad Poljanami so že začeli z gradnjo vodovoda. Od zajetja (na sliki) bo potekal skozi Hotovlje in Poljansko dolino do Škofje Loke. Dela opravlja podjetje Vodovod Kranj Uspeh gluhonemih V gledališču »Tone čufar« na Jesenicah je bil v nedeljo zvečer pr\ večer paniom.nc. gostovala je skupina KUD »Josip Medved« iz Zagreba, ki združuje predvsem gluhoneme in se od na V državi bavi s to vrsto kulturne dejavnosti. Nastopajoči so kljub pomanjkanju slula in govora posredoval gledalcem tO zvrst umetnosti zelo kvftl tetno. Skupna, ki je gostovala že po vsej Jugoslaviji, udeležila se je hvarskoga lesi .vala in je bila V soboto večer na Bledu — bo odpotovala konec tega meseca na turnejo po Bolgariji in Romuniji. Jeseničani so jim k uspehu čestitali in zaželeli na turneji čimveč uspehov. — U. I:\STITUT ZA TBC GOLNIK, RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO »POMOČNIKA ŠEFA EPIDEMIOLOŠKEGA ODDELKA« Pogoji: Višja sttokovna izobrazba, zaželena praksa na delovnih mestih organizacijskega značaja. Ker je delo v oddelku za potrebe fluorografije terensko, je zaželena oseba z lastnim avtomobilom. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite na zgoraj navedeni naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ostali pogoji po dogovoru. Organizacijske spremembe v kranjskem zdravstvenem domu Zdravnik najj spozna bolnika Vrste v čakalnicah, pritožbe pacientov in kritike na račun le za tritiSOČ bolnikov. Pri izbiri 2dravn!.ov. Tako nekako opisujemo naše zdravstvo. Toda nikoli pa bodo zdrava ki raz Lijeni na naJbrž ne pomislimo, da pa prav ti ljudje vsak dan rešijo toliko področja, tako da bodo Kranjca- *n toliko tako dragocenih življenj in da je tisti človek za vrati ni imeli svojega zdravnika v cwkalr.ee prav tako kot mi, samo človek in da lahko dela samo Kranju, Straž,šaril V Stražišču in toliko kolikor zmore. podobno« Ali bo čas za izbiro zdravnikov . Pu bi izboljšali zdravstveno risi i: hočejo zdravn'ški dopust ali omejen? l^QO so v kranjskem zdravstvo- podobno. Zato poskusi srečo. Do »Ne. Prav lo moram poudariti. 1,11 domu pričeli s sprememba- takih primerov sedaj ne bo več Ljudje bodo postopoma, lako ?'* Nejjuj g |C]n nam je povedal pršlo, ker bo zdravnik poznal kol bodo po potrebi prihajali v n'?rav'i:k doma tov, Gorazcl Zavr- pacienta. Ce pa med zdriu nikom zdravstveni dom, tudi izbirali svo- in pacientom res ne bo prišlo do ;e;.vi zdravu ka. Vsak bo imel ob „..*jvk src za kakršnekoli bistvo- razumevanja, potem ga bo lahko d«, gu kartončka - svoje kartote- >s. ■ Lvmvec le za priiagoailOV kuvib Koiegij. đouuk nainic« um- oouo i .m mm .se z. iiaviutc«, laiirchani- Delo v sploš«; h ambu- sedi samo o postopku, ne pa o bo polom tudi lažje takrat Ski /? Slno razdelili v dopoldan- zdravnikovih sposobnostih. Vsak 8j Ni}-'-anembe pri zdravstveni zamenjal, če bo to odobril stro- ke — »udi prostor, kamor rau ''/|y- temveč le za prilagoditev kovni kolegij. Bolnik namreč lah- bodo ransali se zdravnik«; Tako če bodje k! call zdravnika na dom, in Popoldanski delovni čas. Torej gremo za tem, da bi ker bodo lakoj videli, kdo ga p0 Soravndk bo delal tri dni postal zdravu k nekakšen hišni zdravi in če bo le mogoče^ mu Poldne j,-, tri dn| dopoldne. Se- zdravnik, ki bi bil sposoben v bodo poslali njega ]a a so delale tako tudi ambu- določenih težkih trenutkih hitro vc-c doslej, vendar je bilo naj- odločati, ker bo vsaj delno spoz-in i,rn^lilant odprt ii dopoldne, nal razmere človeka, ki ga zdravi. Sa s'cor kut štin, popoldne pa Menjavanje zdravnikov namreč nju dvakrat hitrejša kol v L ju dež!0. clvc ona od teh je bila medicinsko ne vodi nikamor, ttlk f,lkrat Je moral zdrav- Vendar pa bo pri izbiri zdravn -in v°cl,;i'at zapustiti ordinacijo ka obstojala tudi neka meja, kaj-8odo lJakami»oah je prišlo do ne- ti vsak zdravnik bo lahko, skrbel bo(ikVania 'ft čakanja. Sedaj pa ljudje naj poskušajo razumeli. Malo je treba počakati in potrpeti, saj je čakalna doba v Kra- bljiaš Z reorganizacijo poskušamo pomagat1 Ijutlem. Naredimo vse, kar je mogoče prav zanje, saj to je nase delo.« Razpored delovnega časa organizacijskih enot ZD Kranj bulan.p°P°ldne poslovale tri am-in H ' ena dežurna, laboratoriji Tak„ u8' specialistični oddelki. paci °°nio omogočili zanoslenm li r,r:ntom. da bodo lahko poiska-tern h °Č tudi v PIostem ^asu- s Poraz i?10 tudi bo1' *nPk0m*rr,° Sni; č u de,° v domu in skraj-IstrS nje Hudem. Pa h n° s temi spremembami torek, če'.rtok. sobota od 6. do 1 jek, sreda, petek od 6. do 12. ure; CENTRALNA STAVBA Splošna ambulanta I Dr. Bcžek Jože — ponedeljek, sreda, petek od 13. do 19. ure; torek, četrtek, sobola od 13. do 14. ure. Splošna ambulanta III Dr. Vrbnjak Vinko — poiiede- ranjefej? POstoT>orna izvedli %bl imej h ,ravn:'l«a- Vsak pacient bo 12. ure. torek, četrtek, sobota od 13. do Dr. Petrič Drago — ponedeljek, 19. ure. nika OIZnost. da si izbore zdrav- sreda, petek od 6. do 12. ure, to kor Ra bo zdravil določen r ako zdravljenje bo vsekn- °nkrat 0i:no'"c' ker /llrovnik ob nc r^, n°m bežnem pregledu res Tako bo n pregl. - ugotovili bolezni stala ga Sn'0!:;i1og;i zdravnika po-Praic.sj mnnRo pomembnejša. V Vcek ' nair,rc^ opažamo, da nfij-l.iudjc ,1,u'ni:,i<> zdravnike tisti ' >Cl Ulčejo kakršnekoli ko- četrtek, sobota 19. ure. Splošna ambulanta II Dr. Mavr Julij — ponedeljek, sreda, petek od 13. do 19. ure; Dr. Hribe m i k Ivan — ponede-od '13. do ljek, sreda, petek od 13. do 19. ure; torek, četrtek, sobota od 6. do 12. ure! Splošna ambulanta IV Dr. Armeni Ciril — ponedeljek, torek, četrtek, sobota od 6. do torek, četrtek, sobota od 7. do ]2.ure. 13.ure; sreda, petek od 13. do Dr. Novak Stane — ponedeljek, l9- ure-sreda, petek od 6. do 12. ure; Splošna ambulanta STRAZISCE Dr. Bajž.elj Janez — ponedeljek, sreda od 13. do 19. ure; torek, četrtek, petek, sobota od 6.30 do 12. ure. Splošna ambulanta CERKLJE Dr, Stular Franc — ponedeljek, torek, sreda, pelek, sobota od 7. do 13. ure; četrtek od 13. do 19. ure. * Splošna ambulanta PREDDVOR Dr. Zgajnar Miran — ponedeljek od 13. do 19. ure; sreda, ve-Irlek, sobota Od 7. do 13. ure. SPLOŠNA AMBULANTA JEZERSKO Dr. Zgajnar Miran — torek, petek od 7. do 13. ure. CENTRALNA STAVBA Ambulanta za zdravljenje notranjih bolezni Dr. Supu t Desanka — ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure. Dr. Jamše-k Pavel — ponedeljek, četrtek od 14. do 17. ure. Dr. Pečovnik Božo — torek, petek od 14. do 17. ure. Ambulnata za bolezni ušes, nosu in grla Dr. GreoenŠek Karla — sreda, sobota od 6. do 13. ure. Dr. Voglar Zlat ko — ponedeljek, sreda, četrtek od 14. do 2d/. ure. Ambulanta za očesne bolezni Dr. Kalan Anda — ponedeljek, četrtek od 13, do 19. ure; torek, sreda, petek od 7. do 13. ure; sobota od 7. do 11. ure. Ambulanta za živčne bolezni Dr. Jereb Boris — sreda od 13. do 18. ure. Ortopedska ambulanta za rehabilitacijo in fizioterapijo Ambulanta za odrasle Dr. Havvlina Herbert — ponedeljek, četrtek od 14. do 19. ure. Dr. Sirnik Marjan — sreda od 14. do 19. ure. Ambulanta za otroke Dr. Grobelnik Irena — torek od 14. do 19. ure. Fizioterapija vsak dan od 6. do 18. ure. RTG oddelek Dr. Košir Josip — vsak dan od 8. do 9. ure, od 10. do 11. ure, od 14. do 16. ure. Dr. Gorjanc Gorazd — sreda od 14. do 16. ure. Slikanje — vsak dan od 8. do 12. ure, od 13. do 17. ure; ob sobotah od 8. do 12. ure. Slikanje zob — vsak dan od 9. do 10. ure, od 11. do 12. ure im od 16. do 17. ure; ob sobotah od 9. do 10. ure, od 11. do 12. ure. Globinsko slikanje — vsak dan od 9. do 10., od 11. do 12., od 16. do 17. ure; ob sobotah od 9. do 10., od 11. do 12. ure. Presvetljava — vsak dan od 8. do 9. ure, od 10. do 11.; od 14. do 16. ure; ob sobotah od 8. do 9. ure, od 10. do 11. ure. Laboratorij Delovni čas od 7. do 20. uro; sprejem pacientov od 7. do 11.30, od 13. do 17.30. Otroški dispanzer iDr. Turna Vela, ambulanta: ponedeljek, sreda, četrtek, sobota od 8. do 13. vire; posvetovalnica: torek, petek od 14. do 19. ure. Dr. VaJič Helena, ambulanta: ponedeljek od 13. do 18. ure; torek, petek od 8. do 12. ure; posvetovalnica: sreda od 13. do 18. ure. POSVETOVALNICA STRA2ISCE Dr. Valič Helena — petek od 15. do 19. ure. POSVETOVALNICA CERKLJE Dr. Valič Helena — četrtek od 8. do 14. ure. POSVETOVALNICE: PREDDVOR, GORICE, ŠENČUR, VOKLO, JEZERSKO, MAVČIČE, 2EJE ENKRAT MESEČNO CENTRALNA STAVBA Dispanzer za žene Dr. Veter Igor — ambulanta: vsak dan razen sobote od 14. do 18. ure. Dr. Ažman Crago — posvetovalnica: ponedeljek, sreda, četrtek od 14. do 18. ure. Medicinske sestre — Posvetovalnica za kontracepcijo: vsak: torek od 8. do 13. ure. Materinska šola: vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Protltuberkulozni dispanzer Delovni čas: ponedeljek, sreda od 13. do 18. ure; torek, četrtek, petek, sobota od 7. do 12. ure. Dr. Zavrni k Gorazcl — ordinacija: ponedeljek, sreda od 13. do 18. ure; četrtek, petek od 8. do 12. ure. Šolski dispanzer: Dr. Stular1 Alenka — ponedeljek, sreda, petek, sobota od 7. do 13. ure; torek, četrtek od 13. dn 19. ure. Anttvencrlčnl dispanzer Dr Premrou Vladimir — lorek od 14. do 18. ure; četrtek (ponov. pregl.) od 14. do 18. ure. Športna ambulanta Dr. Petrič Drago — torek od 7. do 13. ure; petek od 13. do 19. ure. Zobna poliklinika Kranj vsak dan od 6.30 do 19.30; ob sobotah popoldne je dežurna služba. ZOBNA AMBULANTA CERKLJE vsak dan od 7. do 13. ure ter četrtek in petek od 14. do 17. ure. ZOBNA AMBULANTA PREDDVOR ponedeljek dopoldne, sireda popoldne, torek in petek dopoldne in popoldne. ZOBNA AMBULANTA JEZERSKO vsak torek dopolde in popoldne. ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA I »Simon Jenko« ponedeljek popoldne, torek dopldne; »Lucijart Seljak« sreda popoldne, četrtek dopoldne; »Stane Žagar« petek popoldne, sobota dopoldne. ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA II vsak dan dopoldne ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA III vsak dan dopoldne. SREDA, 1«. SEPTEMBRA 1»M iz naših komun • i? n»ših komun • Iz naših komun • t» nnših b«»"»n • 1» no*'i» l'"->"" * I* n*«ih komun • iz naših komun • It naših komu" Zaposlovanje žensk na Jesenicah Težava z zaposlovanjem žensk na Jesenicah je stalna m znana. Vzroki so v težki industrija, ki zaposluje skorajda izključno le moške. Kljub vsem prizadevanjem beležijo v jeseniški občimi še vedno kakih 2.000 žensk, ki želijo zaposlitve. Delno rešujejo ta problem z delom, ki ga dajejo posamezna podjetja na dom. Tako podjetje »Planika« iz Kranja daje 44 ženskam na dom material, iz katerega izdelujejo zgornje dele čevljev — mokasinov. Dvajset žena dela čipke za ljubljanski »Dom«, medtem ko jeseniški »Kroj« daje 12 ženam blago za izdelovanje delovnih oblek in otroške konfekcije. Predvidevajo, da se bodo s »Planiko« sporazumeli, in še razširili delo na domu. Poleg tega je v perspektivi gradnja obrata »To-Ta« iz Ljubljane v Zabreznici, kjer bi zaposlili pretežno delavke. Delno so mislili ta problem rešiti tudi s šolami za gospodinjske pomočnice. Vendar ni bilo pravega zanimanja, ker so tu nizki prejemki dn celodnevni delovni čas. J. J. Prometna vzgoja učni predmet Nujnost je zahtevala, da so prometno vzgojo na osnovnih šolah že proučevali. Predavanja pa so bila le v obliki kampanjskih akcij in zato niso dosegla takih uspehov kot bi jih lahko, če bi prometno vzgojo uvedli kot redni učni predmet. Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini Jesenice bo sklicala s predstavniki šol na področju jeseniške občine sestanek in predlagala, da se prometna vzgoja uvede kot obvezni predmet. Avtomoto društvo Jesenice je pripravljeno nuditi učiteljem in profesorjem šol potrebno pomoč, da bi prometno vzgojo lahko posredovali učencem. Ker prometne vzgoje ob današnjem razvoju prometa ni mogoče zanikati, pričakuje komisija od vodstev šol razumevanje za dopolnitev sedanjega učnega načrta s predmetom prometne vzgoje. — U. Razširjeni plenum ObSS v Radovljici Delitev dohodka - osnovni element samouprave ObSS Jesenice: Krepiti delavsko samoupravljanje Po kratkem poletnem oddihu jc družbeno politično življenje po terenu ln po občinskih središčih spet zaživelo. Prve konference so že imeli nekateri mladinski aktivi, sešli so se tudi že nekateri sveti krajevnih skupnosti in podobno. V Radovljici so imeli v petek, 11. septembra, razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta. O nekaterih vprašanjih samoupravljanja in delitvi dohodka po delovnih kolektivih je govoril na zasedanju predsednik ObSS Jože Vi-dic. V predsednikovem poročilu in v 'razpravi so ugotovili, da bo potrebno v prihodnje bolj dosledno uveljavljati nagrajevanje po delovnem uspehu. Po približnih ocenah se je ta način uveljavil v delovnih organizacijah le deloma, saj nagrajujejo po "načelih produktivnosti in uspeha, doseženega pri proizvodnji, komaj 60 odstotkov zaposlenih, medtem ko za ostalih 40 odstotkov velja delitev po nekakšnih subjektivnih ali administrativnih kriterijih. Zato še vednp ostaja prvo vprašanje pri krepitvi ^samoupravljanja, da doslednejše uveljavljamo nov način nagrajevanja. Na plenumu so zelo poudarili misel, da je materialna stimulacija ali priznanje, pohvala za doseženi uspeh, javna ali pismena priznanja, tako na sestanku delovnega kolektiva ali v tovarniškem časopisu ali drugod. Na plenumu so navedli tudi konkretne primere, kako na posvetih delovnih kolektivov obravnavajo delitev čistih ali osebnih dohodkov ločeno od celotnega proizvodnega uspeha in rezultata. Tudi sindikalne organizacije so premalo učinkovite pri obravnavi o gospodarjenju in pri reševanju družbenega in osebnega standarda zaposlenih. V nekaterih podjetjih imajo prav neznatno vlogo tako v gospodarskem kot v samouprav" nem mehanizmu. Letos bo po predvidevanjih ostalo gospodarskim .organizacijam radovljiške komune približno milijardo dinarjev več sredstev zaradi sprostitve nekaterih predpisov, med drugim od ukinitve prispevka od dohodkov ter od prispevkov od izrednega dohodka družbeno investicijskega sklada in zaradi znižanja stopnje prometnega davka. Sproščena sredstva bodo precejšnja pridobitev, le če jih bodo pravilno in smotrno uporabili. Ponekod se že uveljavlja težnja, da bi večino namenili spet v osnovna sredstva. Na razširjenem plenumu v Radovljici pa so zahtevali, naj samoupravni organi temeljito proučijo to vprašanje in namenijo največ teh sredstev na osebno in kolektivno potrošnjo ter za res najbolj potrebne investicije. Predvsem pa bi morali dobršen del teh sredstev nameniti za družbeni standard: za šolstvo, zdravstvo, za komunalne potrebe in stanovanjsko izgradnjo. Po ugotovitvah predsednika okrajnega sindikalnega sveta Slavka Zalokarja, ki je bil navzoč, se ponekod pri nagrajevanju kažejo tendence uravnilovke: spodnje kategorije delavcev so v sorazmerju močno stimulirali, tako da se pri strokovnih in visoko kvalificiranih kadrih ponekod že kaže neprizadevnost, nezainteresiranost za uspeh podjetja in se celo pojavlja fluktuacija. Premalo je razvit sistem nagrajevanja po delu pri strokovnih službah. J. B. Za rednejšo preskrbo s kruhom Občinski i ljudski odbor Jesenice je že lani odobril gradnjo industrijske pekarne v Lescah, katere prvotni predračun je bil nekaj nad 397 milijonov in pristal na procentualno lastno soudeležbo. Letos so izdelali nov predračun, ki znaša 520 milijoaov. Sredstva za gradnjo industrijske pekarne v Lescah, ki bo oskrbovala s kruhom in peetvom jeseniško in radovljiško občino bodo prispevali občini Jesenice in Radovljica ter Živilski kombinat »Žito« v Ljubljani, ki bo pekarno upravljal. Za manjkajoči del sredstev bodo najeli pri Splošni gospodarski banki SRS v Ljubljani nad 218 milijonov din posojila. Za polovico posojila bo dala poroštveno izjavo jeseniška, drugo polovico pa radovljiška občina. Občina Jesenice bo dala tudi potrdilo, da bodo v letu 1965 zagotovljena sredstva jeseniške občine v višini 90 milijonov din. Sklep o poroštveni izjavi in izdaji potrdila so sprejeli na zadnjem zasedanju obeh zborov občinske skupščine Jesenice. Oprema za pekarno je nabavljena že skoraj v celoti Pričeli so tudi že z zemeljskimi deli. Ker bodo sredstva za to važno investicijo v celoti zagotovljena, je pričakovati, da bodo s pričeto gradnjo nadaljevali in da bo tako jeseniški, kot radovljiški občini prepotrebna industrijska pekarna v prihodnjem letu zgrajena. — U. Železarji v avgustu V avgustu je izpolnila Železarna Jesenice operativni plan skupne proizvodnje ,99.1 odstotno. Presežen je bil v valjarnah za 3.3 odstotka, in predelovalnih obratih za 1.5 odstotka. Niso ga pa dosegle topilnice (95,4 odstotka), zaradi izdelave kvalitetnega surovega železa in slabe rude na plavžu, zaradi zastojev in remontov vročih peči v martinarni in zaradi težav z uvozom legur za elek-tropeč. Največji uspeh'so dosegli v mesecu avgustu v val jami 1300, kjer fto presegli operativni plah z.a 28 odstotkov, najslabšega pa v livarni, kjer je bil plan dosežen komaj 88.8 odstotno. — U. Na Jesenicah je bil v petek zvečer razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta, ki so se ga udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic jeseniške občine. Predsednik ObSS Jesenice Ludvik Kejžar Je seznanil navzoče o polletnih gospodarskih uspehih na področju jeseniške občine in o problemih, ki obstajajo v nekaterih podjetjih. Medtem ko je polletna gospodarska bilanca na splošno dobra, jc samoupravljanje v nekaterih podjetjih manj zadovoljivo. V mnogih primerih večina članov samoupravnih organov ni seznanjeno z osnovnimi pravicami in dolžnostmi, kar izkoriščajo pofamezniki in v mnogih primerih odločajo sami. V takih podjetjih bo morala sindikalna organizacija krepiti delavsko samoupravljanje. Nekatere gospodarske organizacije imajo tudi prekomerno fluktuacijo, saj prekašajo slovensko povprečje, t. j. 40 odstotkov. Prekomerna fluktuacija dokazuje, da se za življenje, predvsem novo-dospelih delavcev, družba premalo briga. Po razpravi, ki je nekatere probleme gospodarjenja in samoupravljanja še bolj osvetila, so sklenili pozvati delovne organizacije k realnejšemu planiranju, korigiranju plana zaposlenih in analiziranju vzrokov fluktuacije, ki v veliki meri vpliva na storilnost. Potrdili so akcijski program za obdobje dveh mesecev, ki zajema predvsem nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja, delitev dohodkov znotraj kolektiva, izobraževanje članov samoupravnih organov delovnih organizacij, dokončno ureditev notranje zakonodaje (pravilniki, poslovniki) v delovnih organizacijah in rekreacije. V pripravah na volitve v sindikalna vodstva v letu 1965 morajo izdelati podobne programe tudi vse podružnice. V kratkem bodo sklicali posvet s predsedniki samoupravnih organov in predsedniki sindikalnih podružnic in se pogovorili, da bodo le-ti z aktiv- nim sodelovanjem pri samoupravljanju pripomogli k boljšemu gospodarjenju v podjetjih in s tem tudi k boljšemu gospodarjenju na področju celotne jeseniške komune. Jeseniški železar izdelal prevozni usmerjevalec V Železarni Jesenice so imeli stalne težave s polnjenjem akumulatorjev lokomotiv. To težavo je odpravil elektrikar Rado Arh, ki je izdelal prevozni usmerjevalec za polnjenje poljubnih akumulatorskih baterij za številne nove diesel lokomotive. Z izdelavo usmerjevalca, ki ne zaostaja za podobnimi izdelki za to specializiranih podrtij, je rešil Rado Arh pereč problem polnjenja lo-komotivskih in drugih akumulatorjev in zasluži vse priznanje in poleg primerne nagraditve tudi posnemalce med ostalimi jeseniškimi železarji. — U. Turistični sprehod po Poljanski dolini Noči postajajo hladne, ajda bo skoraj dozorela, megla vse pogosteje ovira šoferje pri vožnji. S prihajajočo jesenjo postane Poljanska dolina še lepša. Bolj praznično se odene, Še bolj tiha je kot poleti, drevesa rišejo daljše sence na mehka zelena pobočja. Ko se listje pobarva v stoterih barvah, ki jih še noben slikar ni uspel ujeti na platno, takrat imam najraje to dolino. Sonce umira takrat na večer v zlatih vejah mecesna pred Tavčarjevo domačijo na Visokem in vse tako zelo spominja na smrt, ampak kljub temu je vse tako lepo, tako nedojemljivo, da bi sedel tam in samo gledal, poslušal. Razgovor o turizmu Za turizem ima Poljanska dolina idealne pogoje, čeprav je turizem tam pravzaprav še zelo v povojih. Pa ne mislim turizma s hoteli in plesišči in podobnimi objekti; za tak turizem je škoda Poljanske doline, preveč lepa je in premalo je takih tihih kotičkov še pri nas. V Poljansko dolino naj bi hodili predvsem taki turisti, ki si želijo miru in lepote še ne ndustrializ.irane pokrajine. Seveda je tudi za te ljudi treba pripraviti marsikaj, kar pa v zadostnem obsegu še nimajo, čeprav se je v zadnjih letih marsikaj premaknilo. — Kako je bilo z letošnjo tu-r stično sezono? sem vprašal predsednika turističnega društva v Poljanah Franca Tavčarja. — Kar zadovoljen sem. Iz leta v leto je več zanimanja za naše kraje. Na področju našega turističnega društva, ki obsega razen Poljan še vasi Visoko, Srednja vas in Javorje, smo v poletnih mesecih letos imeli okrog 2000 nočitev, od tega je bilo nekaj več kot 700 nočitev inozemskih gostov, največ iz Nemčije. Skupine iz Nemčije prihajajo že nekaj let dn ostajajo v Poljanah po mesec dni. Izredno jim je všeč. — Kaj pa vaše kapacitete? — Imamo le privatne turistične sobe, seveda še vedno premalo. Največ jih je v Poljanah, in sicer približno 60, nekaj več kot 20 pa še v Srednji vasi. Ta kraj je nekaterim še bolj všeč, ker je še bolj tih kot Poljane, pokrajina je tam še lepša. V Srednji vasi bo prihodnje leto že okrog 40 postelj, ker bodo privatniki vzeli posojilo in sobe uredili. Za posojila je veliko zanimanje, zahtevamo pa, ia so sobe lepo opremljene; imeti morajo obvezno kopalnico in stranišča na dzplakovanje s tekočo vodo. Vemo, da so tako opremljene sobe poleg lepe pokrajine in solidne postrežbe v gostilnah osnova za napredek v prihodnjih letih, za norasl • ' - -tov. i&.i *•*/' Tavčarjeva domačija na Visokem — Foto Franc Perdan Franc Tavčar Je že šest let predsednik turističnega.društva v Poljanah Sodelovanje Jesenice — Tržič Turistično društvo Tržič je Povabilo na večer ljubeljskega mednarodnega motocrosa v Tržič je* seniške svoboda še, ki so priredili na trgu kulturno-umetnlški večer. Pred nekaj tisoč gledalci in poslušalci, sta nastopila ansambel narodnih plesov in komorni zbor. Pvir je navdušil s plesi jugoslovanski narodov v narodnih nošah, drugi pa s slovenskimi narodnimi pesmimi. Nastopajoče, ki so bili deležni velikega priznanja i n gostujejo skoraj redno v turističnih krajih Gorenjske in tudi v zamejstvu, je predsednik Turističnega društva Tržič še povabil v Tržič in priporočil tesnejše sodelovanje med Svobodo »Tone Cufar« na Jesenicah in domačo tržiško Svobodo. — U. Načrti: prospekti razglednice... V Poljanah imajo še velike načrte za razvoj turizma v prihodnjih letih. Ker vedo, da je dobra propaganda že precejšen del uspeha, pripravljajo zdaj črnobeli pr°" spekt v slovenskem in nemškem jeziku lin barvne razglednice, v sedemletnem perspektivnem pla" nu razvoja turizma so predvideli gradnjo vlečnice na Predmost pri Poljanah, kjer so lepa smučišča dn tudi 30-metrska skakalnica. Tu so že bila smučarska tekmovanja v občinskem merilu. — Kako je z denarjem? sem še vprašal predsednika društva Franca Tavčarja. x — Na občini v Skofji Loki imajo razumevanje za naše potrebe, ker se zavedajo pomembnosti turizma za gospodarstvo v tem delu občine. Vsako leto dobimo okrog 100.000 din dotaoije, kar je seveda premalo za vse, kar bi radi naredili, bolje pa je le kot nič. Precej investicij bo zahtevala preureditev gostinskih lokalov na na^eI? področju, ki nimajo zadostnih kapaoitet, razen tega pa so slabo opremljeni, postrežba v njih m najboljša itd. Inž. Mlakar je *e pripravil načrte za preureditev gostilne v Poljanah, kjer bi bilo zelo potrebno med drugim urediti tudi vrt. Ta je bil doslej za-nemarjeen, na njem niso hoten streči, stolov in miz ni ali pa s0 polomljene itd. Za ureditev gostiln bomo morali iskati pomoč ja občini. Turisti se namreč hranijo (razen Zajtrka, ki ga dobijo tam, kjer spijo) v gostilnah. — Kakšne so pa cene? — Soba je 350 din na dan s takso, hrana pa 1.200 din. Izven sezone je ceneje. Le 850 din. Visoko: turistična > postojanka ali dom za onemogle O propadajoči Tavčarjevi donaciji na Visokem j« bilo že veliko napisanega. Slišali vno *e nnogo mnenj in mnogo ■•*rt*V' vedar doslej nI bilo denarja, J-bi uredili ln 7-aščitHi ta Pon**"^ nI kulturni spomenik In lepo okolico. Na zadnji s*J* <***L ske skupščine v Škof Ji LoW Jj sprejeli sldep, da te Visok«^ tupi, adaptira ln tam uredi za onemogle. Turitlčno druitvo Poljanah pa ima za Tavč«rJ*^ domačijo že dlje povsem •Vjjtl načrte. Tu nameravajo X>XTL0. spominski muzej In turistično PJJ] stojanko. Brez dvoma bi b,lf cr-. soko za to drugo zamisel Pr,in. nejš«, t Breda, i«. Rw»rw«»nwn i zakaJ se bojujejo. General jim je najbolj Pa*. Operacija je trajala že sramotno dolgo. Na vCtUri Je tak°i videl, kdo se bliža. Naseljenci so drveli v boj. dvi» v ^rncev se niso ozirali in napadali so,-drveli v močvirje in Zad Valove umazane vode. Tekli so zravnani, ne da bi se skrivali, je g eIa J« salva. Nekaj mož je padlo. Drugi so tekli dalje. Geturi VrstP°Zna* nevarnost- Ukazal je borcem, naj streljajo samo, v cilje. jja- e naPadalcev so se kmalu razredčile. Prekleti »Mau-Mau« stre-zili dc>brb! Plantažniki niso vzdržali, polegli so v vodo in se spla-IU nazaj. * partizani so napad odbili. jeleni zid je bil spet ves mrtev. Prvič ^eral se Je čudil: kako lanko sovražnik tako dolgo vztraja? p.Je naletel na.takšno vztrajnost. *Mau Je,poslal izvidnike, naj poizvedo, koliko pripadnikov tudi ^ Je v t^stičju, kaj jedo ln kje so razporejeni. Želel je SedenrT^ ■ bi PriPeliali "jetnika. Nihče od izvidnikov se nivrnil. j£* to negibno trstičje je skrivalo svojo skrivnost. -bita^Dadi in. bombardiranje, so trajali ves teden. Močvirja m %2^e zavzeti. »hoči^r^i so bili v vse težjem položaju. Lakota jim je jemala razdeii uri Jc ukazal, naj preiščejo mrtvece. Najdeno hrano so košar T>borcem- Dcžumi 550 ]ovlli žabe- HE31*111 «0 Jih žive V čaSan* p°vsod naokrog je bilo dovolj žab, vendar je m/tnilo dokaj Vnn SO jih nalovili." Vsako .du so se že Privadili vsakdanjega dnev. razporeda Dežurni je Jutro obiskoval borce in jim delil po dve žabi, skuhani v skupnem loncu. Kurili so s suhimi vejami grmovja in sleherno noč so se plazili v nikogaršnje področje po kurivo. Razen žab so jedli očiščene koreninice nekaterih vodnih rastlin in le malo druge hrane. V Geturijevi vrečici so bile tablete za razkuževanje močvirne vode. Nekoč jih je dobil iz štaba v Nairobiju. Umazane vode ne smejo piti. Neutrudna Vanžiko je obiskovala borce in delila vsakomur po tableto. Ko je tablet zmanjkalo, je Vanžiko spletla gosto košaro, ki ni spuščala vode. Močvirno vodo je filtrirala skozi kos srajce. Pred tem je voda vso noč stala v drugi košari. Tudi sovražni vojaki so trpeli. Dolge ure so do prsi stali v vodi, polni pijavk. Ponoči so drhteli od mraza in strahu pred nerazumljivo in strahotno močjo »Mau-mau«. Vojaki so šepetaje molili in preklinjali. Partizani pa so se tiho plazili in jih tik nad vodno gladino sekali s pangami. Minilo je deset dni. Geturi se je vsako jutro prebudil na ležišču, spletenem iz trstičja. Običajno so se pred njim na zeleni preprogi belile sočne ln neokusne koreninice papirusa, ki jih je tjakaj položila pridna Vanžikina roka. Toda danes so zraven njega ležali trije nahrbtniki s hrano. To noč so se Vanžiko, Mkola in Kagoto odpravili v patruljo. Nahrbtnik, ki ga je zaplenil Kagoto, je bil skoraj prazen. Kagotu je uspelo, da je skoraj vse pobral zase. Geturi je že večkrat opazil, da je Kagoto skrivaj jedel kon-serve, ki jih je vzel sovražnikom in sicer tako, da ga tovarišu ne bi videli. Kagoto ' je pogumen borec, ki se zna boriti, vendar ni dober tovariš. »Vanžiko, razdeli vsem enako.« Vanžiko je ponudila Geturiju skoraj cel zavitek keksov. »Mar dobi vsakdo tojiko?« »To je ostalo.« — Vanžiko je zaljubljeno pogledala sdproga. »Shujšal si. Tole potrebuješ.« Geturi se je namrščil. K Dedanu je pritekel borec. Bil je majhen, umazan in poln vodnih rastlin. »General, novo letalo — strelja.« »Nikar se ne boj. To je helikopter. Na, vzemi!« — Geturi je dal polovico keksov borcu. Borec se je razveselil dn keksi so hrustali pod zobmi. Vanžiko ga je opazovala z jeznim pogledom. Odred se je poskušal ponoči nekajkrat prebitil, vendar je vselej zadel na odločen odpor. Sovražniki so ga vselej pripravljeni čakali. Tam, kjer so se poskušali prebiti, je bila vselej postavljena strojnica in več vojakov. Sovražniki so neverjetno natančno sledili upornikom in jih čakali. Tega skoraj nd bilo mogoče razumeti. Mar so med partizani vohuni? Geturi je govoril o svojih sum-ničenjih Mkoli, ki pa mu ni vedel odgovoriti. Minila sta dva tedna. Partizani so še vedno vztrajali. Vojna tehnika se je razbijala ob neomajnem pogumu peščice ljudi. Odred se je prilagodil novemu stanju. Vsak borec je s pomočjo Vanžiko spletel dolgo in nepremočljlvo košaro, čeprav je bilo pletenje tabu za moške. Košare so pletli iz papirusa* in nadomeščale so j5m postelje. Namesto odeje so si napravili streho. Na dno košare so položili trstičje, posušeno na soncu. Košare so postavili v blato. Njihovi robovi so segali le malce nad gladino močvirja Košare so bile Geturijev izum. Borci so jih v šali imenovali »zelene mrliške krste«. Petnajstega dne obleganja, nekje okrog poldneva, je sovražnik poslal v goščavo buldožerje. Veliki stroji so zarohneli in pričeli utirati pot v zeleno goščavo. Za buldožerji so tekli sklonjen* vojaki in streljali z brzostrelkami v trstičje. Topovi, minometi in desetine strojnic so obstreljevali in varovali vrste napadajočih Mzungov. Nove poti so v več smereh prodrle skozi gosto steno trstičja. Sovražnikov načrt je bil preprost: močvirje je treba razrezati na štirlikotnike in zavzeti slehernega posebej. Toda Geturi je bil izkušen borec. Ponoči, ko so se vojaki umaknili iz zelene trdnjave, so njegovi borci postavili kulise lz nasekane trsttfce na utrtih poteh. Tako so lahko partizani neopa-ženi hodili iz enega v drugi tartkotarik. Vojaki, ki so jih poslali, da bi odstranili kulise, so padali pod kroglami. Ljudje so vedno bolj slabeli zaradi lakote. Geturi je sklenil, da se morajo prebiti za vsako ceno. , Zjutraj je ukazal, naj se ta dan dobro odpočijejo in naj ne odgovarjajo na streljanje. Samo nekaj stražarjev je bedelo. Borci so pojedli bele neokusne koreninice papirusa in legli. Tudi Dedan Geturi je legeJ^izdena'VoŠaro. 66 O 1^ A S* snrm. t«, septembra 1964 M. Twain: Tom Sawyer-detektiv 91. »Ves dolgi mesec sem premišljeval ln mozgal, kaj bi bilo mogoče narediti za strica, pa mi ni prišlo na misel nič pametnega. Ko sem danes prišel semkaj v sodno dvorano, še nisem prav nič vedel, kaj naj storim, da bi postala resnica očitna. Kmalu nato sem opazil nekaj, neko prav drobno malenkost, ln ta je obrnila vse moje misli v pravo smer. Ko sem namreč sedel tu in se delal, kot da me vsa zadeva ne zanima, sem ves čas natanko opazoval m sem res spet videl tisto stvar.« Tom je nadaljeval: 92. »Stric Silas je pravkar pogreval svojo storijo, kako je ubil Jupitra Dunlapa, kar mi je vse postalo jasno. Tedaj sem planil pokonci in prekinil razpravo, ker sem vedel, da tamle pred menoj sedi sam Jupiter Dunlap. Spoznal sem ga po nečem, kar sem večkrat opazil pri njem, ko sem bil lansko leto tukaj. Zdaj je to spet ponovil.« Krik iz več sto grl se je razlegel po dvorani: »Kaj je napravil? Kaj je bilo tisto, kar si videl? Ali misliš, da se damo kar tako meni nič tebi nič odpraviti, ko si vendar kriv, da smo postali salamensko radovedni. 93. »O, ni bilo kdovekaj, videl sem le, kako se je vedno bolj razburjal, ko se je stric Silas obtoževal, da je ubil človeka. Zdajci je zakrilil z rokami, dvignil levico ln si s prstom narisal križ na čelo; tedaj sem vedel, da se nisem zmotil.« Vsa dvorana jc zaploskala, zatopotala in klicala: »Imeniten dečko si!« Tom ni vedel, kako naj se drži ln kam naj pogleda, tako je bil srečen in ponosen. Sodnik se je čez mizo sklonil k njemu ln ga vprašal: »Dragi moj, ali si vse podrobnosti te nenavadne zarote videl z lastnimi očrni?« šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport •šoort # šnort • šport • šport • šport • šport # šport Triglav ostal praznih rok Na 12. mednarodnem namizno-teniškem turnirju za pokal Kranja je pri moških zmagal Poštar iz Zagreba, pri ženskah pa PSV v Dunaja. Lanski prvak ' Olimpija iz Ljubljane se ni odzval povabilu in tudi ni vrnil prehodnih pokalov. Kranjčani so ostali na turnirju praznih rok. Pri moških so po zmagi nad Ostravo (CSSR) s 5:2 najprej izgubili z mlado ekipo Poštarja s 3:5, nato pa še v borbi za 2. mesto z Milibert Shofnom iz Miinchna s 4:5. Triglavanke so sicer presenetljivo premagale Poštarja s 3:2, potem ko je Klevišarjeva premagala državno reprezentantko Ro-thovo, vendar pa iizgubile s PSV in Ostravo z 0:3 ter še z Jesenicami z 2:3 in tako zasedle šele 4. mesto. Zadnje so bile Jesenice. ki sta jih Poštar in Ostrava premagala s 3:1, PSV pa s 3:0. Teran je tokrat izgubil kar 4 igre. Po končanem turnirju je pojasnil, da je vzrok takemu neuspehu nepopoln trening. V Kranju namreč po odhodu Freli-ha (JLA) in Klevišarja nima igralca, s katerim bi vadil svoj slog hitre igre (kontriranje). VRSTNI RED — moški: Poštar Zagreb 3, Milbert Shofen — Munchen 2, Triglav —Kranj 1, Ostrava 0; ženske: PSV 4, Ostrava 3, Poštar 1 (5:4), Triglav 1 (5:5). Jesenice 1 (4:5). — L. S. Ostre borbe že na začetku V I. kolu nogometnega prvem stva Gorenjske med člani so bili doseženi naslednji rezultati: Svoboda : Triglav (b) 5:2 (2:0) Kranj : Naklo 5:0 (4:0) Preddvor : Železniki 3:5 (2:2) Visoko : Trboje 1:2 (0:2) Prešeren T Jesenice neodigrana (17.9. 1964) Po pričakovanju so zmagali vsi favoriti. Preseneča pa visok poraz Nakla in druge ekipe Triglava, za katero so igrali tudi nekateri igralci prvega moštva. Posebno razveseljiva je ugotovitev, da so bili napadalci zelo učinkoviti, saj so na štirih tekmah dosegli kar 22 golov ali povprečno 5,5 na eno tekmo — T. K. Gorenjska moštva v republiških ligah Priprave v GNL Odlični sovjetski vozač Viktor Arbekov je s strojem 250 cem z zanesljivo vožnjo osvojil prvo mesto v močni konkurenci. Na sliki: Arbekov prehiteva svoje nevarne tekmece (Foto F. Perdan) Artur Harris (Anglija) je bil na nedeljskem krosu na Ljubelju prvi v razredu 500 cem pred sovjetskim tekmovalcem Nikolajem Sokolovim, ki je zasedel drugo mesto VISOKO Tudi to moštvo tekmuje prvič v ligi. S treningi so pričeli šele pred kratkim, zato priprave niso bile najbolje. Za prvo moštvo imajo na razpolago naslednje igrače: Zibert, Karun I. in II., Ar/enšek I. in II., Vrtač Janez in Marjan, Lapajna, Pavlic in Perko. Velik problem so finančna sredstva, ki jih nikakor ne morejo dobiti dovolj. TRBOJE Po vstopu v gorenjsko ligo so takoj pričeli z resnejšimi pripravami. Na treningu se zberejo vsi igralci, ki pridejo v poštev za igranje: Kos, Potočnik, Rezek, Oblak, šimmovec, Znidar, brata Miklošič, Vehovec, Rezek, Sekne, Zirovnik, Jenko, Košir, Murn. Fantje so optimisti in se bodo potrudili in dobro zaigrali, kar je pogoj za uspeh. Tudi pri njih so velik problem finančna sredstva. NOGOMET — Triglav je v 3. kolu SNL zmagal v Murski Soboti z rezultatom 2:1 (1:1). Na lestvici je na 6. mestu. Mladinsko moštvo .ie igralo neodločeno 0:0. Na lestvici je na 6. mestu. Skofja Loka je v 2. kolu SCL — zahod doma izgubila s Kamnikom z rezultatom 1:3 (1:2). Na lestvici je na 4. mestu. Tržič je v 2. kolu SCL — zahod doma premagal Litijo z rezultatom 5:2 (3:1). Na lestvici jc na 6. mestu. ROKOMET — Tržič je v 2. kolu moške republiške lige izgubil v Ljubljani s Krimom z rezultatom 12:13 (6:6). Na lestvici je na 4. mestu. Kranj je v 2. kolu moške, republiške lige izgubil v Piranu z rezultatom 14:25 (5:13). Na lestvici je na 9*. mestu. Kranj je v 2. kolu ženske republiške lige izgubil v Piranu z rezultatom 4:7 (2:3). Na lestvici je na 7. mestu. KOŠARKA — Skofja Loka je v 17. kolu moške I. republiške lige izgubila v Ljubljani z rezultatom 52:78 (21:28). Na lestvici je na 9. mestu. Triglav je v 17. kolu moške L republiške lige doma premagal Ilirijo z rezultatom 66:65 (25:31), tekma pa bo registrirana z rezultatom 20:0 za Ilirijo. Na les-tvici je na zadnjem mestu. Jesenice so v 8. kolu ženske republiške lige v Mariboru premagale Branik z rezultatom 47:45 (15:20). Na lestvici so na 1. mestu. Triglav jc v 8. kolu ženske republiške lige doma premagal Maribor z rezultatom 55:34 (31:17). Na lestvici je na 4. mestu. Jesenice so v 10. kolu moške II. republiške lige doma premagale Sp. Šiško z rezultatom 98:61 (39:27). Na 'estvici so na 1. mestu. ODBOJKA — Žirovnica je v 11. kolu moške I. republiške lige zmagala v Mežici z rezultatom 3:0, v 12. kolu pa izgubila v Mariboru z rezultatom 0:3. Na lestvici je na 3. mestu. Jesenice so v 10. kolu moške I. republiške lige doma premagale Slovensko Bistrico iz rezultatom 3:1. Na lestvici so na 6. mestu. Triglav je v 12. kolu moške T. republiške lige doma izgubi! z Novim mestom z rezultatom 0:3. Na lestvici je na 7. mestu. Vtisi z evropskega prvenstva v veslanju Borba osmercev V finale osmercev so se plasirali Nemci, Rusi, Italijani, Ho-landci, Poljaki in Jugoslovani. Največji favoriti so bili seveda Nemci in Rusi. Rusi so najprej v predtekmovanju postavili najboljši čas, naslednjega dne pa ga je naš osmerce v repesažu izboljšal za dobro sekundo (5:56,73). Pričakovali smo zato, da bodo naši fantje posegli v borbo za prvo mesto z Nemci in Rusi. Račune pa jim je prekrižala okvara na krmilu našega čolna. Prav tako je bila ta okvara usodna za Ruse, ki so se morali zadovoljiti z drugim mestom.. Nezgoda se je pripetila ,ko so osmerci ob obali veslali na start. Pred startom se je treba seveda dobro ogreti, zato je potrebno nekaj sprintov. Tudi naš osmerec se je ogreval na ta način. Prav tedaj, ko je bila hitrost največja pa se je pred našim čolnom pojavil italijanski osmerec. Naš krmar je hitro reagiral vendar krmilo ni preneslo naglega sunka in se zlomilo. Po pravilih mednarodne veslaške zveze lahko start odlože največ za 10 minut. Sodnik je to tudi storil, našega krmarja pa so brž odpeljali po novo krmilo. Spiker je po zvočniku zbadljivo povedal, da bo start šele čez 10 minut, ker je jugoslovanski krmar pozabil krmilo. Svojo napako je sicer hitro popravil, vendar se je kakih 25.000 gledalcev še dolgo smejalo na ta račun. Start je bil nato šele čez 20 minut. Po 200 metrih so bili vsi čolni poravnani v isti liniji, lahko bi celo rekli, da je bil nas osmerec za kak decimeter spredaj. Potem pa je šlo našim vse slabše, vendar so na tretjem mestu le uspeli ostati. Na cilju so zaostali za 8 sekund. Vendar pa lahko napišemo to, da bi se naši fantje ob normalnih pogojih častneje borili z mojstri veslanja Nemci in Rusi. Svoje kvalitete bodo zato lahko pokazali že na olimpijskih igrah od 11. do 15. oktobra. Vendar pa je tudi 3. mesto na letošnjem evropskem prvenstvu uspeh, kakršnega v našem veslaškem športu nismo vajeni. To je namreč šele tretja kolajna po vojni za ski-fistom Vlašičem in četvercem brez krmarja splitskega Gusarja. Hkrati daje letošnji uspeh v Amsterdamu dokaz, da se z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo lahko tudi v veslanju precej doseže. KONEC Anton Remic Dobri rezultati V soboto Je bil na centralnem stadionu na sporedu drugi septembrski miting gorenjskih atletov. Tokrat so nastopali samo moški, povprečno pa so bili doseženi dobri rezultati: Dušan Pirjevec je Izenačil letošnji najboljši gorenjski čas na najkrajši progi, Mežek je z rezultatom 52,49 metra le malo zaostal za gorenjskim rekordom v metu kopja, Kaštlvnik pa Je na 200 m dosegel tudi solidnih 23,9. Nekoliko za svojim rezultatom je bil le Cvirn v teku na 2000 m, povedati pa moramo, da Je tekel sam in poškodovan. Rezultati: 100 m: Pirjevec (Tr) 11.3, F. Fister 12,2, 200 m: Kaštiv-nik (Tr) 23,9. Kuralt 24.8, 2000 m: Cvirn (Tr) 6:07,6, krogla (7 kg): Konc (Tr) 11,85, kopje (800 g): Mežek (Tr) 52,49 m, M. Fister (Tr) 47,80, Kaštivnik (Tr) 43,14, kopje (600 g): Strojan (Tr) 29,84. Komentira trener Okrnjen napad Triglav je nastopil v Murski Soboti z okrnjenim napadom (brez Bajžlja, Llpeja m Kle-menčlča). Zasluga za uspeh gre zato borbenosti in trudu vseh Igralcev. Tekma Je bila zelo hitra, vendar pa tehnično slabša, kar Je bilo igrišče majhno in v slabem stanju. V protinapadih so bili Kranjčani nevarnejši kot domačini, ker so le-ti preveč kombinirali pred kazenskim prostorom gostov in s tem omogočili njihovi obrambi, da reši kritične situacije. Sobota se Je pokazala kot dobro moštvo in bo doma zelo nevaren nasprotnik vsem moštvom v SNL. MILAN KRASEVEC WaterpoIisti so uspeli Iz Zadra so se vrnili watcrpo-listi Triglava, kjer so na zadnjem turnirju II. zvezne lige zasedli tretje mesto (turnir je bil za plasma od 5. do 8. mesta) ter so tako izpolnili svojo obljubo, da ne bodo izpadli iz lige. Končni vrstni red na turnirju je naslednji: l« Medveščak Zagreb 10 točk, 2. Jedinstvo Zadar 8 točk, 3. Triglav Kranj 5 točk in 4. Spartak Subo-tica 1 točka. Kranjčani so v Zadru premagali zadnjeplasiranega ŠparlaK s 3:2, z Medveščakom so izgubi" 4:2, a z Jedinstvom z 2:1. Za največje presenečenje je poski" domačin, ki je premagal Medve-ščaka. Za Kranjčane je bila J^ošnja sezona ena izmed najtežjih, so bili vse leto brez trenerja, naslednji sezoni računajo na » da se bo njihov trener, ki je v letošnji sezoni v vojski, za sr no preselil v Kranj, ter bodo ta* lahko računali na boljše plasm«-ne tudi v vvaterpolu. p. Čolnar Zmage favoritov V prvem kolu g°ren^skch,,nli za moške ni prišlo dp no" |c velikih presenečenj. žabn' skof. brez težav odpravila novinca & jo Loko in je tako po PrvemnoVi-na prvem mestu. Tudi drugi . _ 'nec Kranjska gora je izgut>^Kra-mo in sicer z drugo ekipo * m nja«, ki je trenutno na. „riSla mestu. Na tretje mesto je P Radovljica, ki je v gosteh pre gala Storžič. Najbolj ize-nac ^ tekma v 1. kolu Savica : Selca, je končala z zmago gostov. .Rezultati: Žabnica : Skofja Loka 22:7 (»• Savica: Selca 16:18 (5:7) ^ Kranjska gora : Kranj 1* (5:13) Storžič: Radovljica 17:25 (U:U'