W £ IN $ 6£ O GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 13. OKTOBRA 1961 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 42 PRED OBČNIM ZBOROM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER V teh dneh so bili po vseh obCitl-skih središCih sestanki z delegati IV. Okrajnega občnega zbora sindikalne organizacije. Na njih so delegati med drugim razpravljali o poročilu, ki ga jim je pretekli teden posredoval Okrajni sindikalni svet. Poročilo govori o doseženih uspehih, analizira slabosti, ki spremljajo delo okrajnega in občinskih sindikalnih vodstev, zlasti pa delo v sindikalnih podružnicah, razčlenjuje določene probleme ter nakazuje tudi že konkretne naloge za prihodnje delo sindikalnih organizacij in vodstev. Poročilo daje temeljito oceno aktivnosti sindikata v gospodarstvu, pri razvijanju družbenega upravljanja v javnih službah in na nekaterih drugih področjih življenja v komuni. Pri tem ugotavlja, da so sindikati vsa zadnja leta aktivno delovali za uveljavljenje osnovnih principov v delitvi dohodka. Tako so v letih 1958/59 sodelovali pri urejanju meril kot podlage za delitev dohodka v okviru podjetij. Zavzemali so se za iskanje in osvojitev takih meril, ki bodo izločila nagrajevanje po formalnih kvalifikacijah, vsebovala pa nove Odločni protesti Slovencev v Italiji V nedeljo bodo v Italiji p opisovali prebivalstvo. Poročali smo že, da je način popisovanja na Tržaškem povzročil veliko razburjenje med Slovenci, ker sloni tamkaj na načelu občevalnega jezika, ¡ki ga ni mogoče istovetiti z materinim, medtem ko na Goriškem in v Benečiji popisnice nimajo niti tega razdelka, čeprav tudi tam živijo Slovenci. Na podlagi te očividne krivice so najprej vse politične in kulturne organizacije Slovencev na Tržaškem poslale skupno protestno izjavo, s katero odklanjajo priznanje veljave izidom popisa in vsako sklicevanje na tako pridobljene rezultate, predsedniku republike Italije Gronchiju, ministrskemu predsedniku Fanfaniju, ministroma za notranje zadeve in pravosodje ter vladnemu generalnemu komisarju v Trstu, o tem pa so obvestile tudi UNESCO v Parizu, predsednika pokrajinskega sveta v Trstu, italijansko-jugoslovansko mešano komisijo v Rimu ter statistična urada v Rimu in Trstu. Slovenska kulturno gospodarska zveza pa je šla še naprej in je na sestanku v Čedadu še posebej protestirala proti popisovanju na Goriškem, in v Benečiji, ker tamkaj Slovencem sploh ne bo mogoče izjaviti svoje narodnostne pri-r padnosti in bodo torej za italijansko statistiko popolnoma izbrisani s sveta. Bistvo vseh protestov se nanaša na dejstvo, da Slovenci v Italiji ne morejo sprejeti popisa prebivalstva po narodnosti, ker so posledice nasilne raznarodovalne politike fašizma, kratenja njihovih pravic v povojni dobi in končno posledice neizvajanja mednarodnih obveznosti Italije ter neuresničenih 3. in 6. člena italijanske ustave še vedno take, da popis ne more nuditi objektivnih rezultatov glede števila Slovencev v Italiji. Slovenske organizacije še ugotavljajo, da so italijanske oblasti izbrale najmanj primeren in najbolj neugoden način popisa prebivalstva po narodnosti, zakaj prebivalci se bodo morali izjasniti o občevalnem jeziku v družini. Jasno je namreč, kot pravijo Slovenci v svojem protestu, da bo tak način popisa nujno izkrivil izide v narodnostno mešanih krajih, kjer je veliko število mešanih zakonov, optantov in Slovencev, OBVESTILO BRALCEM Zaradi nenadnega kvara stavnega stroja se je današnja številka Slovenskega Jadrana nekoliko zapoznila, hkrati pa ni bilo mogoče objaviti vseh pripravljenih prispevkov, ker je bila številka planirana na običajno razvrstitev črk. Prosimo bralce in naročnike, da nam neljubo in neprostovoljno zamudo in izpad blagohotno oprostijo in vzamejo trenutno zadrego z razumevanjem na znanje. Uredništvo in uprava zaposlenih v italijanskih družinah ali živečih v italijanskih skupnostih. Razen tega pa je tak popis v kričečem nasprotju z načeli UNESCO. Izjave odgovornih ljudi pri popisnih komisijah za tržaško občino pa dajo slutiti še poleg vsegA vrsto nepravilnosti v izvajanju popisa, saj se v praksi ne bodo izvajala niti določila o individualnosti popisa po občevalnem jeziku, s čimer bodo Slovenci v mešanih zakonih avtomatično postali Italijani. Bili so pri razdeljevanju popisnic že tudi primeri groženj, ko je prizadeti zahteval gradiv.o v slovenščini. Od vseh popisovalcev je morda le trideset takšnih., ki znajo slovensko, kar je glede na število Slovencev v Trstu vsaj štiri do petkrat premalo. Nobenenn Slovenca v Italiji, nobene njihove organizacije in celo uradnih pokrajinskih in občinskih ljudi ali oblastvenih organov na Tržaškem ni vihče vprašal za mnenje pred samovoljno uvedbo štetja vo narodnosti in občevalnem jeziku, kar je v kričečem nasprotji' tudi z navodili Organizacije združenih narodov. ki je rtobudnik letošnjega ljudskega štetja po vsem svetu. Glede na vse to Slovenci v Italiji odločno protestirajo proti takšnemu načinu štetja in že vnaprej odklanjajo tako dobljene rezultate in vsako njihovo uporabo, ker je jasno, da tako izvedeno štetje ne more dati prave slike in lahko samo potvori število Slovencev v Italiji. elemente nagrajevanja po težini in zahtevnosti dela ter po doseženem delovnem in gospodarskem učinku. Široka aktivnost sindikalnih organizacij in vodstev pa je zlasti prišla do izraza pri obravnavanju vprašanj v zvezi z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Ta aktivnost se je odražala preko plenumov. posvetovanj in razgovorov, na katerih je članstvo sindikata spremljalo graditev sistema vse od pripravljanja predpisov dalje. Uvajanje ekonomskih enot in demokratizacije samoupravljanja je bilo v ospredju razprav na letnih občnih zborih sindikalnih podružnic in občinskih sindikalnih svetov. Pri tem pa poročilo ugotavlja, da so dc-, lo sindikalnih organizacij pri uresničevanju smernic novega sistema spremljale tudi določene pomanjkljivosti, ki so se odražale predvsem v tem, da v okrajnem in občinskih vodstvih sprejeta stališča niso vedno učinkovito in hitro prodrla do kolektivov, katerim so bila v prvi vrsti namenjena. V nadaljevanju poročilo obravnava dejavnost sindikalnih podružnic v šolstvu, zdravstvu in javni upravi ter poudarja, da je bil posehno letos v organizacijski in politični rasti teh podružnic dosežen viden napredek. Podružnice v zdravstvenih ustanovah so na pr, izvedle volitve v organe upravljanja, sodelovale pri izdelavi internih predpisov, organiziranju ekonomskih enot in urejanju vprašanj delitve dohodka ter osebnega dohodka, Podružnice v šolstvu se med drugim zavzemajo za čimprejšnjo uveljavitev zakona o finansira-nju šol. V javni upravi pa živahno sodelujejo v razpravah o uvedbi kolektivnega upravljanja in gospodarjenja. Delo vseh teh podružnic obeležujejo, predvsem napori in prizadevanja, da postanejo v svojem delu čimbolj samostoine in so tako Rot samostojen politični činitelj vključujejo v dogajanja v svojem kolektivu. Vpliv sindikata pa je bilo manj čutiti na drugih področjih v komuni, kjer razvijamo družbeno upravljanje, predvsem v zborih proizvajalcev in v svetih ljudskih odborov, stanovanjskih skupnostih, potrošniških svetih itd. V poglavju o strokovnem izobraževanju poročilo OSS med drugim navaja nekatere rezultate posameznih kolektivov pri organiziranju in izvajanju programov centrov za strokovno izobraževanje. Pri tem ugotavlja, da takšnih centrov v okraju de'uje še vedno samo 8. Med najboljšimi omenja centre v Mehanotehniki, To-mosu, Javoru Pivka, Lesonitu. Slav-niku, Kmetijskem kombinatu v Kopru. Samo v teh centrih se je preko raznih oblik vključilo že doslej v izobraževanje nad 2000 proizvajalcev. V poročilu je podčrtana ugotovitev junijske seje predsedstva OSS, da je bil sindikat doslej pri uveljavljanju Resolucije o strokovnem izobraževanju marsikje odsoten. Sindikalne podružnice so bile zadnja leta v mnogih podjetjih sicer pobudnik akcij za organizacijo tečajev za prekvalifikacijo, sodelovale so pri sestavljanju programov, organizirale so vrsto pre- (Nadaljevanje na 3. strani) Zgodnjega jutra svetlobe in sence v Piranu pred praznikom Ob občinskem prazniku piranske komune 15. oktobru 1961 pošiljajo vsem prebivalcem občine svoje iskrene čestitke in jim želijo pri delu za nadaljnji razvoj in napredek vseh vej gospodarstva in družbenega življenja veliko uspeha, v osebnem življenju pa mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB, ZVVI in ZROPJ PIRAN V nedeljo, 15. oktobra, praznujejo prebivalci občine Piran svoj praznik v spomin na ustanovitev prve pomorske čete, ki je v okviru IX. korpusa NOV prerasla v dva pomorska odreda, ki sta se odlikovala pri osvobajanju in varovanju slovenske obale. Bogato dokumentacijo o tem ima poleg drugih zbrano Mestni muzej v Piranu. PRIPRAVE NA SETEV Letos se kmetijska gospodarstva našega okraja ob dokajšnjem sodelovaniu z zasebnimi kmetovalci posebno skrbno pripravljajo na jesensko setev. Ker je od jesenske setve odvisna letina osnovnih kmetijskih pridelkov, so se včeraj sestali v Kopru kmetijski referenti vseh občinskih ljudskih odborov našega okraja ter so med drugim tudi temeljito obravnavali letošnji akcijski program o poteku jesenske setve. S POSVETOVANJA O LETOŠNJI NABAVI OZIMNICE V POSTOJNI I t Na pobudo komisije za družbeni standard pri ObSS je bilo prejšnji četrtek v Postojni posvetovanje o vprašanjih založe-nosti trga z raznimi potrošnimi predmeti, predvsem pa s sadjem, zelenjavo in krompirjem za ozimnico. Posvetovanja so se poleg članov komisije udeležili zastopniki KZ Postojna, KZ Pivka in »Mestnih trgovin« Postojna. Zastopniki zadrug so na sestanku povedali, da je spričo dobre letine odveč vsaka bojazen da trga ne bi mogli založiti z zadostnimi količinami sadja. Pivška zadruga je na primer napolnila vsa sklad-šča t jabolki iz lasitnega pridelka kot tudi iz odkuroa. Kljub temu pa še obstaja bojazen, da ne bo mogoče pobrati vseh tržnih viškov jabolk pri zasebnih pridelovalcih, Nenrimerno slabše ie trenutno stanje Dri odkuou tržnih viškov krompir i a na območiu KZ Postojna. Od približno 200 vagonov tržnih viškov so do dne posvetovanja odkupili komaj 3 tone krompirja in sicer po odkupni ceni 15 dinarjev za kilogram. Ta cena se zdi pridelovalcem prenizka, vendar bo po besedah predstavnika KZ Postojna trenutno realna, saj ima ta zadruga več ponudb za odkup krompirja po isti ceni in povrhu franco Postojna celo iz oddaljenejših krajev v notranjosti Slovenije. Na omenjenem posvetovanju so prišli do zaključka, da se bodo mogli postojnski potrošniki kliub določenim motnjam le oskrbeti z zadostnimi količinami ozimnice po zmernih cenah. »Mestne trgovine« Postojna so tako pripravljene dostavljati krompir na dom po 20 dinarjev za kilogram, isto podjetje pa je prejšnji' teden občutno znižalo tudi cene jabolkom. Potrošniki se lahko oskrbijo s sadjem tudi neposredno pri kmetovalcih. Informacije o možnosti takšnega najcenejšega odkupa ie obljubila KZ P'vka. ki ji je mnogo na tem. da proda svoje sadje, kot da omogoči organizirano obiranje sadja pri zasebnikih. Kaže torej, da so udeleženci posvetovanja v Postojni delno odgovorili na vprašanje, kako priti do ozimnice. O tem, kakšne so bile organizacija in cene odkupa, pa bodo že v kratkem najbolj objektivno odgovorili potrošniki sami, ki jim je oskrba z ozimnico v prejšnjih letih pustila kaj slabe spomine. (ma) V prostorih muzeja je v proslavitev tega praznika tudi že drugi ■teden odprta razstava »Piran skozi stoletja«, na kateri se obiskovalec lahko seznani z bogatim mestnim arhivom, edinim ohranjenim v vsej Istri. Prvi dokumenti tega arhiva so stari nad tisoč let. Tretja velika dokumentacija prizadevanja piranskega prebivalstva za svojo lepšo bodočnost bo razstava načrtov za urbanistično ureditev piranske občine glede na turizem. Razstava »Slovenska obala jutri« bo odprta v soboto, 14. oktobra 1961, dopoldne ob 10 v prostorih Turističnega doma v Portorožu in bo odprta teden dni, ob velikem zanimanju pa tudi dalj časa. Glavna prireditev v okviru proslavljanja občinskega praznika bo veliko zborovanje z baklado, nastopom folklorne skupine Turističnega društva Piran-Portorož in pevskih zborov ter slavnostnima govoroma v slovenščini in italijanščini na predvečer praznika na Tartinijevem trgu v Piranu. Razen tega so že ves teden v teku in se bodo nadaljevale tudi še v soboto in v nedeljo razne proslave in prireditve ter športna in druga tekmovama po posameznih naseljih in kolektivih na področju vse občine. Folklorna skuroina nastopa vsak večer v drugi večji vasi in žanje obilo priznanja. Delovni kolektivi oa so sklenili, da ne bodo počastili občinskega praznika samo s prireditvami in okrasitvijo, temveč tudi z delovnimi uspehi. V ta namen so v mnogih kolektivih sprejeli sklep, pospešiti izpolnitev letnega plana proizvodnje in podobno. avno siaDo S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER Najvažnejša točka dnevnega reda seje Okrajnega ljudskega odbora Koper dne 13. oktobra je poročilo o gibanju gospodarstva in uvajanju novega gospodarskega sistema v koprskem okraju v letošnjem letu, O poročilu in razpravi bomo še pisali v prihodnji številki, ker je. ocena gospodarskega razvoja in razvoja družbenih sil v smeri nadaljnje razširitve družbenega upravljanja izredno pomembna in je važno na- potilo za delo v prihodnje. Kritična in realna ocena položaja je velikega pomena za odpravo slabosti in pospešek vseh pozitivnih sil v izgradnji novega gospodarskega sistema. Razen tega pa je ljudski odbor razpravljal in sprejel ustrezne •sklene še o nekaterih upravnih zadevah, najetju in poroštvih za posojila ter spremembah in dopolnitvah okrajnega proračuna. - a Stran 2 SLO. VENSKI J AI ) RAN « Štev. 42 — 13. oktobra 1961 ZA SKUPNO POLITIKO ČILA IN ARGENTINE Cile in Argentina sta ustanovili skupno fronto in načrtovali novo politiko v mednarodnih in kontinentalnih- odnosih Južne Amerike. Glavna načela nove politike so: nasprotovanje kolonia-lizmu, . obsodba jedrskih poskusov, spoštovanje pogodb in mednarodnih sporazumov, !ka*r vse naj bi 'bilo osnova za mir v svetu in nfi njihovem kontinentu. LAOŠKI SPOR UREJEN Kaže, da je,ženevska konferenca o Laosu napredovala in da je nevtralnost Laosa zagotovljena s sporazumom treh laoških vprincev o oblikovanju koalicijske vilade •Dod predsedstvom princa Suvana Farno. OKREPITEV PROTIKOLONIALNE POLITIKE V Generalni skupščini Združenih narodov, je .končana splošna . razprava, kjer. so med drugim prav posebno poudarjali dejstvo, da so potrebni razgovori o odprtih mednarodnih vprašanjih. Iz razgovorov je bilo razvidno, da se je zelo okrepila protikolonialna fronta. Po zaključku te splošne razprave bo prešlo zasedanje v BOMBAJ: Indijska uprava za I atomsko energijo je sporočila, da se je radioaktivnost v Indiji povečala in da je že hudo blizu mojo, ko lahko postane škodljiva za zdravje. ALŽIR: Na pristaše alžirskega osvobodilnega gibanja, ki so pred dnevi demonstrirali v mestu Phi-lioville, so streljali francoski padalci ter ubili 13 oseb. BERLIN: Vzhodnonemška vlada je pozvala inteligenco, naj se z drugimi sloji prebivalstva še intenzivneje vključi v priprave za sklenitev mirovne pogodbe in se vživi v sedanji položaj. NEW YORK: Več afriških delegatov na letošnjem zasedanju Generalne skuoščine OZN je prejelo grozilna pisma, ki vsebujejo raine žalitve in grožnje za njihovo osebno varnost. NEW DELHI: V neki delhijski ulici blizu železniške postaje je eksplodirala bomba pet minut po-tnm, ko se je indijski 'premier Nehru vračal z neke svečanosti. PARIZ: Pred dnevi je v raznih francoskih zaporih pričelo z gladovno stavko več kot 1450 obsojenih Alžircev. S tem, da zavračajo hrano, protestirajo proti čedalje hujšemu režimu v zaporih- Pariški odvetniki — njihovi branilci — so o tem obvestili Rdeči. križ. BELA KRAJINA raztovarja na Reki BIHAČ je 3. oktobra odplul iz Dubrovnika proUi Rotterda-mu, kamor prispe 16. oktobra BLED je li. oktobra, priplul iz Benetk na Reko BOHINJ je 6. oktobra od.plul iz New Yorka proti Sredozemlju . BOVEC je na poti iz Kopra proti New Yorku, kamor prispe 16, oktobra DUBROVNIK je 6, oktobra odplul iz Ploč proti Emdenu GORANKA je na poti proti Tu-nisu, kamor prispe 15, oktobra GORENJSKA je 6 .oktobra vrgla sidro v Adenu KOROTAN raztovarja blago v japonskih pristaniščih LJUBLJANA je priplula 6. oktobra iz Zdanova v Šibenik MARTIN 'KRPAN je 8. oktobra, priplul v'Valetto PIRAN natovarja blago v Port-landu POHORJE je na poti iz Emdena proti Italiji; 12. oktobra je prispel v Gibraltar ROG raztovarja v Cuddolaru in bo 13. oktobra odplul proti Mangalore TRBOVLJE natovarja blago v zahodnih pristanišč h ZDA in bo 15. oktobra odplula proti Sredozemlju ZELENGORA je na poti proti Italiji 6. oktobra minila Gibraltar fazo, ko bodo obširneje razpravljali o številnih problemih, ki zadevajo razorožitev, jedrske poskuse, jedrsko oboroževanje, kakor tudi odpravo kolonializma, ekonomski razvoj zaostalih področij sveta in razširitev organov OZN. PO RAZGOVORIH V BELI HIŠI Pretekli teden sta se večkrat sestala zunanja ministra ZSSR in ZDA, Gromiko in Rusk, nrkar ie Gromika sprejel tudi predsednik ZDA Kennedy, Po razgovorih v Beli hiši je Gromiko odpotoval v Veliko Britanijo, kjer se je v Londonu sestal z zunanjim ministrom Hortieom ih ' ministrskim predsednikom Macmillanom. Vsi razgovori so-se .vrteli predvsem okrog reševanja berlinske in nemške krize in čeprav, niso dali nobenih 'konkretnejših rezultatov, sta obe strani' nekoliko poti-•šali hrup okrog telr vprašanj in je pozitivna. stran že dejstvo, da nobena stran ne stopnjuje napetosti. PRIZNAVANJE REŽIMA V SIRIJI Novo vlado v Siriji, ki ji nače-luje zdaj premier Kuzoari, so pn-znaie številne države Vznodnega bioica z ZŠ^K na ceiu, zdaj pa jo .priznavajo tudi na Zahoau. Med araasicimi državami so jo priznale najprej Jordanija, potem pa bau-dova Arabija. Predsednic ¿aR •Naser se je odločil, da zaradi dogodkov v Siriji ne do izzival nove krize v svetu, njegovo realno stališče pa so tomacili, češ da je s .tem že de facto priznal novo državo. Novi premier KuzDari je zdaj zahteval od OZN, da »obnovi članstvo Sirije v svetovni organizaciji«. O dogodkih v Siriji bo razpravljal parlament ZAR, ki ,se bo sestal 6. novemora. AKCIJA ZA OSAMITEV KUBE IN PRIPRAVE NA INVAZIJO V Kubi obtožujejo ZDA, da so z lažnimi dokumenti izzvale najprej prekinitev diplomatskih odnosov več držav s Kubo, da bi jo tako izolirale, zdaj pa pripravljajo invazijo, kar je izzvalo zelo resen položaj. Kubanska vlada poudarja, da je kubansko ljudstvo trdno odločeno, da se bo borilo na življenje ih na smrt .proti invazij-skim silam, ki se pripravljajo v Guatemali, Nikaragui, na področju Panamskega prekopa, v Por-toricu, v Dominikanski republiki in v ameriškem oporišču Guata-namo. Društvo slovenskih bibliotekarjev, ki je bilo lansko leto pobudnik in organizator velikega zborovanja slovenskih knjižničarjev v Mariboru, si 1je letos za svojo kulturno manifestacijo izbralo Koper. Z zborovanjem v. Kopru (20. in 21. oktobra) prihajala zdaj na vrsto predvsem oba primorska okraja in njune knjižnice bodo tokrat predmet, podrobne analize in razprave. Prepričani smo, da bo zborovanje slovenskih knjižničarjev v Kopru osvetlilo marsikatero vprašanje našega knjižničarstva in tako pripomoglo k njegovemu izboljšanju. Po naključju pada ■ zborovanje v Kopru v čas, ko slavi koprska Študijska knjižnica desetletnico smjega delovanja (od 20. oktobra 1951 do 20. oktobra 1061). Za to priložnost ' je pripravila svojo prvo publikacijo, ki je posvečena problemom knjUžnič in knjižničarstva na. Primorskem in sloj venskemu primorskemu period', č- V POKOJ ENCI. ZAHTEVAJO ZVIŠANJE Kot po vsej Italiji je Zveza upokojencev CC-Il.. priredile tudi v okviru pokrajinskega sindikata v Trstu podpisovalno akcijo in zborovanja, na katerih so upokojenci zahtevali zvišanje minimalnih in drugih pokojnin, prznanjs spornih let za starostno pokoj- SENZACIONALNO ODKRITJE JUGOSLOVANSKEGA ZNANSTVENIKA Z univerze Barcley v Kaliforniji so sporočili senzacionalno novico, da je skupina znanstvenikov pod vodstvom Jugoslovana dr. Bogdana Magliča, ki je v ZDA na specializaciji, odkrila nov osnovni delec materije — ornega mezon. Odkritje, ki ga najvidnejši znanstveniki označujejo za eno najbolj pomembnih v znanosti o materiji, bo omogočilo po izjavi izvedencev največji napredek v spoznavanju in- razumevanju osnovnih delcev materiie. protonov in nevtronov. Nevtron je namreč sestavljen iz ornega me--zonov. ki krožijo okrog drugih mezonov. V LJUBLJANI BO PRVI SADNI SEJEM Kot znano, dobra sadna letina tudi letos ni vplivala na trzne raz-' mere tako, ikot je sprva kazalo. Republiška kmetijska zbornica je prav zato sklenila, da bo pripravila posebni sadni soiem na Gospodarskem razstavišču. Posebnost tega sejma, ki bo še ta mesec, bo v tem, da bo borznega značaja, se pravi, da bodo razstavila vel poskušali prodati svoje zaloge sadja po sejemskih cenah. MEDNARODNI SEJEM MODE V BEOGRADU Na mednarodnem sejmu mode, ki je bil zaključen 8. oktobra, je sodelovalo 400 razstavljavcev iz Jugoslavije in iz trinajstih tujih držav, iz Italije, Francije, Avstrije, Belgije, Nizozemske. Zahodne in Vzhodne Nemčije, Švice, Poljske, Madžarske, Velike Rritanljt, Grčije in Japonske, "oseben pomen modnega sejma je v tem, n,i proizvajalci lahko učinkovito st-znanjajo kupce, trgovino in potrošnike s svojimi izdelki, nino ter priznanje let službe v avstroogrski in italijanski vojski. .DR. PALAMARA SE JE POSLOVIL OD TRSTA ■ Po šestih letih je zapustil Trst generalni vladni komisar dr. Gio-vanni Palamara. STAVKA ZIDARJEV V Trstu je stavkalo nad 90 odstotkov zidarjev na vseh gradbiščih, s čimer so ■ hoteli odločno protestirati proti nezadostnim varnostnim ukrepom na gradbiščih kar rovzroča vedno več nesreč. PO 25 DNEH STAVKE SO SE VRNILI NA DELO Po 25-dnevni stavki so s» delavci. ladjedelnice Felszegy v želji. da bi preprečili nameravane odpuste in poslabšanje delovnih pogojv podjetni, vrnili na svoja delovna mesta. Sindikalni ■predstavniki pa. hod" z ravnateljstvom ladied.pl ni m ¡¡o nada^ie skušali sporazumeti o normili-znniji stanja. Na Južnem Tirolskem je stopilo na plan novo politično gibanje z imenom »Aufbau«. , Programsko deklaracijo je podpisalo okoli 70 vidnih predstavnikov političnega in gospo-. darskega- življenja avstrijske manjšine, razen njih pa tudi več kot polovica županov občin z nemškim prebivalstvom. Glavni pobornik te zamisli je bil poslanec dr. Toni Ebner. Vsebino deklaracije bi lahko strnili v nekaj točk: obnova sodobne socialne in gospodarske strukture za razvoj manjšine, njenega jezika in tradicije; hranjenje svojih pravic in priznanje dolžnosti do italijanske države; odklanjanje pretiranega nacionalizma in pospeševanje razvoja v demokratičnem in svobodoljubnem duhu; obnavljanje gospodarske politike in izgradnje šolstva. Ta deklaracija je akt, ki bo .imela v južnotirolski manjšinski politiki dalekosežne posledice. Predvsem važna je zahteva po tem, naj bi se izogibali vsakemu zaostrovanju odno- POSVETOVANJE O AKTUALNEM VPRAŠANJU V IZOLI Minuli ponedeljek je bilo v Izoli na pobudo Okrajnega odbora SZDL razširjeno posvetovanje o strokovnem izobraževanju mla-■ dine in odraslih. Posebna skrb pa je veljala izobraževanju na delovnem mestu, kar je za ta industrijski center še posebno pomembno, čeprav na drugi strani ugotavljajo, da so izobraževalni^ centri prav tem metodam izobraževanja posvečali odločno premalo pozornosti. Za vse že obstoječe izobraževalne centre, ki delujejo za sedaj v Mehanotehniki, Delamarisu in Gradbeniku, pa velja enotna ocena, da se bodo morali posvetiti bolj programskemu delu, ker bo le tako moč rešiti tudi vprašanje finansiranja teh centrov, kajti sedanji prispevek proizvajalcev (l°/n od bruto osebnih dohodkov) nikakor ne more biti jamstvo za kvaliteto in obseg niihovega dela. Pri obravnavanju nadvse no-membnega dela izobraževalnih centrov se velja ustaviti cb problemu strokovnih kadrov, ki postajajo v večini gospodarskih organizacij izolske občine že akuten pojav. Zaposlovanje strokovnih moči z drug'h okrajnih področij ne pomeni le zapostavljanja domače delovne sile, ki bi lahko ob primernem sistemu' izobraževanja domala v celoti zadostila potrebam vseh panog gospodarstva, amoak še bolj zaostruje hu- ■ do pereče stanovanjsko vprašanje. Na drugi strani pa bodo morale gospodarske organizacije, kot tudi Občinski ljudski odbor, vskladiti poiitiko štipendiran i a domače mladine. Sedanji kriteriji in obseg štipendiranja so namreč bore slabo jamstvo, da bi dotok novih strokovnih moči kmalu zadovoljil čedalje večje potrebe po strokovnih kadrih, V jzolski vajenski šoli pa predstavljajo poseben problem učenci z nedokončano osemletko. 56 gojencev vajenske šole, ki nimajo končane osemletke, čeprav je bil to osnovni pogoj za njihov vpis. zgovorno kaže na to, da bc treba poskrbeti za dopolnilno izobrazbo te mladine. Problem učnega kadra in finančnih sredstev pa bodo morale gospodarske organizacije z roko v roki reševati skupno z ObLO Izola. Slednjič ne gre zavračati tudi čedalje bolj izrazite težnje po skupnem reševanju pošolskega izobraževanja za vse obalne občine kot celoto. Delavske in ljudske univerze občinskih središč ob obali bi namreč lohko s skupnimi močmi in seveda z ustreznimi programi nastopale enotno. Razne tečaje in seminarie za vodilne kadre in podobno bi tako prirejali ob znatno' manjših stroških, kvaliteta izobraževanja pa bi ob še večjem izboru predavateljev bila neprimerno boljša, V počastitev Dneva republike pripravlja TVD Tomos veliko športno tekmovanje med svojimi obrati. Tekmovanja se bodo pričela že ta mesec. Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah: v atletiki, odbojki, šahu, streljanju, nogometu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, spretnostni vožnji z mopedi, polževi vožnji s kolesi, krosu ter tradicionalnem teku okoli tovarne. V tekmovanju bo sodelovalo sedem obratov oziroma sedem ekonomskih enot. Na tej veliki športni, manifestaciji bo nastopilo okoli 400 tekmovalcev ■in tekmovalk. V Tomosu so že sestavili komisije, ki bodo skrbele, da bodo ekipe prišle pravočasno na tekmovanje in da se bo pro- nemu tisku, kar bo tudi dober bibliografski priročnik. Študijska knjižnica pa pripravlja, hkrati tudi razstavo »Slovensko primorsko časopisje 1S49—1900«, ki nam bo nazorno predočila dolgo, strmo in vijugasto pot, po kateri je hodilo naše časnikarstvo, in prikazala s tem prvs uspehe, zle posledice prisiljenega kulturnega molka in polet časnikarske dejavnosti v NOB. Ta razstava bo nedvomno ena najbolj ■ zanimivih in poučnih v vrsti, številnih kulturnih raz stav, ki smo. jih imeli v zadnjil letih. Zanimala bo prosvetne delavca, gospodarstvenika, dijall in delavca. Publikacija Študijske knjižnice,, bo za razstavo dober vodič. V okvir manifestacij 20. in 21. ,oktobra sodi tudi. literarni večer jO koprskem gledališču. S svojimi .deli bodo nastopili najbolj priljubljeni slovenski, književniki iz Prijfiorske in da bo prikaz naše kniiževne ustvarjalnosti prmol-nejši, se jim bodo ■pridružili še nekateri naši zamejski književniki. Sre"ko Vilhar ijL i" lapoM od 13. do 21. oktobra 1961 Nad večjim delom Evrope se že dalj časa zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki u.stvag ja predvsem v Sredozemlju le in vedro vreme. Toda takšna vre menska podoba se ne bo več dolgo obdržala. Z Atlantika že prodira k nam hladen zrak, ki bo povzročil poslabšanje vremena, deževje in znižanje temperature. Pihal bo severovzhodnik. sov med manjšino in državo, zahteva po tem, naj bi odklanjali ireden-tizem in terorizem, marveč naj bi se raje skušali sporazumeti z državo glede narodnostnih in človečanskih pravic. Koroški Slovenci so bili vedno za miroljubno urejanje odnosov med manjšino in državo, saj je to najboljša pot za urejanje manjšinske problematike. Avstrijska manjšina se je odpovedala pretiranemu nacionalizmu in je vedno pokazala vrata raznim prenapetežem. Koroški Slovenci žele, naj bi si Avstrija vzela k srcu to spoznanje pri reševanju odprtih vprašanj narodnostnih in človečanskih pravic njenih manjšin, IZ SLOVENSKEGA VESTNIKA Za gradnjo slovenske gimnazije ni denarja Na podlagi dunajskega dovoljenja so pričeli s pripravami za gradnjo poslopij realne gimnazije za dekleta v Celovcu in za realno gimnazijo v Spittalu. Govori se tudi o tem, da pričenjajo s povečevanjem poslopja realne gimnazije v Beljaku, Med n, povedanimi projekti pa ni omenjer poslopje za slovensko gimnazijo v Celovcu.. Nihče tudi noče povedati, kdaj se bodo pristojni krogi lotili gradnje njenega poslopja, kar je spričo nemogočih pogojev, v katerih mora 207 dijakov imeti pouk v popoldanskih urah in je s tem prikrajšanih pri pouku, nujno potrebno. Časopis »Volkszeitung« pa je 29. septembra celo podtikal deželnemu glavarju, da se bolj zavzema za gradnjo poslopja slovenske gimnazije, kakor za gradnjo spittalske gimnazije. H ie gram v vseh disciplinah odvijal v redu. Za vse tekmovalce je priredil sindikat tovarne okusne in praktične nagrade, vsak tekmovalec pa bo dobil spominsko diplomei. T&f S t O »? ñ? i i.A Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Itastko Bra-dlaškja. Izhaja vsak petek. Izdaja C7.P Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen zvod 20 din. — Letna naročnina "■i din; za tujino 1S00 denarjev ali 3.1) am. dolarja. — Bančni račun 600-70-1-131. Rokopisov in fotografij n» vrnčamo. — Tisk 'In klišejt tiskarna CZP »Primorski tisk ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO KOPER O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA Minuli četrtek je v Kopru občinski zbor proizvajalcev razpravljal o izvajanju družbenega plana in proračuna za letošnje prvo polletje. Letošnji družbeni plan ni upošteval vseh elementov, do katerih je prišlo v poslovanju gospodarskih organizacij, ker je bil sprejet še pred uveljavitvijo sprememb v našem gospodarskem sistemu. Ta okoliščina nedvomno zmanjšuje njegovo realnost, ker načela novega gospodarskega sistema v prvem pollet-|v praksi še niso povsem zažiga. Splošna ugotovitev celotne razprave pa je bila, da gospodarske organizacije, predvsem večja podjetja, premalo tenkočutno obravnavajo svoje perspektivne gospodarske programe in zapostavljajo,; analtzii-anje poslovanja v novih ekonomskih pogojih. Iz analize o izvajanju družbenega plana občine Koper v I. polletju je razvidno, da je bil celotni dohodek v tem razdobju dosežen s 60,1 °/o letnega plana, kar je zadovoljivo, če upoštevamo sezonski značaj poslovanja nekate--rih gospodarskih dejavnosti. Tudi družbeni bruto proizvod z doseženimi 62,8% kaže na povečano aktivost večine gospodarskih organizacij, žal pa ta trditev ne velja za družbeni proizvod in narodni dohodek z doseženimi 47,5 oziroma 47,6 °/o letnega plana. Še bolj je zaskrbljujoč podatek o knaj lanskoletnem povprečju lega dohodka — pojav, ki ga je sicer pripisati dejstvu, da so nekatera industrijska gospodarstva spremenila status podjetij v izgradnji in končno uvedbi novih dajatev, vendar so ta nesorazmerja očiten dokaz nevsklajenosti družbenega plana z novimi ekonomskimi činitelji. Posebno so glede zmanjšanja čistega dohodka prizadeta industrijska podjetja z novim statusom poslovanja, z visokimi rezervami neprodanih proizvodov in z vrsto polizdelkov. Neskladnosti v industriji pa ne veljajo za večino ostalih gospodarskih panog, ki vzporedno z večanjem realizacije izpolnjujejo dokaj ugodno vse bistvene elemente planskih nalog. Znaten zastoj beležijo le gradbena podjetja in Projekt Koper, ker so ObLO in podjetja v znatnem zaostanku z investicijskimi programi. To se bo kasneje nedvomno sprevrglo v kampanjsko akcijo naročanja načrtov, potrjevanja lokacij, programov in podobno. Zbor proizvajalcev je v razpravi dosegel tudi soglasje v nekaterih pomanjkljivostih, ki spremljajo delitey_ osebnih dohodkov. Povečani izdatki za osebne dohodke so namreč marsikje že ogrozili ravnovesje z bilanco do-dohkov, največkrat seveda v škodo skladov podjetij. To najbolj zgovorno potrjuje 45-odstotno povprečno povečanje osebnih dohodkov v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. hkrati na opozarja na pomembnost pravilnikov za notranjo delitev dohod- kov, ki se jim mnoga podjetja še danes izogibajo. Sedanje anomalije je treba po mnenju zbora proizvajalcev odpraviti prav s temi pravilniki, zato so na seji sprejeli med drugim tudi sklep, da bo zbor oroizvajalcev v bodoče analiziral pravilnike posameznih podjetij sproti, podjetjem pa bo priporočal, da skrbno zbirajo analize za krajša poslovna obdobja, saj je razumljivo, da brez temeljitih pregledov ekonomike podjetij ni moč računati na čedalje bolj notrebno perspektivno gospodarsko načrtovanje. (bb) Piransko pristanišče v zgodnjem Jutru, lto ribiči zlagajo in spravlja ¡o svoje mreže po celonočnem napornem lovu ob zahodni istrski obali (Nadaljevanje s 1. strani) davanj za izpopolnjevanje ekonomskega znanja proizvajalcev ln podobno. Tako okrajno kot občinska sindikalna vodstva so večkrat obravnavala probleme s tega področja in zavzela svoja stališča. Med drugim so v celoti podprli Resolucijo, zlasti pa stališče o nujnosti čimprejšnjega organiziranja izobraževalnih centrov v podjetjih. Za realizacijo teh stališč pa se posamezne sindikalne podružnice niso dovolj resno zavzemale. Posebej poročilo razčlenjuje nekatere zrobleme žena v proizvodnji in upravljanju. Pri tem opozarja, Ša skrb za njihovo strokovno usposabljanje in politično uveljavljanje v samoupravnih organih ter vodstvih političnih organizacij znotraj kolektivov pa itudi v komuni doslej ni bilo v skladu z udeležbo žena-proizva-jalk v ustvarjanju družbenega pro- ¥§£ USLUGE L Najmanj pa take, ki se v precejšnem obsegu porajajo v našem obalnem gostinstvu in turizmu: nerednosti zaradi nedosledne kadrovske politike večine gjostin-skih podjetij, nekorekten odnos (beri nepoštenost) nekaterih gostinskih delavcev do tujih in domačih gostov, kriva pota tuje valute zaradi pomanjkljivo organizirane menjalne službe, premajhna skrb za vzeoio mladega gostinskega naraščaja itd. Gornjih "ojavov sicer ne gre posploševati, vendar lo se v nekaterih večjih gostinskih podjetjih že zaskrbljujoče udomačili. Zato pozdravljamo odločno napoved vseh pristojnih organov — — okrajne turistične zveze, organov ONZ, okrajne gostinske zbornice in drugih, da bo treba take pojave dosledno odpraviti. KADROVSKA ANARHIJA Res je sezdnski značaj dela v gostinskih podjetjih eden izmed ¿asi) ovnih činiteljev, ki onemogoča ■Htinskim podjetjem, da bi poslovala ob ustaljenem kadru, vendar se nikakor ni moč sorijazniti s podatki, da vodstva hotelov dopuščajo nemoteno prehajanje slabega kadra, povečini odpuščenega zaradi nemorale in tatvin, iz podjetja v podjetje. Gostinska podjetja bi nedvomno morala sproti obveščati okrajno gostinsko zbornico o vsakem primeru odpuščenega gostinskega delavca zaradi kaznivega dejanja ali prekrška, da bi mu le-ta onemogočila zaposlitev kjer koli drugje v okraju. Potem seveda ne bi bilo treba ugotavljati, da je bilo že med sezono odpuščenih zaradi kaznivih dejanj kar 63 gostinskih delavcev, medtem ko so številni drugi bili disciplinsko kaznovani v podjetjih. Največ kaznivih dejanj gre na račun goljufij. Niso redki primeri, da so natakarji s potvorjenimi ^Kenam>: ogoljufali 'posameznike ^pblo z visokimi zneski 10, 20 ali več tisoč dinarjev. Natakar B. M. v Portorožu je na primer samo v dveh mesecih »zaslužil« z goljufijami 350 tisoč dinarjev. Tudi pojav snubljenja gostinskega kadra se je razpasel med posameznimi hoteli, kar'seveda še stopnjuje kadrovsko anarhijo v gostinstvu. Številne drobne goljufije ter moralna dejanja so dokazali celo nekaterim mladim gostinskim delavcem — absolventom ljubljanske gostinske šole ter vajencem in vajenkam, Kolektivi gostinskih podjietij bodo morali b?.j budno bedeti nad vzgojo mladih moči. Hkrati pa je to ponovno opozorilo, da bomo morali radikalno rešiti probleme okrog fi-nansiranja domačega gostinskega šolskega centra. MENJALNICE — RAKAVA RANA NAŠEGA TURIZMA Poslovanje menjalnic je zlasti v obalnem pasu hudo neurejeno. Glede mreže menjalnic, ki obstajajo v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu in Ankaranu, sicer ne bi mogli prigovarjati, pač pa je povsem nevzdržen poslovni čas teh pomembnih služb v našem turizmu. Menjalnice namreč nudi.jo svoje usluge samo podnevi, medtem ko cvete nezakonita menjava tuje valute v nočnih urah v recepcijah hotelov in po vogalih. Škoda, ki jo utrpi zaradi tega družba, je že zdavnaj prerasla prigovore o težavah neprekinjenega poslovanja menjalnic, torej tudi v nočnih urah, Končno pa je v interesu samih menjalnic, da se (Nadaljevanje na 10. strani) dulkta. (Od skupno zaposlenih imamo v našem okraju že 10.583 žensk ali 33 '/« na delu v gospodarstvu in javnih službah.) Poleg subjektivnih vzrokov za takšno stanje poročilo prikazuje ikiot problem, 'preobremenjenost žena izven službe. Sindikalne podružnice se bodo morale v prihodnje, poudarja poročilo, bolj odločno in konkretno zavzemati za organiziranje ustanov za varstvo otrok in raznih servisov. Ti bodo ženo lahko občutno razbremenili na videz drobnih dnevnih opravil v družini, ki pa ženo ne samo časovno vežejo, ampak terjajo od nje tudi večje fizične napore. Sindikalna organizacija je v mandatni dobi, na katero se nanaša poročilo. prispevala v nemajhnem delu tudi k ustvarjanju pogojev za rekreacijo delovnih ljudi. Mnogo večje Skrbi kot v prejšnjih letih je bil deležen delavski turizem. Več delovnih kolektivov si je zgradilo počitniške domove bodisi v našem okraju ali izven njega, kjer lahko proizvajalci pod ugodnimi pogoji preživijo svoj dopust. Poslovanje domov pa je še vedno povezano z najrazličnejšimi pomanjkljivostmi. Avtomatično pokrivanje primanjkljaja domov s strani podjetij, je rečeno v poročilu, ne vodi k smotrnemu gospodarjenju. Problemi okrog rentabilnega poslovanja bi se gotovo hitreje in pravilneje reševali, če bi bilo upravljanje postavljeno na prave temelje. Počitniški domovi naj bi poslovali po gospodarskem računu in bi naj bili torej ena izmed ekonomskih enot podjetja. To pomeni da bi morali poslovati brez izgub. S tem bi se lahko tudi vprašanje regresiranja dopustov postavilo povsem na drugačno osnovo in bi ga podjetja plačevala svojim članom na roko. Le tako bi bili te ugodnosti deležni vsi člani kolektiva, ne glette na to, kje koristijo dopust. V preteklem obdobju so sindikati zlasti preko podružnic, in občinskih vodstev uspešno razvijali dejs-i-nost na športnem in kulturno-prosvetnem področju. Sindikalne podružnice so bile pobudnik za ustanovitev športnih aktivov in sekcij v podjetjih, ki naj bi pripomogli k razširitvi športa med delavsko mladino in ostalimi proizvajalci. Delavski šport je dobil novo vsebino potem, ko Je Okrajni sindikalni svet v sodelovanju s športnimi organizacijami pred dvema letoma organiziral prve Okrajne delavske športne igre. Ta akcija je spodbudila nekatere občinske sindikalne svete, da so v nadaljnjih letih samostojno organizirali podobna srečanja med športnimi ekipami podjetij svojega območja. V tej smeri je bilo največ napravljenega v občini Postojna, kjer je samo letos na II. delavskih igrah, ki so trajale več kot mesec dni, v osmih športnih disciplinah sodelovalo 1G2 moških in 10 ženskih ekip z 816 udeleženci. Na kraju daje poročilo nekatere podatke, iz katerih je razviden napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen pri organizacijsko-politični graditvi sindikatov. Tako med drugim navaja, da se je zelo razširil krog sindikalnih aktivistov, saj deluje letos v vodstvih podružnic, občinskih in okrajnem svetu ter njihovih komisijah blizu 4000 članov. Tako je torej tudi sindikat postal izredno pcmembna praktična šola za politično udejstvovanje proizvajalcev. Gostoljubnost, s katero na široko ocjiiramo tujcem vrata v našo državo, je postala v svetu pravzaprav že pojem. Zato lahko trdimo, da je taka demokratičnost, ki med drugim odkriva sve- NAŠ GOSPODARSKI KOMENT Vf AR V prejšnjih komentarjih smo govorili v glavnem o nekaterih pojavih v našem gospodarstvu. Zlasti smo ugotovili, da se proizvodnja in di~uge gospodarske dejavnosti ne razvijajo v celoti v skladu z družbenim planom in da se pojavljajo v tem pogledu določena nesorazmerja. Če bi šel razvoj do konca leta v tej smeri naprej, bi lahko v določenih panogah ne dosegli po planu predvidenih rezultatov, poleg tega pa bi . nekatere dejavnosti zaostale za drugimi, kar vse bi brnelo neugodne posledice, posebej pa bi tako stanje predstavljalo negativno postavko za razvoj v< prihodnjem. in naslednjih letih. Podrobne analize o dosedanjem razvoju so dale dovolj točne podatke, ki kažejo kje je treba poseči, da bi dosegli planirane uspehe in da- bi vskladili nadaljnji gospodarski razvoj. Zvezni izvršni svet je te dni napovedal določene ukrepe, ki bodo usmerjeni predvsem, kot izhaja iz napovedi, v to, da bi odstranili vzroke, ki ovirajo razvoj industrijske proizvodnje. Med ukrepi ie konkretneje napovedana intervencija s kratkoročn'mi krediti pri tistih proizvajalnih podjetjih. ki so uporabila svoja sredstva za potrebe proizvodnje, S krediti naj h; se jim. omperočila nemoten potek proizvodnje, ustvarjanje potrebnih zalog in olajšala prodaja. Pri tem seveda ne morejo priti v poštev tiste gospodarske proizvajalne organizacije, ki se do danes še niso mogle prilagoditi novim zahtevam in pogojem poslovanja. Posebej je bilo govora o ukrepih, ki so potrebni, da bi se preprečilo neupravičeno višanje osebnih dohodkov na škodo delovne nroduktivnn"ti in d i M se ustvarilo ravnotežje med dohodki skladov gospodarskih organizacij. V ta namen pripravlja Zvezni izvršni svet posebno uredbo, ki bo predpisala postopek za določitev povprečnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela, Ukrep je potreben, ker je bilo ugotovljeno, da. mnoge gospodarske organizacije n''so določale osebnih dohodkov po temeljiti analizi svojega poslovanja uvonh ",ne načrte., v katerih bi za daljši čas določile naloge in s tem tudi načrt o razdelitvi in uporabi sredstev, s katerimi same razpolagajo. - žj - tu tudi resnico o Jugoslaviji, na drugi strani važen činitelj naših prizadevanj po zbliževanjxi 'in prijateljskih odnosih med. narodi. Žal pa vse poti, ki vadijo tujce v našo državo, niso povsem vsklajene z našim nenapisanim zakonom o gostoljubnosti in pripravljenosti na pomoč ter sodelovanje. Niso redki primeri, da pod krinko nedolžnih turistov, prehodnih potnikov in podobno, prihajajo med nas tudi ljudje, ki več ali manj vsiljivo pasejo radovednost celo v naših podjetjih in tudi najdejo pot do teh ali onih podatkov o raznih dosežkih podjetja. Posledice tak:h lahkomiselnih. dejanj lahko prizadenejo ne le. tako podjetje, kjer zadev okrog obiskov še niso uredili s pravilnikom., ampak zadevajo v vrliH ivri tudi oh interese skupnosti. Ob tem pojavu se vcfja vsekakor zamisliti slednjemu delovnemu človeku, ki se mu zdijo uredbe in zakonodaja o čuvanju gospodarskih tajnosti odveč. Kaj lahko se namreč zgodi, da se z napornim delom- in izsledkom posameznika ali celotnega kolektiva okoristi nepoklican tujec in še tako lepi obeti, postanejo neures-ničljivi. In to mogoče zaradi vnete gostoljubnosti, ki smo jo izkazali temu ali onemu tujcu. Novice iz izolske zadruge Zahvaljujoč intenzivni obnovi zemljišč, ki jih načrtno vključuje v sestav svojih vzorno obdelanih površin izolska kmetijska zadruga, je na izolskem iz leta v leto manj opuščene oziroma neobdelane zemlje. Sedanjim 30 ha vrtnarskih površin, 4 ha sadovnjakov in 17 ha vinogradov bo kmalu drugovalo 20 ha novega nasada vinogradov in 10 ha novih vrtnarskih površin, ki jih urejajo v Baredih. Kazno je torej, da bo Izola postala kmalu eden najmočnejših vrtnarskih središč ob naši obaili, vprašanje je le. kje bodo lahko Izolčani kupovali pridelke svoje KZ, saj so jim sedaj preostale vsega tri komaj za silo urejene trgovine s sadjem in zelenjavo. (bb) * PUB LJUDEM ¥ NA5IIH KRAJÍH i? P&8 UUDEM V NAS6H KRAJ8M * PRI LJUDEH ¥ mm KRAJIH ir PBfl U5JDSH V NAŠIH KRAJIN £ «2 X à 1 x \ w i ."ivy Med sprejemom francoskih speieologov v postojnskem Javorniku m tj tu ¡ru iz Nedolgo tega je (bil v Avstriji III. mednarodni speleološki kongres, ki so se ga udeležili tudi slovenski jamarji. Še pred začetkom kongresa je obiskal Postojno ravnatelj Geološkega laboratorija v Parizu univ. .prof. Geze. Po končanem kongresu pa je pri- NAPREBEK V PRESKRBI Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici je začela pred nedavnim prodajati mleko v steklenicah. To podjetje odkupuje mleko pri proizvajalcih, del mleka prodajo na domačem tržišču, del mleka prodajajo na Reko, pretežni del ga pa porabijo za proizvodnjo masla in kazeinskega lepila. Potrebo po tem, da bi mleko pasterizirali in ga prodajali v steklenicah, je bilo čutiti že dlje časa. vendar tega zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev niso mogli uresničiti. Krajevni odbor v Avberu je na zadnji seji v septembru razdelil sredstva, ki mu iih je dodelil Občinski ljudski odbor Sežana, in sredstva, ki jih bo zbral od paše na površinah agrarne skupnosti. Vsa sredstva skupaj znašajo okrog 260.000 dinarjev. Največjo vsoto 200.000 dinarjev je krajevni odbor namenil za nabavo televizijskega sprejemnika, ostalo pa po 20.000 dinarjev za razna komunalna dela v Avberu, Dobrav-ljah in Ponikvah. Krajevni odbor je tudi ugotovil, da je v vaseh močno povpraševanje ©o aonu in je zato sklenil zgraditi apnenico. Seii je prisostvoval tudi mred-sednik krajevnega odbora SZDL, ki je povedal, da je ta odbor imenoval tri sekcije: za kmetijstvo. komunalne zadeve in loro-sveto. Posebno prvi dve sekciji, šlo v Postojno še nekaj francoskih jamarjev. Vodil jih je ravnatelj Podzemeljskega laboratorija v Moulisu univ. prof. A. Va-nel. Francoski jamarji in znanstveniki so si ogledali naš podzemeljski svet in kraške zanimivosti. Bili so navdušeni nad tem, kar so videli, in izjavili, da so francoske jame -v primerjavi z našimi pravzaprav le sila revne — luknje. 5, t. m. je priredil biološki oddelek biotehnične fakultete v Ljubljani za francoske goste večerjo v hotelu Javornik. L. V. Tudi letos smo dijaki IV. letnika koprskega učiteljišča potovali po Jugoslaviji. Pravzaprav je bila to obvezna poučna ekskurzija, ki jo ob koncu IV. letnika določa učni načrt in naj bi trajala 21 dni, Dijaki naj bi na ekskurziji praktično videli tisto, o čemer so se v šoli učili. Zal smo morali zaradi preskromnih denarnih sredstev potovanje skrčiti na 10 dni in smo na pot odrinili šele v začetku šolskega leta. Denarna sredstva za obvezno poučno ekskurzijo smo si večji del priskrbeli sami. Na portoroških avto-moto dirkah smo prodajali vstoro-nice, raznašal-i smo obvestila za cepljenje otrok i. pd. Na tem mestu bi se radi zahvalili OO SZDL Koper in občinskeinu odboru PZ Koper za razumevanje naše prošnje. Skupno so nam prispevali 50 tisoč dinarjev. Ugotovitev, da nismo našli pri teh organizacijah večjega razumevanja, je precej porazna, saj se vsi zavedamo vzgojnega in poučnega . pomena takega potovanja za bodoče vzgojitelje. Na pot smo krenili v nedeljo, 24. septembra. Naš prvi cilj je bil Beograd. V njem smo se zadržali dva dni. Mesto je napravilo na nas močan vtis. Vsi smo čutili, da smo v »mestu miru«, saj nam je bil še živo v spominu zgodovinski dogodek — konferenca neblo-kovskih držav. Iz Beograda nas je pot vodila v Sarajevo, ki nas KOPER IN KOPAR Spoštovani tov. urednik! Veliko ustanov podjetij ter upravnih organov, predvsem tistih, ki imajo svoje podružnice ali uprave v Kopru, nosijo na svojih napisnih deskah in žigih ime Kopar. Mislim, da nima nihče nič proti, če rabi v pogovornem jeziku Neslovenec ime Kopar. Tudi mi hodimo na Reko, v Pidj; vendar imamo na primer na cestnih znamenjih v naši republiki napisano Rijeka in Pula in nobenemu slovenskemu podjetju ne bi prišlo na pa?net, da bi sredi Reke ali Pulja izobesil napisno tablo v slovenskem izreku, kaj šele, da bi imel tak žig. Ali se ne bi dalo doseči, da bi tudi uradno priznali naziv Koper, kot velja to za vsa ostala jugoslovanska mesta, od katerih, kolikor mi je znano, ne nosi nobeno dveh uradnih imen? P. H. Prejšnji teden ponoči med torkom in sredo je nastal v destilaciji in sušilnici SUDEST v Gradišču pri Obrovu požar, ki -'e v pičli uri uničil poslopje obrata s strojno opremo vred in skoraj vse zaloge surovin in gotovih proizvodov. Okrog druge ure je neka delavka v nočni izmeni opazila sumljive iskre in dim ob cevi pod stropom sušilnice. Delavka je planila in o tem obvestila čuvaja obrata, ta pa upravnika. Alarmirani delavci so nemudoma ■spravili v pogon obratne gasilne naprave, čuvaj pa je odhitel k telefonu in obvestil postajo milice o požaru. V tem pa je ogenj zajel že ves gornji del sušilnice ■ in se s silovito naglico razširil po vsem obratu. Prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Kopra, nato pa še oni iz Podgrada in Materije. Njihova intervencija pa je bila brez uspeha. Na podstrešju sušilnice je bilo nakopičenih veliko praznih lesenih zabojev in kartonske embalaže, ki se je vnela in pričela s plamenom goreti. Od tod so ognjeni zublji planili po sušenem sadju, brinju, kamilicah in z lesenim ogrodjem vred požirali svoj plen s tako naglico, da ni bilo mogoče reševati ničesar. Ko je ogenj prodrl v prostor, kjer je bilo vstekleničeno žganje, so pričele steklenice zaradi silne vročine pokati. Le neznaten del žganja, ki je bilo v lesenih posodah, so delavci in gasilci rešili pred uničujočimi plameni. Uničena je bila tudi večja količina Rekordno število nočitev pri Pivki jami V mesecu septembru so zabeležili v Camp hotelu pri Pivki jami nad Postojno nadaljnjih 500 nočitev. Gostje, ki so bili pretežno tujci, so zaradi hladne jesenske klime nočili največ v weekend hišicah. Po podatkih Turistično-olepše-valnega društva Postojna je skupno število letošnjih nočitev v carrupingu naraslo do konca septembra na sedem tisoč. Tolikšen obisk narekuje nujno potrebo po nadaljnji razširitvi tega objekta. Kot kaže, bodo do prihodnje spomladi povečali nočiit-vene zmogljivosti v weekend hišicah od sedanjih 22 na najmanj 50 ležišč. (ma) če bosta aktivni, utegneta nuditi krajevnemu odboru veliko pomoč pri reševanju kmetijskih in komunalnih problemov. Končno je krajevni odbor razpravljal tudi o problemu jalovosti krav, ki povzroča živinorejcem precej skrbi. Odbor je bil mnenja, naj bi o tem pojavu razpravljal tudi občinski ljudski odbor. — er VSE PREPOČASI Na seji pododbora Vodne skupnosti za izolsko občino so člani pododbora in člani odborniških komisij za gospodarstvo pri ObLO Izola razpravljali tudi o planu vodnogospodarskih del. Posebej so obravnavali gradnjo višinskega vodovoda za okoliške vasi, ki še vedno nimajo urejenih vodovodnih naprav. Občani se predvsem sprašujejo, zakaj ni bi.lo izkoriščeno za ta dela 'lepo vreme v minulem razdobju. V primeru slabega vremena se bodo seveda tudi letos dela zavlekla, čeprav je ostalo še od lani 5 milijonov neizkoiv/ščeni.h sredstev. Mnogo piIig? za večsrno šolo Občinskemu komiteju ZKS Postojna se je priglasilo že 54 kandidatov za večerno 'Politično šolo, ki se prične v začetku novembra v Postojni, Največ prijav so poslali s podjetij, skoraj dvajset kandidatov pa je tudi iz Planine, Iiruševja, Prestranka in ostalih okoliških naselij. Kot kaže, bodo stroške šolanja za svoje slušatelje letos delno fi-nansirale tudi gospodarske organizacije. Večerna šola v Postojni bo trajala največ štiri mesece. je vse prijetno presenetilo. Nihče ni toliko pričakoval od mesta, ki je bilo stoletja pod turškim jarmom in je tako rekoč zraslo šele po socialistični revoluciji. Na vsakem koraku smo naleteli na kontraste modernega in starodavnega tako v arhitekturi kakor tudi v načinu življenja ,in ko smo v soboto zjutraj zapuščali Sarajevo, nam je bilo vsem precej težko pri srcu. Vožnja proti Dubrovniku je bila čudovita. Okrog osmih zvečer smo zagledali morje, pred nami je bil Dubrovnik, mesto z monumentalnim obzidjem. Za tem obzidjem pa je mesto ohranilo mnogo spomenikov svoje slavne preteklosti. V roone- Naše slikovito obmorsko mestece ima kljub številnim domačim in tunm gostom samo dve kavami, pa še ti dve sta trenutno VEČ POZORNOSTI Poravnalni svet v Ilirski Bistrici, ki zajema mesto in okoliške vasi, je v tem letu obravnaval 44 zadev, ki so jih svetu prijavili državljani. Na svetu so obravnavali največ manjše spore kot so žalitve, motenje iposesti itd. Svet je upravičil svoj obstoj, za kar bi mu bilo potrebno -posvetiti več družbene pozornosti. dragocenega kamiličinega olja in brinjevega ekstrakta. Požar pa ni dosegel zaloge brinjevca v kletnih prostorih, nad katerimi je bila betonska plošča. Škoda, ki jo je povzročil ogenj z uničenjem zgradbe in opreme, znaša nad 50 milijonov dinarjev. Vrednost izgubljenih surovin in tekočin pa gre prav tako v težke milijone. Obrat, ki ga upravlja podjetje »Začimba« iz Portoroža, je bil zavarovan za nekaj nad 30 milijonov dinarjev. V iSUDEST je zaposlenih 27 ljudi. Nevarnost, da bi delavke in delavci zaradi nesreče ostali brez kruha, je 'odstranjena na ta način, da je uprava obrata s podporo hrpeljske občine organizirala v prostorih bivše obrovske zadruge pakiranje gotovih izdelkov sušilnice in destilacije iter čiščenje po požaru preostalih ruševin in priprave za obnovo obrata, ki se je bil zlasti ob letošnji dobri sadni letini skrbno pripravil in uredil za rentabilno poslovanje, saj iso pričakovali blizu 100 milijonov realizacije bruto dohodka. Ob dobri organizaciji obnovitvenih del in zagotovitvi investicijskih sredstev bo pričel SUDEST predvidoma v nekaj mesecih ponovno obratovati. »M» SmS r' tli i IgW^SMftk o o deljek smo odpluli proti Splitu. Žal se tod nismo utegnili ustaviti, ker nam tega niso dopuščala skopo odmerjena sredstva. Drugega dne je bilo pred nami reško pristanišče in kmalu nato tudi Koper, Tako smo 3, oktobra zaključili 10-dnevno potovanje po Jugosla^ vijd. Obogateni smo bili z vtil o lepotah in zanimivostih naš? domovine ter globoko prepričani v resničnost gesla — Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil. P. E. hkrati zaprti za dalj časa. Kavarno Tartini preurejajo in prenavljajo, na novo so prekrili tudi streho, da bo v zimskih mesecih lahko pribežališče tistih, ki žele posedeti sami ali v družbi v lokalu, kjer ni popivanja in nezaželenega vonja po jedači; Mestna kavarna pa je zaprta, ker v sosednjih prostorih in nad njo hitijo z deli za ureditev podružnice ljubljanske Moderne galerije. Tudi ta kavarna bi bila potrebna obnove, za kar pa gostinsko podjetje »Hotel Metropol«, kateremu pripada, nima sredstev. .. Prav ta sočasna ukinitev p-slo vanj a v obeh kavarnah pa daje sklepati, kako negospodarsko ravnamo pri nas. Upravi obeh kavarn bi morali vskladiti poslovanje obeh lokalov, da .se ne bi pripetilo, da bi bila oba lokala hkrati zaprta. Mestna kavarna, M tako nima velikega prometa, bi morala poskrbeti za to. da bi postregla goste kljub gradnji v sosednjih prostorih. Šamo opozorilo na vratih, da se gost lahko posluži restavracije hotela »Metropol«, še ne zadošča .da bi gosta spravili tudi v restavracijo. NOVO V LESONITU V tovarni lesovinskih plošč »Lesonit« v Ilirski Bistrici so ustanovili osem ekonomskih enot ■in izdelali potrebne pravilnike za nagrajevanje po uspehu in učinku dela. Odkar obstajajo ekonomske enote, je temu podjetju uspelo znižati proizvodne stroške za 4®/o, medtem ko so povečali proizvodnjo za 6 %>, celotni dohodek podjetja pa je porastel za 30 odstotkov, Vsekakor velja pri tem omeniti še dejstvo, da se je utrdila tudi delovna disciplina in se zmanjšala fluktuaeija delovne sile. Dijaki petega letnika koprskega učiteljišča na obisku v Beogradu: pred spomenikom neznanemu jun,aku na Avali ODKUP SADJA KZ »4. junij« v Ilirski Bistri je doslej odkupila že več kot 9 vagonov sliv in jih poslala na tržišče v Ljubljano, na Reko in drugam. Pretežni del sliv oa je odkupila živilsko predelovalna industrija. Brž ko so nehali z odkupom sliv, so začeli odkupovati jabolka. Doslej so jih odkupili že za 25 vagonov. Ker je bila letošnja sadna letina zelo bogata, sodijo. da bodo odkupili okoli 500 vagonov 4a'bolk. na trgu jih bodo prodali približno 30 odstotkov, ostalih 70 odstotkov pa bo odkupila industrija. V POSTOJNI PRENAVLJAJO TRGOVINE Trgovsko podjetje Oskrba, ki gradi v Postojni tudi novi oskrbovalni center v Ulici 1. maja. je pretekli teden odprlo prenovljeno in bogato založeno Avtotrgovino na Ljubljanski cesti. Ze ta mesec bodo v Postoinjl odprli tudi novo mesnico na Tr" žaški cesti. Lokal je sodobno uredila Kmetijska zadruga Postojna, ki bo v mesnici prodajala lastne izdelke. Naročajte, berite in širite »Slovenski Jadran« P •CULTURA PßOSVITÄ * ¡¡CULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA isr KULTURA PROSVETA it KUITÜKÄ PRGSVETA * KULTURA PK OTROCI VSEH OSNOVNIH SOL Italijanskega kulturnega krožka »Giuseppe Tartini« v Piranu Na sedežu italijanskega kulturnega krožka »Giuseppe Tartini« v Piranu so zdaj še malce utesnjeni, ker so odstopili svoje prostore dijakom italijanske gimnazije, da so lahko začeli pravo- i p NOVI SLOVENSKI FILMI = Slovenski režiserji pregledujejo seenarije in pripravljajo snemal-= ne knjige za nove filme. Tako po-ročaj o, da se ie letošnji puljski = nagrajenec Boštjan Hladnik od-=. ločil, da vzame za podlogo svo-= jega drugega celovečernega filma i. scenarij Marjana Rožanca »Klet«, S ki obravnava sodobno temo o od-nosih med mladimi ljudmi. Nova g filma pripravljata tudi režiserja H Jože Babič in France Stiglic, ki = bosta verjetno snemala v Zagreši bu, medtem ko bo Hladnik predli ložil snemalno knjigo podjetju Triglav-film v Ljubljani, F POSVETOVANJE V VALJEVU W Jugoslovanski kiparji so se v Ig. začetku tega meseca zbrali v Va- =■ Ijevu, kjer so .razpravljali o pro- š blemih sodobne jugoslovanske W skulpture. Sodelovalo je preko sto |= umetnikov in javnih delavcev iz =■ vse države. Pobudo za ta sesta- š nek je dalo mesto Valjevo, pri če- ==• mer se je povezalo z Zvezo li-kovnih umetnikov Jugoslavije. =*• Zdaj pričakujejo, da bodo temu š posvetovanju sledili še sestanki ==■ slikarjev in grafikov. Pismo iz Kopra Z NAŠIM KINOM NISMO ZADOVOLJNI Tovariš urednik, verjemite, da že nad splošno repertoarno politiko podjetja, ki koprskemu kinu dodeljuje filme, nismo preveč navdušeni. Velikokrat smo se vpraševali, zakaj med filmi, ki krožijo po naši državi, zaide tako velik procent listah slabih in najslabših prav k nam, zakaj vrtijo tako malo filmov s slovenskimi podnaslovi in še veliko podobnega. Toda to so vprašanja, ki presegajo okvir tega pisma, ker bi se radi dotaknili nekaj konkretnih vprašanj. Že od poletja sem ugotavljamo, da je izbor filmov Še prav posebno slab in da so dobri filmi na našem platnu prava redkost. Zato se obiskovalci tem bolj razveselimo, kadar prileti med nas taka bela vrana. Ali bolje rečeno: razveselimo se samo, ko nam jo obljubijo, ker potem navsezadnje niti ne pride. Samo dva konkretna primera: že večkrat so napovedali znani italijanski film, ki je vzdignil toliko prahu posebno v Italiji, Fellinijevo »Sladko življenje«. Filma pa kljub programiranju še niso predvajali z izgovorom, da so ga drugje zadržali in ga preprosto niso dobili. To bi bilo še nekako opravčljikv, čeprav bi svetovali podjetju, naj uredi svoje posle in zahteva izpolnitev pogodb. Radovedni pa smo. kakšen izgovor bo našlo podjetje, ker ni konec preteklega tedna (G.. 7. in 8. oktobra smo brali v časopisu!) predvajalo napovedanega italijanskega filma »Pekel 'v mestu«, ki že zaradi dveh velikih imen — Anna Magnani in Giidietta Masina zasluži vso pozornost. Izgovor, da filma niso dobili, najbrž ne bo držal, ker so ga predvajali v koprskem kinu v petek. Čeprav ni bilo izrednega opozorila, da je film »samo danes« in je bil programiran za tri dni, se je že v soboto pojavil lepak za nov film, limonadno nemško komedijo. Da so morali film oddati drugam, pa najbrž prav tako ne bo res. ker so ga predvajali za matinejo v nedeljo dopoldne. Gledalci sodimo, da tak odnos podjetja izpričuje pomanjkanje čuta odgovornosti, ne da bi pri tem načeli vprašanje, da je bila to matineja ob zaključku Tedna otroka, kar bi zaslužilo sploh poseben komentar. Ali se podjetje zaveda, komu so predvsem namenjene nedeljske matineje? Koprčani časno s poukom. »Te dni bo dokončana adaptacija italijanske gimnazije,« nam l"e pojasnil v razgovoru predsednik krožka Plinio Tomasini, »in naš krožek bo lahko začel uresničevati svoj program déla za sezono 1961-62.« V kratkem razgovoru v zgodovinski sobi, kjer se je pred stoletji rodil znani piranski umetnik Giuseppe Tartini, po katerem nosi krožek svoje ime, smo zvedeli za ta program, ki si ga je zadal odbor na svoji seji v septembru. Še naprej nameravajo smotrno in prizadevno gojiti sekcije, ki so se sedaj že lepo uveljavile in žele številna priznanja, pa ne samo v domači občini. To so tamburaški in harmonikarski zbor, jazz-or-kester s pevoi, pevski zbor, dramska skupina in balet. Krožek razpolaga z lepo urejeno knjižnico, do sedaj se je uveljavila kot stalna .praksa, da člani italijanske manjšine, to se pravi italijanski kulturni krožek, sodeluje s piransko Svobodo, to se pravi z njenimi sekcijami, pri prireditvah in družabnih večerih ob državnih in krajevnih praznikih. Med svoje .posebne uspehe štejejo člani krožka dejstvo, da so iz svoje srede poslali na večerno Ekonomsko srednjo šolo okrog 20 slušateljev, od katerih jih bo letos 15 končalo šolanje. Na praznik piranske komune se pripravljajo otroci vseh osnovnih šol, posebno v Piranu, kjer je zajel val priprav vse otroke od prvega do osmega razreda. Že športni dan v torek, 10. t. m., je bil v znamenju tekmovanj, ki naj bi pokazala dosežke naših pionirjev na tem področju. Zelo prizadevno pai se pripravljajo učenci osnovnih šol v Piranu, Luciji, Portorožu, Ravnil, Sečovljah, kakor tudi njihovi vrstniki v italijanski šoli za nastop pionirskih pevskih zborov na večer pred praznikom, 14. oktobra, na Trgu 1. maja v Piranu. Skupno bo na- LJUDSKA UNIVERZA V PIRANU JE ZELO ki ima okrog 2.500 knjig, med katerimi je najti tudi najnovejše italijanske izdaje. V prostoru knjižnice in čitalnice, ki je zelo obiskana, so tudi predavanja o političnih in splošnih kulturnih dogodkih doma in v svetu. Klubski prostori imajo določene dneve za delo krožkov, za gledanje televizije za odrasle in za otroke, tam igrajo šah in druge družabne igre. Dnevno obiskuje klub 70 do 80 oseb. V teh prostorih se Santo Domingu vselej opeharijo, zato o belcih pač nimajo ravno dobrega mnenja. Če pa jih človek natančneje spozna, kmalu sprevidi, da so kaj družabni.« Vprašala sva ga, ali jih je že dosti spreobrnil. Otožno se je nasmehnil. »Niti enega, — človek mora biti potrpežljiv. Uradno so katoliki, toda na skrivnem molijo svoje stare bogove. O tem sem trdno prepričan, čeprav vem o njihovi veri prav malo. O tem se ne pogovarjajo s tujci. Njihove moralne postave so zelo stroge. Tatvina in nepoštenost sta domala neznani in čeprav se ne poročijo cerkveno, ostajajo možje svojim ženam zvesti...« »Skiipaj je le okoli devet sto koloradskih Indijancev,« je pravil nadalje. »Kolikor vem, ta rod nikoli ni bil večji. Nihče ne ve, kako dolgo že živijo tukaj in od kod so prišli. Njihov jezik ne spada k nobeni južnoameriški jezikovni skupnosti. Kakemu Ko-loradcu ne bi nikoli prišlo na misel, da bi zapustil svoj rod ali se poročil s kako tujko, in pod nobenimi pogoji ne marajo delati za belce ali črnce. V dveh letih, kar živim tukaj, smo morali v hiši ves čas živeti brez pomoči. V Santo Domingu namreč ni. mogoče dobiti človeka, ki bi bil voljan priti k nam v džuncilo. Vsak Indijanec si prideluje lastno zelenjavo alli žito in redi svinje. Sami jedo zelo malo mesa, rajši prodajo svinje, da si za iztržek kupujejo puške in streVvo —• so namreč strastni lovci. Ženske so vse neumne na parfum. Kar kopale bi se v njem, in ob prazničnih priložnostih lahko človek že • iz daljave zaduha njih vonj. To je prav gotovo nedolžno razvedrilo, žal pa tudi pijejo in kad;jo čez mero. Že s petnajstimi leti se vdajo temu zlu, celo otroci nijejo žnanico in kadijo cigare. Nekajkrat. v mesecu je vsa družiinai prav do kraja vijana. Zdaj moram nadaljevati svojo pot. žena me čaka. Toda nikar ne pišite v svojih člankih, da so moji Indijanci barbari. Morda tega sploh ne bi smel reči, toda v marsikaterem pogledu so boljši od večine kristjanov ...« §0 Vf/m/49^ HEINRICH BÖLL: Kruh zgodnjih let. Izdala Mladinska ¡knjiga v žepni knjigi »Školjka«. Pisatelj nam pripoveduje zgodbo o mladem \V. Frle- . dniehu, ki je preživel povojna leta propada in se skoraj že pridružili ko-ristoželjnim imalomeščanom »gospodarskega čudeža«. Tedaj pa je srečal Hedwigo, jo vzljubil in uvldel, da je življenje, ki ga živi, lažno in napačno. Ljubezen mu je dala toliko moči, da je obračunal s svojo preteklostjo in stopil odkrito z dekletovo roko svoji človečanski bodočnosti naproti. PO KONGRESU JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV Ustrezno mesto tudi danes Tretji kongres Zveze slavističnih društev Jugoslavije je pomenil kulminacijo dosedanjega dela. pristavil in ji ponudil bankovec * Gradivo, ki ga je obravnaval kon- za pet sucrejeu. Pet suerejev je v Ekvadorju dosti denarja, toda vrnila se je v hišo, ne da bi odgovorila ali pozdravila. »Ti Indijanci so butci,« je dejal vodnik in pohlepno pogledal bankovec. »Tudi če bi jim človek dal tisoč suerejev, jih ne bi mogel pripraviti do tega, da bi storili nekaj, kar jim ni po volji. Lahko bi zaslužili dosti denarja z izletniki, pa le zmajujejo z neumno, debelo betico. Nič ne de — v Qui-tu boste lahko kupili slik, kolikor vam bo ljubo.« Ob vznožju griča je stal svinjak, ki ne bi delal sramote nobenemu evropskemu kmetu. Tolste žmali so bile čisto črne, kakor povsod v tem delu sveta, in so imele dolge, trde ščetine. Meša- gres, je bilo tako obširno, da je potekalo delo v treh sekcijah, ki so zasedale istočasno. Vsak slavist se je moral torej opredeliti ali za Hterarno-zgodovinsko ali pa za jezikoslovno sekcijo; tretja, pedagoška sekcija, je svoje delo končala v dveh dneh. Posebno močan vtis sta naredili plenarni predavanji Borisa Paternuja, predstojnika Slovanskega oddelka na ljubljanski Univerzi in Josipa Vidmarja. Oba sta načelno govorila o vlogi književnosti v današnji stvarnosti in sta ji našla ustrezno mesto tudi v današnjem času silovitega tehničnega napredka, mehanizacije in v avtomatizaciji. Morda je prav danes še bolj potrebno kot prej, da vzgajamo človeka, ki bo imel tu- di določene humanistične vrednote. »Ni važno samo to, da bo človek stopil na druge planete, prav tako ali pa še bolj je pomembno, da bo ta človek human, etično ■vzgojen in notranje urejen,« približno tako je končal Paternu z znanim citatom svoje predavanje. Josip Vidmar je opozoril -na posebni položaj, ki ga ima naša dežela med Vzhodom in Zahodom tudi na kulturnem področju. »Slovensko obdobje«, ki je trajalo 2 leti, je bilo z ljubljanskim kongresom končano in zvezna slavistična organizacija je prešla ea dve leti v makedonske roke. Udeleženci, ki jih je prišlo skoraj še enkrat toliko, kot so jih prireditelji pričakovali, so se razšli, poživljajoči duh kongresa pa bo v drobnem pedagoškem in kabi-netno-znanstvenem delu dajal •nove rezultate. J. B. Te dni bo minilo dvajest let, odkar so Nemci zagrešili enega najtežjih zločinov nad srbskim narodom. V dneh od 21. do 23. oktobra so na Erdoglijskem potoku pri Kragujevcu pobili okoli 7 tisoč ljudi, med njimi tudi mnogo dijakov in njihovih profesorjev. Tisti redki, ki tega dne niso umrli, so ostali, živi le po golem naključju. Eden od njih je bil tudi »deček iz KragujeVca«. o: Cl Med vojno sem delala v gostilni svojega' svaka v Tržiču na Gorenjskem, Nekega dne — bil je deževen dan in se je vse od jutra mračiio — je prišel v gostilno čuden fant. Nikdar ga ne bom pozabila, ne zaradi obraza ali rnačaja ali zaradi kake druge Podrobnosti, marveč zaradi zgodbe, ki mi jo je pripovedoval. Imeti je moral okrog osemnajst let. Govoril je srbsko in je bil oblečen sila skromno. Tiho je sedel v kot sobe in položil komolce na mdzo. V gostilniški sobi je bilo tako mračno, da je šele tedaj opazil v drugem kotu gručo nemških vojakov. ki so pili pivo. Zdrznil se je, stisnil glavo med ramena in se potuhnil. Le od časa do časa jih je ošinil z bežnim in plašnim pogledom. Stopila sem k njemu in ga vprašala, kaj bi. »Čaja, vročega čaja,« je zašepe-tal. Vojaki so tedaj vstali. Poravnali so račun, si pritegnili obleke in odšli. Ostala sva sama. Prinesla sem mu čaj in prisedla. »Od kod si?« sem ga vprašala. Ni dolgo okleval. Nemara je čutil, da mi lahko zaupa. »Iz Kragujevoa sem,« je rekel očasi. Gledal me je v oč«. da b5 videl, kakšen vtis bodo napravile name njegove besede. Nikakršnega vtisa niso napravile. Lahko bi bil rekel, da je iz Beograda, Niša ali iz Vranja. »Ne veste, kaj se je zgodilo v Kragujevcu?« je ostrme'1. »Kako naj bi vedela? Vojna je in vsi živimo sami zase. Kaj se dogaja po svetu, zvemo le iz nemških časopisov.« »V Kragujevcu so pobili v enem samem dnevu sedem tisoč ljudi,« je rekel. »Bil je semanji dan. Prav ta dan so si izbrali. Ljudi so pobirali kar na si eno in jih postavili rored puške. Obkolili so gimnazijo, odgnali profesorje in dijake in jih postrelili. Nikomur niso prizanesli. Tudi jaz sem hodil v to gimnazijo. V sedmi razred. Rešil sem se ...« »Čudno. Če bi mi to orinovedo-val kdo drug, mu najbrž ne bi verjel, tako pa... Tiste noči me je tlačila mora. Sanjal sem o svoji smrti. Videl sem, kako se mi je nekdo približeval s šolske strehe. Prihulil se je skozi šipe in mi pokleknil na prsi. Hotel sem krikniti, pa nisem mogel. Zbudil sem se ves moker. Spet sem zaspal in soet šo se mi prikazale iste sanje. Zjutraj sem vstal ves moker in kolena so se rni tresla. Sklenil sem, da ne bom el v šolo. Ostal bom doma in se nekam skril. Ko sem prilšel v kuhinjo, je bila mati že oblečena in se je odpravljala na trg. »Danes ne grem v šolo,« sem rekel. »Kaj ti pa je? Si mar bolan?« »Ne vem. Zelo čudno se počutim. Tako čudne sanje sem imel.« »Kaj ti ne pride na um? Sanje! Saj nisi baba! Pojej zajtrk in pojdi.« Mama je vzela kanglico za mleko, šla v mesto in se postavila v vrsto. Zajtrk mi ni dišal in 'se ga nisem dotaknil. Napravil sem tako, kakor sem bil sklenlil, Mahmt]l sem jo v klet. Tam smo imeli velikansko prazno kad za zelje. Prevrnil sem jo naokrog, z dnom proti stropu, in zlezel podnjo. Ne vem koliko časa sem tako ždel, ko sem zaslišal, da se vsenaokrog dogaja nekaj nenavadnega. Mimo ičleti so begali koraki, od nekod je bilo slišati presunljiv jok, tarnanje, onemoglo blipanje, odsekana povelja, odrezav vojaški korak, ki je škripal po pesku .., Za hip je vse onemelo. Nekje daleč so drdrale strojnice ... Ne spominjam sem več, koliko dni sem čepel pod kadjo. Skozi špranjo sem pogledal proti oknu dn ugibal, ali je dan ali noč. Ko se je nekega dne zmračilo, sem se po prstih splazil iz kleti. Odprl sem kuhinjska vrata in obstal med podboji. Zraven štedilnika sta sedeli mama in soseda. Hli-pali sta. Od joka sta imeli zabuhel obraz lin vnete oči. Škripanje vrat ju je zdramilo. Pogledali sta me in odreveneli. Odreveneli sta v drži, kot sta me bili ugledali; mati je v roki stiskala robec, soseda pa je med prsti mečkala rob rute. ' »Kaj je?« sem vprašal. »Kaj me gledate, kakor bi bil prikazen?« »Sa to res ti, sine?« je vprašala mama in napravila gib, kakor bi se me hotela dotakniti. »Živ si torej, živ!. Niso te ubili? Jaz sem pa mislila ... Rosič je pripovedoval .,.« Rosič! Spomnil sem se svojega razrednika, ki nas je tedaj poučeval nemščino. Radi smo ga imeli. In ko mi je mama pripovedovala njegovo zgodbo, se mi je zdelo, kot da slišim njegov glas in vidim njegove kretnje. Zdelo se mi je, kot da ie pravkar stopil v razred, sedel za kateder lin odorl dnevnik. Nato se je zazrl skozi okno. kakor da bi abiral mi.sli, se nenadoma s .privajenim grbom pogladil po laseh in spregovoril: »... Mahoma se odoro vrata in v razred vstopijo trije do zob oboroženi Nemci. Vedel sem, da so lahko ljudje grobi, a tolikšne grobosti še nisem videl'. Trpili so na dijake in jih sesaniali skozi vrata na hodnik. Storoil sem k njim. V nemškem jeziku sem jim dopovedoval, da so to dijaki, da imamo pravkar pouk nemščine. Na mizi sem imel Goethejeve pesmi. Eden od njih je prebral naslov in knjigo surovo zagnal v kot. Znašli smo se na dvorišču. Tod so bili že ostali dijaki i,n njihovi profesorji in mnogo, mnogo tujih vojakov in domačih izdajalcev. Močno zastražena se je pomakni,la kolona nroti barakam pred vojašnico nekdanjega tora-niškega -nolka. Bila je to dolga, dolga kolona. »Noči v barakah kar mi hotelo biti konca. Navsezadnje se je Ie jelo daniti. Ne vem, kako da me niso uvrstili med tiste, ki so jih streljali, a zaradi tega sem se čutil močno ponižanega. Sta,l sem med ljudmi, ki jim ni bilo treba umreti. Mimo nas pa so se pomi- kale kolone in kolone ljudi. Odhajali so nekaj sto metrov namrej. Samo še krike smo slišali in zlovešče rezgetanje strojnic. In spet je bilo vse mirno. Iz kolone — stala je pripravljena, da jo odpeljejo — se je šiloma iztrgal mož. Prvemu Nemcu v gneči, ki je nastala, je potegnil iz rok strojnico in rafal se je usul po sovražmih vojakih in njihovih domačih oprodah. »Bežite, tovariši!« je zakričal ta neznani mož-junak in pal, Zadela ga je krogla v hrbet. Od takrat dalje so vodili vse žrtve na morišče zvezane. »Najstrašnejši trenutek v mojem življenju pa je bil. ko sem videl, kako vodijo iz barak moj sedmi razred. Žica se jim je globoko vrezala v roke. Pognal sem se do nemškega častnika. V njegovem jeziku sem mu dejal, da {Nadaljevanje na 8. strani) V zgodnjih jutranjih urah je vplula v staro koprsko .potniško pristanišče naša luksuzna potniška ladja Opatija. Ponosno kot labod se bela ladja ogleduje v zrcalnih vodah mirnega jutra. Na progi Trst—Pirej sta letos vozili dve moderni plovni enoti. Progo obetajo v prihodnje (podaljšati še do Aleksandri je v Egiptu, na njo pa postaviti še veSje in hitrejše ladje, ki jih ima v gradnji »Jadrolinija« z Reke ti f lilij i Še. leta 1957 neznatno mestno podjetje lokalnega gospodarstva »Antena« v Konru z 10 zaposlenimi osebami, katerih glavno delo je bilo popravilo radijskih sprejemnikov in drobna instalacijska dela, se je v kratkem razdobju petih let uvrstilo ne le med najbolj produktivna obrtna podjetja na Koprskem, ampak si je med petimi partnerji v Jugoslaviji, ki izdelujejo utenzilije (razhladilna ■telesa za hladilnike in podobno), utrlo pot na najširše tržišče. Danes zaposluje »Elmet« že 32 oseb, katerih realizacija je znašala v prvem polletju letos 44,6 milijona dinarjev, kar je v primerjavi s preteklim letom (celoletna realizacija 56,5 milijona din) ob vsega dveh novih močeh očiten napredek. KLJUB HUDI KONKURENCI IN VEČJIM DAJATVAM Kot že omenjeno, so postale livarske in tekstilne utenzilije osrednji proizvod »Elmeta«. Livarne in tovarne motorjev so postale kmalu pozorne na to podjetje, ki je vse do danes s kvalitetnimi izdelki ne le konkuriralo, ampak celo prekosilo edinega proizvajalca utenzilij v Sloveniji BELT (Belokranjska železolivar-na). Tako so .milijoni teh drobnih predmetov z vrsto tehnoloških izboljšav podjetju ne le zagotovili postopno razširitev proizvodnje tega artikla, ampak spodbujajo kolektiv, da iz leta v leto veča asortiman elektrotehničnih proizvodov, ki so na tržišču najbolj iskani. Zato je napoved o gradnji novih delavnic in lastne eksperimentalne livarne (sedaj se zatekajo v odročno ravensko livarno) vsestransko utemeljena. To še posebno spričo spodbudnega čistega dohodka, ki se je od lanskih 15,6 milijona povzpel že v prvem polletju letos na 10,7 milijona dinarjev, medtem ko je »Antena« pred leti poslovala celo z izgubo. • IN VENDAR SE KOLESJE NEKJE ŠE ZATIKA Gre za delitev osebnih dohodkov v minulem letu, ko je »primer« Elmeta dvignil v javnosti mnogo prahu. No, prah se je medtem razkadil (nova odkritja neupravičenega vzpona in razpona osebnih dohodkov v nekaterih podjetjih so ta primer krepko zasenčila) in v »Elmetu« je kolektiv obeh ekonomskih enot — obrtne in kovinske —r ugotovil naslednje: razpon ali bolje merila vrednotenja dela so bila doslej dvojna. Medtem ko je bila za proizvajalce osnova enota proizvoda, je uprava participira-la precej pavšalno na določen odstotek čistega dohodka. Nastala je seveda razlika, vendar jo uprava opravičuje z dejstvom, da je prav ta stimulacija režijske službe bila osnovni pogoj za dosega- Novi okupotor je še bolj divjal Novica o razpadu Italije se je z veliko naglico širila od vasi do vasi. Aktivisti, ki so živeli dotlej ilegalno, so se mahoma pojavili v javnosti. Kar so ljudje dolgo tajili v svojem srcu, je nenadoma bruhnilo na dan. Dali so duška svojemu radostnemu razpoloženju. Nikdar ne bom pozabila lepe septembrske noči v Kubedu. Va- ščani so se zbrali pod murvo blizu mostu in se pomenkovali o novem položaju, o nadaljnji pripravnosti in sodelovanju v OF. Povsem spontano se je zaorila slovenska pesem. Vsakdo je pel iz duše in srca. Lahko rečem, da ni tiste noči nihče spal. Kogar ni bilo pod murvo, je odprl okno in prisluhnil lepim melodijam in še lepšim Piransko jutro v dnevu pred praznikom besedam. To je bil delček tiste osebne sreče, ki jo lahko razume le tisti, ki je po dolgem času spet zadihal svobodno in iz polnih pljuč. Svoboda pa je bila tedaj v Istri le kratka. Prvega ali drugega oktobra je sredi noči nekdo potrkal na naša vrata. Bili so te-renci. Prišli so sporočat, da j'e prišla v vas vojska in da naj vstanemo, da bomo spekli zanje kruh. Vstali smo in šli mesit kruh. Toda kruh se ni spe/cel, marveč je postal pepel. Bilo je še pred dnem. Tovariši so še počivali pod skednjem, na seniku... ko je mahoma prišel mednje ukaz, naj poberejo' opremo in gredo, Povedali so, da se iz Kopra, Trsta in iz Kozine bližajo Nemci. V vasi je nastal nepopisen preplah. Žene, otroci in s tarči so jeli na vrat na- nos zapuščati vas. Okrog sedmih zjutraj so prihrumeli tanki. Ko so prišli v vas, so se malce ustavili, potem pa krenili naprej proti Gračišču, Sočergi, Buzetu. Mislili smo, da ne bo hudega. Tedaj pa smo opazili kolono vojakov v si-vozelenih uniformah. Hodili so med hišami, odpirali vrata in kričali: »Feuer!« Nad strehami se je začel dvigati dim. Domačije so izginjale v ognju in dimu. Požgali Is o nam- domov e^ niiso \pa nje tako lepih ekonomskih uspehov podjetja kot-celote. Nov pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka je prav •te dni v razpravi in ibo služil za osnovo pri sestavi splošnega pravilnika podjetja. Medtem ko za proizvajalce ostane enota proizvoda še vedno osnovna postavka proizvodnega uspeha, bo delo režijske službe in tehnične službe merjeno z vrsto novih meril, tako da bo osebni dohodek temeljil na postavki dejanske udeležbe posameznih članov režijske službe v celotnem dohodku podjetja. Prizadevnost, s katero se je kolektiv lotil te naloge, obeta vsaj postopno rešitev tega danes najbolj perečega vorašanja, dopolnitve in sodelovanje celotnega kolektiva pa je seveda pogoj, da bo zadeva rešena v vsestransko zadovoljstvo. (bbj O POGOZDOVANJU Te dni so imeli na občinskem •ljudskem odboru v Ilirski Bistrici posvetovanje, na katerem so proučevali osnutek zakona o gozdovih, ki so ga pripravili. republiški organi. Razprava je pokazala, da so določila, ki jih prinaša osnutek zakona, pravilna, ker predvidevaio še intenzivnejše gospodarjenje v gozdovih. Razpravljali so tudi o tem, kako rešiti vprašanje pogozdovanja krasa, ki ga osnutek obravnava samo načelno. Prisotni so bili mnenja, naj bi bilo za celoten kras eno samo podjetje, ki bi skrbelo za pogozdovanje. Takšna rešitev bi zahtevala precejšnje režijsfce stroške, ki bi jih občinski gozdni skladi le težko zmogli. štrli naše zavesti, marveč so še utrdili naše sovraštvo. Naša vas je dala . mnogo borcev in mnogo terencev. Vas Kubed je lahko ponosna na svoje delo v času NOB. Na žrtve, ki niso bile majhne, vaščani niso pozabili. Ž. oktobra leta 1948 so jim odkrili spomenik, ki naj opominja mladi rod, da je bila svoboda, ki jo uživajo, plačana z dragoceno krvjo. Julka Pavletič-Tatjana 2INA IN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA iz OTROK IN DRUŽINA * 2ENA iN DOM iz ZDRAVSTVO m VZGOJA iz OTROK IN DK NA POSTOJNSKEM SE JE PRIJAVILO 700 KRVODAJALCEV V postojnski občini je bila krvodajalska akcija konec septembra. Občinski odbor RK v Postojni je zbral okrog 700 prijav, na odvzem krvi pa so se potem prijavili 603 darovalci krvi. Zdravniška komisija je odklonila 37 oseb, tako da je dalo kri 566 oseb, in sicer 175.200 cem krvi. Letošnja krvodajalska akcija je potekala na Postojnskem kar zadovoljivo. Pred akcijo sicer ni bilo nobenih zdravstvenih predavanj, opozarjali pa so nanjo lepaki in diapozitivi, ki so jih vilo kar 80 krvodajalcev, in pa Zavod za komunalno dejavnost. Zelo aktivne in prizadevne so bile pri akciji tudi osnovne organizacije, v pripravah za izvedbo pa sta aktivistom RK nudila vso pomoč občinski odbor SZDL ter .občinski Sindikalni svet. Pri zbiranju prijav so prizadevno poma- gali tudi podmladkarji, za kar jim gre priznanje. Krvodajalska akcija je trajala na Postojnskem štiri dni, in sicer prve tri dni v Postojni, kjer je nudil prostore za odvzem krvi Otroški vrtec, zadnji dan pa v Pivki, kjer so se zbrali krvodajalci v Osnovni šoli. Krvodajalska akcijo na Sežanskem Medtem ko je precej zado- j voljivo potekala krvodajalska \ akcija na Postojnskem in na j Sežanskem, saj se je povsod j prijavilo okrog 700 darovalcev j krvi, se je zgodilo žal drugod, \ da se ni prijavil pri krvodajalski akciji nihče. Postaja za transfuzijo krvi iz Izole za ta vprašuje: KJE NAJ DOBIMO KRI ZA OPERACIJE. NAŠIH BOLNIKOV, S ClM VAM BOMO REŠILI ŽIVLJENJE, ČE SE BOSTE PONESREČILI, POŠKODOVALI PRI DELU? predvajali pred filmskimi predstavami. Aktivisti RK so tudi osebno obiskovali vse osnovne organizacije in vsa večja podjetja, tako da so si zagotovili aktivno pomoč. Največje razumevanje za akcijo so pokazali kolektivi podjetij in ustanov: Obrat Zage Belsko, Obrati Javora v Postojni, Prestranku in Pivki, LIV Postojna, Pošta Postojna, prosvetni delavci v Postojni, OKAP Postojna, predvsem pa kolektiv Gozdarske šole. v Postojni, kjer se je prija- Občinski odbor Rdečega križa v Sežani, ki ga vodita predsednik Mata Pavšič in tajnica Amica Belaj, je tudi letos skrbno organiziral krvodajalsko akcijo, ki je obrodila dober uspeh. Plemenitemu pozivu se je odzvalo nekaj nad 600 ljudi, od tega samo v Koranu in okolici 134. Vsak krvodajalec je dal 300 gr dragocene tekočine, ki bo rešila življenje mnogim nesrečnežem. V največjem številu so se odzvalli v obratu »Iskre« (102) ,v Tovarni pletenin (52) in na »Kraškem zidarju« (22). Posebna pohvala gre uslužbencem postaje LM v Divači, ki so se odzvali stoodstotno. Med vasmi so bile najboljše Hru-ševica, Gornja Branica, Tomaj in Gorenje. Akcija je sovpadala s Tednom borbe proti TBC. V tem tednu so bila na vseh šolah posvetovanja podmladka RK. Na vseh šolah (vsi šolski otroci, ki ODDAJA KRVI V tem tednu je bila v Ilirski Bistrici krvodajalska akcija, ki je trajala tri dni. Za oddajo krvi se je prijavilo več kot 300 ljudi. Največ prijavljencev • je bilo iz tovarne lesovinskih plošč Lesonit in tovarne Topol. J. Š. II tanfereiolt za družbeno aktivnost žena KONFERENCE BODO SPODBUDILE NOVE ORGANIZACIJSKE OBLIKE Konference za družbeno aktivnost žena niso samo nov način dela, ki se je izkazal kot najučinkovitejši v dosedanjem delu Zveze ženskih društev, ampak bo ta način omogočil in spodbudil še nove organizacijske oblike. V teh bodo dobili državljani širše pravice, ki jim bodo omogočile spoznavanje in -izpolnjevanje tistih nalog, ki posredno ali neposredno vplivajo na družbeno aktivnost žena. Ta družbeni položaj formirajo namreč zelo raznovrstni in zelo številni činitelji, kar jim daje pravico, da o njih razpravljamo na še različnejših ravnih in v še različnejši sestavi družbenih organov komune, kot je bilo to v Zvezi ženskih društev, sindikatih ali odborih1 SZDL. OB POSVETOVANJU VSEH DRUŽBENIH FAKTORJEV, KI SO NOSILCI SOCIALISTIČNE IZGRADNJE Osnovni način dela nove konference bodo posvetovanja, sestanki in razprave, njihov namen pa bo, da bodo omogočili udeležbo vsem tistim, ki iz kateregakoli stališča lahko pomagajo pri reševanju problema družbene aktivnosti žena in pri organizaciji skupnega družbenega posredovanja tam, kjer bo to potrebno. Konference za družbeno aktivnost žena niso sestavljene iz posameznih članov, ampak kot družbena tribuna omogočajo, da se v zvezi s popolnoma določenimi nalogami sestajajo predstavniki družbenih organizacij, ženskih društev, upravnih organov, gospodarskih organizacij, socialnih, zdravstvenih, prosvetnih in drugih družbenih organizacij in društev. Le na ta način bomo bolj kot do sedaj imeli družbeni položaj žena za del splošne izgradnje socializma in socialističnih odnosov. OKRAJNE IN REPUBLIŠKA KONFERENCA PO OBČINSKIH, KI BODO DALE OSNOVO ZA RAZPRAVLJANJE IN SKLEPE Bili smo navajeni, da so republiške skupščine in konference dajale navodila in program dela okrajnim in le-te občinskim organizacijskim enotam, zdaj pa smo zaporedje zaobrnili. Konference za družbeno aktivnost žena se bodo začele v komunah, ki bodo tudi na tem področju postale tisto osnovno telo, ki uresničuje cilje in konkretne naloge konference. Po občinskih konferencah bodo okrajne in nato republiška konferenca, ki se ne bo odražala kot vodstveni in direktivni organ, ampak samo kot telo; ki beleži in vsklajuje izkušnje, gledišča in probleme-, ki vplivajo na družbeni položaj žene. Prav zato pa bo prav gotovo osnovna problematika ne samo občinskih, ampak tudi okrajne in republiške konference, široko zastavljena tema o družbenem in ekonomskem položaju žene v komuni. Vse' to so vsekakor nove pobude, ki jih je-nujno prinesel dosedanji razvoj. jih je 2889, so podmladkarji) so bili tudi občni zbori, mnogo pa je bilo tudi predavanj. Člani podmladka so pisali naloge s temo o tuberkulozi, od katerih so bile nekatere prav zanimive. Občinska komisija za podmladek RK, ki jo vodi predmetna učitelj ica Marjana Lenassi iz Komna, je uresničila zamisel, da pri delitvi malice na šolah nosita dežurna podmladkarja čepico oziroma rutico z znamenjem RK, ■ — er V novi sezoni si je prisvojil pomembno mesto v modi šal, ki ga najdemo na vseh oblačilih, priljubljeno pa je tudi ogrinjalo. Pri dvodelnih oblekah ali kostumih so jope najrazličnejše dolžine: od bolera do 7/8. Še vedno najdemo pod plaščem krilo ali celo dvodelnoi obleko iz enakega" blaga. Tkanine, ki jih letos priporoča moda, so v glavnem tweed in viehke volnene tkanine, za plašče pa tudi kodrasti in polni moher. samopostrežna trgovina Med velikimi stanovanjskimi bloki v novem delu Sežane je obtičala tudii pritlična stavba, katere prvi del že dalj časa uporab- Čeprav nas je letošnje leto obdarovalo s podaljšanim poletjem vse do oktobra, na zimo le ne bi smeli pozabiti. Nekateri »vremena preroki« nam groze celo z vrsto prav mrzlih dni in tednov. Taka ■grožnja spodbuja tudi marsikaterega Koprčana, da pričenja skrbeti za svojo zimsko garderobo. Ta motrebuje obleko, oni zimsko suknjo, tretji toplo perilo itd. Spričo takih potreb bi človek menil, da so nanje mislili tudi naši trgovci, a ogled po trgovinah OB TEDNU OTROKA V POSTOJNI Teden otroka so tudi letos počastili v Postojni s številnimi prireditvami. Poleg dnevnega shajanja otrok v klubu DPD Svobode, kjer so jim pripovedovali pravljice, so si otroci ogledali .tudi domači film Črni biseri, na sporedu prireditev pa je bil še posebni koncert ter pohod najmlajših po zgodovinskih poteh skozi Postojnsko jamo. Društvo prijateljev -mladine Postojna je imelo ob tej priložnosti svečano sejo, za zaključek Tedna pa so otrokom pripravili sprejem pri pripadnikih garnizije JLA ter vrsto športnih prireditev. V četrtek zvečer je bilo v okviru prireditev ob Tednu otroka v Postojni še posebno predavanje za odrasle. O temi »Otrok ni kriv« je v Kulturnem domu govorila prof. Milica Berdanjeva iz ljubljanskega uredništva- .reOVje »Otrok in družina«. (ma) nas prepriča, da so mislili kaj skromno. Blaga za zimo so si priskrbeli malo in še to brez ustrezne izbire in kvalitete. Kdor je malo zahtevnejši lin mu ni vseeno kako bo pozimi oblečen, bo v koprskih trgovinah .težko' našel kaj sebi pi-imernega. Moral se bo spet, kot že tolikokrat, potruditi drugam. Pred dnevi smo si ogledali nekatere ljubljanske trgovine in reci moramo, da nas je precejšnja izbira vzorcev in kvalitet presenetila. Kupcu so tam na razpolago blago za suknje in obleke ter drugi oblačilni predmeti od cenenih do najdražjih ter od domačih do uvoženih. Eventualni izgovor, da v naš-i državi ni velikega razpona kvalitet in cen, torej -ne velja za naša zaledna mesta, marveč le za maša obmorska. Zakaj? Na to naj nam odgovorijo naši trgovci! Morda bodo dejali, da po večji izbiri in boljši kvaliteti nihče ne vprašuje. To bi jim celo lahko verjeli, saj povpraševati sploh ne more. Tja, kjer ni, ne gre nihče iskat. R. Ija Kmetijska zadruga za mesnico, v drugem, pred kratkim dograjenem delu, -pa je podjetje »Preskrba« uredilo samopostrežno trgovino. To je prva tovrstna trgovina v sežanski občini. Novi lokal so odprli v ponedeljek, 9. t. m. Goste, ki so se pridružili 'delu kolektiva »Preskrbe« — med njimi so bili predsednik Občinskega ljudskega odbora Lado Mahnič, sekretar Občinskega komiteja ZKS Alfonz Gnmek, na čelnik odd_elka za gospodarstvo Zdravko Stoka ter zastopniki SGP »Kraškega zidarja« in drugi, —• je pozdravil direktor »Preskrbe« Lado Fakin, -nakar je predsednik ObLO prerezal trak na vtratih. Gostje so si nato ogledali zelo okusno opremljen in dobro založen lokal, ki bo z bogato izbiro . nedvomno zadovoljil vse gospodinje v spodnjem delu mesta. Za prodajnim Iskalom je še priročno skladišče, v posebnem kotičku pa je nameščen stroj za polnjenje vrečk. Pozornost je vzbudil tudi razmeroma cenen, vendar kompliciran in natančen računski stroj švedske izdelave pri blagajni ter prototip električnega stroja za rezanje mesnih izdelkov, ki ga je izdelala novogoriška tovarna »Gostol«. Zelo posrečeno so izdelani tudi posamezni kosi opreme. Z nekaterimi -so se postavili delavci same »Preskrbe«. Želeti je samo. .-da bi nekaj podobnega sčasoma dobil tudi gornji del Sežane, pa tudi nekateri drugi večji centri v občini. Deček iz Kragujevca (Nadaljevanje s 7. strani) so to dijaki, da se uče nemščine, skliceval sem se na nemško kulturo. Kot bi me ne slišal. ,Izgini!' je zavpil. In takrat sta šla mimo mene moja naljubša dijaka, Ga-jic in Lukič, Bleda in tiha sta šla v koloni. Spet sem prosil nemškega častnika: ,Ustrelite mene, ta dva mlada, bleda fanta pa izpustite!' Molk, .Izpustite kogar- Letošnja jesenska in zimska moda je za spremembo spet malce podaljšala krila in močno podčrtala na-rdviiio višino pasa. Spet je prišel v modo tudi redingot kroj s poudarjenim životom, kot vidite na naših dveh modelih jesenskih kostumov. Moda je še naklonjena asi-metriji, kar poudarja z . enostranskim . ali poševnim zapenja-njem. koli od dijakov, namesto njega^ pa ustrelite mene. Ne, ne, ne pro-ffl sim vas več, da ne ustrelite kogarkoli, le to mi uslišite: uvrstite v to kolono smrti tudi mene!' .Ne!' Na častnikov znak je stopil k meni vojak in me surovo odgnal .., Moji dijaki pa so počasi, tihi, bledi korakali proti jami. Zarezgetali so streli. Nič več ne vem, kaj se je dogajalo naprej. Mojega sedmega razreda n:i bilo več...« Dolgo Časa nisem mogel priti do besede. Naposled pa sem rekel: »Mama, šel bom v Slovenijo, tam bom na varnem.« Mati mi je pripravila .popotnico in še -pred jutrom sem krenil na pot. Peš sem jo mahnil do naslednje železniške postaje in -sedel na vlak. Sedaj sem tukaj.« Nemo in vsa prepadena sem ga poslušala. V glavi so se mii motale podobe o streljanju, in misli, kaj naj za tega ubogega fanta storim, -Dolgo sem -preudarjala, naposled pa se mi je nagnil, fc ušesu in zašepetal: »Ali veste, kje so partizani? Bi mi lahko preskrbeli zvezo?«' Odšel je v partizane.;Toda nikdar več ga nisem videla, in tudi slišala nisem nič o njem, čeprav sem šla v partizane kmalu z-t njim. Morda je padel, morda tudi ne, kdo ve? Piranu ter gradbenega podjetja »Pionir« iz Novega mesta, ki je odstopilo za šolo v najem svoj počitniški dom v Piranu. Po besedah ravnatelja nove šole za gostince Mihe Grande je šola tako rekoč v idealnih prostorih, ker združuje v isti stavbi predavalnice, učilnice za praktične vaje ter internat. 48 prijavljenih gojencev iz najrazličnejših gostinskih podjetij vsega okraja bo lahko tako deležno intenzivnega pouka, ki po eni strani omogoča, da bo vsak letnik zaključil razred že s semestrom, po drugi strani pa ne dopušča gojencem preveč prostega časa, kar ima mnogokrat kvarne posledice. Kakor znano, je š.ola delovala preteklo leto v prostorih hotela »Galeb« v Kopru, kjer pa niti prostori niti okolica niso ustrezali. Po proučitvi raznih možnosti je ObLO Piran, ki se je zaradi zelo razvitega gostinstva že prej močno zavzemal za to, da pride gostinska šola na področje piranske občine, predlagal sedanjo rešitev. V novi šoli bodo gojenci v dveh letnikih dosegli stopnjo kvalificiranega gostinskega delavca, in sicer po sedanjem učnem programu bodisi natakarja, kuharja ali vratarja. Prvi razred bo redovan med poukom, gojenci drugega razreda pa bodo morali opraviti zaključni izpit. Učni program obsega razen strokovnih predmetov (gostinstvo, strežba, kletarstvo, kuharstvo, blagoznanstvo itd.) tu- di tuje jezike (nemščina, italijanščina, francoščina), turistično geografijo, splošno o tuirizmu, družbeno ekonomiko, etiko in higieno. Pri praktičnih vajah v kuharstvu in strežbi bodo postre-ženi tudi abonenti, katere bo šola sprejela s prvim novembrom (določen ožji krog takih ljudi, ki bodo jemali prizadevanja pa tudi nerodnosti gojencev z razumevanjem in bodo s svojimi pripombami v primerni obliki prispevali k vzgoji in strokovni usposobitvi gojencev, ne pa da bi jim z ner-ganjem jemali veselje do šolanja in dela ali kako drugače kvarno vplivali nanje.) POJACAN TEMPO IZGRADNJE SOVJETSKE TRGOVSKE MORNARICE V Sovjetski zvezi so se odloČili za nabavo trgovskih ladij tudi izven okvira 7-letnega izgrajevalnega načrta. Po nabavi našega tankerja, ki so mu dali ime »Trud« (25.000 ton nosilnosti), so nabavili v Italiji nov tanker 32.000 ton nosilnosti in mu dali ime »Giuseppe Garibaldi«. Pogajajo se za nabavo cele serije 5 nadaljnjih tankerjev po 35.000 ton in 4 potniških ladij po 14.000 BRT. V najnovejšem času pa so sklenili pogodbe tudi z našimi ladjedelnicami, in sicer za 16 velikih tankerjev in 10 drugih čez-oceanskih tovornih ladij. Nadalje gradilo večje število potniških in tovornih ladij ladjedelnice v Holancliji, Finski, Japonski, Vzhodni Nemčiji in Poljski. Ruska trgovska mornarica naj bi imela konec sedemletke okrog 10 milijonov ton morskega ladjevja, Delovni kolektiv gostinskega podjetja METROPOL v Piranu z obrati: HOTEL METROPOL z restavracijo; HOTEL SIDRO z restavracijo in buffetom v Piranu; EXPRESS BAR v Portorožu prisrčno čestita vsem svojim gostom in ostalim prebivalcem občine k prazniku piranske komune. Priporoča tudi za naprej svoje usluge in želi vsem mnogo uspeha pri delu, v osebnem življenju pa veliko sreče in zdravja! Lahko rečemo, da je to osnovno vodilo gostinske šole, ki je v torek. 10. oktobra 1961, začela s poukom v Piranu. Šolo sta organizirala Gostinski šolski center in Gostinska zbornica za okra" Koper s pomočjo in ob velikem razumevanju lokalnih faktorjev v Z majhno staro ladjo je pred sedmimi leti piranska Splošna plovba začela svojo dejavnost kot pomorsko podjetje. Sposobnost njenih kadrov in vztrajno delo kolektiva ter pomoč vse naše skupnosti so dvignili podjetje med največje gospodarske organizacije svoje vrste v Jugoslaviji. Danes ima splošna plovba že 16 plovnih enot dolge plovbe s skupno nosilnostjo 156.406 ton. Primerjava starosti ladjevja kaže, da je imela leta 1960 jugoslovanska tonaža povprečno starost 16,4 leta, mednarodna 13 let, prav tako 13 let pa tudi ladjevje Splošne plovbe, kar priča o visoki kvaliteti. S prevzemom ladje Bela krajina pa se je ta odnos še izboljšal in je zdaj povprečna starost ladjevja Splošne plovbe 11,6 leta. ' Izboljšala se je tudi povprečna hitrost ladij; ta je bila leta 1955 še 8,8 navtične milje na uro, medtem ko je danes že 12,5 milje na> uro. V letu 1960 je Splošna plovba s svojimi ladjami opravila že 4.398,764.083 ton/milj prometa za svoie stranke (v primerjavi s 334,128.620 ton/milj v letu 1955), medtem ko bo v letošnjem letu dosegla že 6.246,244,993 ton/milj prometa. Vzporedno s tem narašča seveda tudi dohodek. Da bi lahko podjetje nemoteno opravljalo svoje delo, morajo se-.ve'da največio skrb posvečati svo-jirn kadrom. Doslej je šolalo ali omogočilo izpite za pridobitev potrebne strokovnosti kar 173 častnikom in 48 mornarjem. Trenutno pa imajo na višjih in visokih šolah še 59 štipendistov. Skrb zai človeka pa se zrcali tudi v 'urejanju stanovanjskih razmer v kolektivu, saj je podjetje samo zgradilo 54 novih družinskih in samskih stanovanj, adaptiralo 62 ter pridobilo članom svojega delovnega kolektiva še 41 stanovanj iz splošnega stanovanjskega fonda občine. Sicer pa se delovni kolektiv Splošne (plovbe dobro zaveda, kakšne težave in naloge ima zdaj pred seboj, V omenjeni resoluciji pravita obe. politični organizaciji, da je spričo ogromnih nalog izgradnje in utrjevanja gospodarske moči podjetja bila v minulem obdobju posvečena vsa skrb največ večanju zmogljivosti, materialne osnove in poslovnih mož- Enr Izmed znanih trojčic BBB Splošne plovbe Piran — motorna ladja Bled — naiclada v novem koprskem pristanišču tovor za New York in druga severnoameriška pristanišča, kamor Splošna plovba vzdržuje z ladjami Bled, Bohinj in Bovec redno linijsko zvezo Navedeni znesek je predviden za gradnjo ladij, ki bodo dovršene najkasneje do konca leta 19G3. v naših ladjedelnicah. Iz gradbenega programa vidimo, da so tokrat sklenili graditi same večje ladje, ki po velikosti prekašajo tudi »Jugoslavijo«. Največja bo imela 4500 BRT in hitrost okrog 20 vozlov, prostora za 1500 potnikov in precejšen tovor. Ta motorna ladja je namenjena za turistična križarjenja po Sredozemlju. Zdaj ima to nalogo motorna ladja »Jedinstvo« (2G00 BRT), ki bo potem vključena v ekspresno progo Reka—Split—Dubrovnik— Kotor poleg »Jugoslavije« in »Jadrana«. Tako bomo dobili vsak dan tako zvezo. Nadaljnji dve ladji bosta samo malo manjši (4000 BRT), toda povsem drugega tipa. Zgrajeni bosta za turistično-tovorno progo Trst—Reka—Pire j—Egipt namesto dosedanjih »Opatije« in »Orebiča«. Zmogljivost teh dveh bo: po 1000 potnikov in lioo ton. Razen navedenih ladij pa bodo zgradili še dve posebni, tako imenovani »ferry-boat« za progi Zadar— Ancona In Dubrovnik—Bari. Na vsaki bo prostora za GOO potnikov in 100 avtomobilov. Tako bo dobilo naše potniško ladjevje 5 novih'večjih enot z nad 16 tisoč tonami, nad 1000 posteljami za potnike ter 4800 potniškimi mesti. Vse te ladje bodo razvijale okrog 20 vozlov hitrosti. V našem pomorskem podjetju Sjjlošna plovba Piran so sredi živahnega dela za uvedbo ekonomskih enot in poslovanja po načelih novega gospodarskega sistema ter delitve osebnega dohodka po opravljenem delu. Kljub temu, da ima pomorstvo kot gospodarska panoga določene specifične pogoje, ki ponekod otežkočajo prehod na novi način gospodarjenja in delitve dohodka, tudi v tem podjetju obstajajo vsi.pogoji za uresničitev postavljenih načrtov in uvedbo tega novega načina gospodarjenja. Sindikalna organizacija in Zveza komunistov sta kot najpomembnejši politični sili v podjetju že precej storili v pripravah za le spremembe. S posebnim priporočilom vsemu delovnemu kolektivu v obliki resolucije sta nakazali najvažnejša vprašanja in probleme, ki bi jih bilo treba ob tem rešiti. Predvsem ugotavljata, da sta za nove odnose najvažnejša pravilnika o formiranju, pristojnosti in delu ekonomskih enot ter o delitvi osebnih dohodkov. Z resolucijo sta organizaciji predvsem odklonili vsakršno predstavniško upravljanje in se izrekli za neposredno delavsko samoupravljanje v okviru ekonomskih enot, pri katerem bodo sodelovali prav vsi člani delovnega kolektiva. Zaradi specifične dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja, pa se ob tem še poveča vloga osrednjega delavskega sveta kot koordinatorja dela ekonomskih enot in zastopnika interesov podjetja kot celote nasproti poslovnim partnerjem in izvajanju gospodarske politike podjetja nasploh. Prenašanje pri- stojnosti na ekonomske enote po eni strani zmanjšuje operativnost organov uprave podjetja, zato pa prednje postavlja vrsto novih nalog, predvsem vskladitev tehnike poslovanja ekonomskih enot. Organizaciji sta še opozorili kolektiv, naj pri sprejemanju novih pravil o delitvi osebnega dohodka pazi na to, da ne bi uzakonili na eni strani našemu gospodarstvu zelo škodljivih urav-nilovskih načel vri dodeljevanju osebnega dohodka ,in da ne bi. na drugi strani šli v prevelike razpone med najvišjimi in najnižjimi prejemki, kar je prav tako škodljivo. V podjetju so prepričani, da bodo načela gospodarjenja uveljavili že do konca tega leta, vendar pa ostaja kolektivu le malo časa še in je zato v teh dneh kaj živahno vrenje, polno razpravljanja, izmenjave mnenj in kresanja predlogov tako v Piranu kot tudi po vseh plovnih enotah Splošne plovbe se pravi, praktično po vsem svetu. nosti, zaradi česar >so bila po sili razmer nekoliko zapostavljena vprašanja družbenega standarda. Zato pa bi v tem prihodnjem obdobju največja skrb bila posvečena prav vprašanju družbenega standarda, organizacijskemu utrjevanju podjetja in analizi poslovanja. V teh problemih je še veliko rezerv, ki jih bo skušal delovni kolektiv čimbolj izkoristiti larirolinšja te® gradila velike ladje Pomorsko podjetje za potniški promet »Jadrolinija« z Reke je dobila odobritev kredita za gradnjo novih potniških ladij v višini 12,5 milijarde dinarjev. S tem zneskom bo povečala svoj plovni park z nekaterimi novimi gradnjami. V SPLOŠNI PLOVBI PIRAN UVAJAJO NOVE ODNOSE v prid sebi, svojemu podjetju, občini in vsej skupnosti. Splošna plovba Piran pa stoji, kar zadeva njeno poslovanje, trenutno pred veliko odločitvijo, kako naj v bodoče orientira svojo dejavnost: ali na linijske proge ali trampersko službo ali oboje. Od te orientacije je namreč odvisna prihodnja rast podjetja in njen položaj na lestvici .jugoslovanskih pomorskih podjetij. Vsekakor bi o tem moral reči odločilno besedo Izvršni svet LS LRS, kjer zdaj o tem razpravljajo, Dejstvo je, da mora tudi slovensko pomorstvo postati del republiške ekonomike, treba ga je vključiti v zvezno reševanje in obravnavanje, kar doslej še ni prišlo prav do izraza. i-rva ladja Splošne plovbe Martin Krpan v piranskem pristanišču Za 15. oktober — občinski praznik piranske komune iskreno čestita delovni kolektiv pomorskega podjetja in želi vsem prebivalcem občine, še posebej pa vsem delovnim kolektivom, organizacijam in organom oblasti ter vsem upravljavcem in proizvajalcem v občini Piran obilo uspeha pri delu in osebnega zadovoljstva! (Nadaljevanje s 3. strani) prilagodijo potrebam turizma, saj je na primer samo menjalnica podjetja SAP v, Portorožu kupila v sezoni tedensko za več kot 4 milijone dinai-jev deviz. Še večji interes bodo morali pokazati za ureditev in boljšo organizacijo poslovanja menjalnic večji hoteli. V Kopru, na primer, je menajlnica v hotelu Galeb, potrebe pa kažejo na ureditev menjalnice v hotelu Triglav itd. KOPER: 13., 14. in 15. oktobra ameriški barvni film SEDMO SINBADOVO POTOVANJE, 16. in 17. oktobra francoski VV film VROČI ASFALT, 18. in 19. oktobra sovjetski film MUMU. izola: 13. oktobra nemški film danes se poroči moj moz, 14. in 15. oktobra ameriški barvni film posnemanje Življenja, i 6. in 17. oktobra sovjetski film mumu, 18. in 19. oktobra ameriški barvni cs film ovčar. ŠKOFIJE: 14, oktobra sovjetski film MUMU, 15. oktobra francoski W film VROČI ASFALT, 17. oktobra ameriški barvni CS film OVC AR, 19. oktobra ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA. ŠMARJE: 14. oktobra francoski V V film VROCl ASFALT, 15. oktobra sovjetski film MUMU, 18. oktobra ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA. SEŽANA: 14. in 15. oktobra ameriški CS film CAJNICA. 17. dn 18. oktobra jugoslovanski film PRVI MEŠČAN MALEGA MESTA. 19. in 20. oktobra italijanski CS film DANAŠNJA DEKLETA. POSTOJNA: 14. in 15. oktobra jugoslovanski film VOHUN X 25 POROČA, 17. in 18. oktobra jugoslovanski film KOŠČEK MODREGA NEBA, 19. in 20. oktobra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH. PIVKA: 14. in 15. oktobra jugoslovanski film DOBRO MORJE, 18. oktobra ameriški bar- ' vni film VREMENAR. PRESTRANEK: 15. oktobra francoski CS barvni film TAMAGO, 18. oktobra jugoslovanski film DOBRO MORJE. uICUJL OGLlCLA ' -.--T . - ****** KUPIM 4 nove kompletne bate »Fiat« Topol ino B, premera '53,2. Ponudbe poslati MOM J. Sp. Polskava 50, Pragersko. PRODAM skoraj novo kombinirano sobo — kavč, trodelna omara, mizica, 3 naslonjači. — Ponudbe na Industrijsko kovinarsko šolo, Kooer — tajništvo, PRODAM mlade papige. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM komfortno 3-sobno stanovanje v Piranu za enakovredno v Kopru, Poizve . se: Mimi Bratina, Piran, Ul. IX. korpusa št. 10. PRODAM originalni Puch prtljažnik za motorno kolo Tomos-Galeb S 150. Naslov v uredništvu lista. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALL A STAZIONE«, Trst, L lica Celimi št. 2, noleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. INTERTEXTIL, Trst, ulica S. Nicol6 št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, no-: gavice, dežnike itd. po najniž-■ jih dnevnih cenah. »jVESPAGENZIA« Trst, ulica S. Francesco 44, izvaža v vse dr-I žave najnovejše modele »Vesp«, Na zalogi ima veliko izbiro Tab-| lien h Vesp in tovornih motornih triciklov. SLABA USLUGA POČITNIŠKIH DOMOV S tem, da sprejemajo počitniški domovi pod svojo streho (seveda na celotno oskrbo) tudi tujce, delajo bore slabo uslugo našemu turizmu. Nizka oskrbnina, ki :o tujci, plačajo z našim denarjem (resnici na ljubo: tuje valute so se polakomnili tudi nekateri upravniki domoV), pomeni na eni strani odtegovanje gostov našim hotelom, na drugi strani pa ta oojav cibsojajo delovni kolektivi, ki so si povečini z lastnim samo-odpo vedo van jem. uredili svoje počitniške domove. Izkoriščenost kapacitet v počitniških domovih je seveda problem zase. Stanje se tudi letos ni prav nič spremenilo, tako da postaja borna izkoriščenost počitniških domov že akuten problem domačega oziroma delavskega turizma. Težko bi našteli na tem omejenem prostoru še vrsto drugih negativnih pojavov, ki hromijo naš turizem. Vzporedno z večjim dotokom tujcev (samo letos je do 25, septembra obiskalo naš okraj 50.358 tujih turistov) se seveda veča tudi moralna in materialna škoda, ki jo v novih pogojih gospodarjenja in upravljanja nosijo predvsem gostinski kolektivi sami. Svet za notranje zadeve in občo upravo OLO Koper je v zvezi z letošnjimi (slabimi) izkušnjami in pojavi, ki so postali že resen problem predvsem ob naši obali, sprejel vrsto sklepov, katerih uresničitev je naložena vsem pristojnim organom občin ter okraja. Nezdravim razmeram v našem turizmu in gostinstvu pa bodo morali bolj dosledno kot doslej napovedati boj tudi kolektivi teh podjetij in jih bo treba začeti •reševati že sedaj. (bb) Komisija za štipendije TOVARNE MOTORNIH VOZIL TOMOS V KOPRU razpisuje po sklepu upravnega odbora z dne 4. 10. 1961 naslednje štipendije: 4 štipendije za šolanje na tehn. srednji šoli za strojno stroko, 2 štipendiji za študij na ekonomski fakulteti, 2 štipendiji za šolanje na ekonomski si-ednji soli. Prednost imajo dijaki oz. študenti višjih letnikov in otroci članov kolektiva. Interesenti naj vložijo prošnje do 30. oktobra t. 1. na kadrovsko službo podjetja. ROKOMET Za zdaj na čelu Pirančani V soboto in nedeljo so igrali tretje kolo okrajne rokometne lige. V središču pozornosti je bila tekma med TVD Partizan I in TVD Koper. Igra je bila hitra, ostra in borbena. Igra Pirančanov je nekoliko hitrejša v protinapadih, razen tega pa so bili tudi bolj precizni pri streljanju na gol, zato ni nič čudnega, da so morali Koprčani kloniti. IKS je dosegel v preteklem letu drugo mesto v lestvici, danes pa ne predstavlja več resne nevarnosti za svoje nasprotnike. Večina starih igralcev je namreč ob koncu šolskega leta zapustilo zavod, pomlajeno moštvo pa se še ni vigralo. Hočeš nočeš se morajo zadovoljiti z mestom v drugi polovici lestvice. Na tekmovanju je prijetno iznena-dila ženska ekipa TVD Piran n, ki je v dveh zaDorednih tekmah premagala ekipi ESS in Učiteljišča. Ekipo sestavljajo same mlade Igralke, ki so učenke osnovnih šol. Svojo telesno šibkost so nadomeščale z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Rezultati, moški: ESS : IKS 28 : 19 TVD Piran II : TVD Koper 10 : 7 TVD Piran II : Gimnazija 12 : 14. Tekmo med Izolo in Učiteljiščem bodo odigrali med tednom. TVD Koper n je bil .prost. Lestvica; TVD Piran II 4 točke TVD Koper II 2 točki Učiteljišče 2 točki ESS 2 točki Gimnazija 2 to&ki. »E« Na osnovi 245. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. 1. FLRJ, številka 53-664/57) in v skladu s Pravilnikom o izvajanju razpisov uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje (Objave sveta za šolstvo LRS, štev. 2., od 1. V. 1958) RAZPISUJE Komisija za razpis učnega in vzgojnega osebja pri občinskem ljudskem odboru Piran MESTO RAVNATELJA NA POMORSKI SREDNJI ŠOLI V PIRANU Pogoj: profesor s pomorsko izobrazbo. Kandidati naj pošljejo prošnje Razpisni komisiji pri občinskem ljudskem odboru Piran do 15. oktobra 1961. Prvenstvo gimnazije v rokometu Lestvica: TVD Piran I ESS Koper TVD Izola Učiteljišče TVD Koper IKS Koper Gimnazija TVD Koper II 3 tekme 6 3 tekme 6 2 tekmi 2 2 tekmi 2 3 tekme 2 2 tekmi 2 3 tekme 2 tekmi brez točk točk točki točki točki točki točki točk Na koprski gmmaziji imajo športne dneve dobro pripravljene. Na vsak športni dan tekmujejo v drugi športni panogi. V tem ■mesecu so priredili športna tekmovanja v rokometu za moške in ženske. Glavna tekmeca za prvo mesto sta bila III. in IV. razred. Oba razreda, sta prikazala lepo in borbeno ¡igro. V prvem polčasu je bila opazna rahla premoč IV. razreda. toda v drugem p.olčasu je vzel III. razred iniciativo v svoje roke in z dvema goloma razlike zmagal. Najuspešnejši strelec na tekmi je bil Tič, ki je dal 10 golov. pri ženskah pa Siličeva, toi je dala 8 golov. LESTVICA MOŠKI: TVD Piran 2 tekmi brez točk Rezultati, ženske: ESS Koper : TVD Piran II 5 : 9 TVD Koper II : Gimnazija 2 : 3 TVD Piran II : Učiteljišče 5 : 4 III. razred 2 2 0 0 26:9 4 IV. razred 2 1 1 0 35:9 2 II. razred 2 110 6:17 0 I. razred 2 0 2 0 4:34 0 Ne samo prelepe Škocjanske jame z velikim grozdom netopirjev, Di-vaško jamo, Vilenieo in Labodnjico, vsako s svojimi svojstvenimi čari, neštete jame z divjimi golobi, elegantne lipiške konje in pravi teran — še marsikaj drugega in čudovitega ima ta Kras, ki ga pišemo z veliko začetnico. Pa kaj bi se hvalili daleč naokoli. Komur je do kraških lepot, zanimivosti in dobrot, naj si jih pride ogledat in morebiti okušat. Ne bo pa dobrodošel tisti, ki bi hotel te lepote in zanimivosti kar za sebe in za svoj žep. K sreči je večina lepot takih, ki se ne dajo odnesti ali odpeljati. Sicer bi bili Kraševei že za marsikaj prikrajšani. So namreč (in so bili tudi v preteklosti) na svetu taki ljudje, ki bi zaradi svojih računov pustili Kraševce kar na cedilu, Naj vam povem kratko zgodbico. Ste že slišali o majhnih ribicah, bele in rdeče, rdeče-bele in črne, sive-rdeče-črne in kdo ve še "kakšne barve? Morda ste jih celo videli v vazah, bazenih itd. Ste se vprašali, od kod so? Pridite in videli jih boste v skoraj vsakem kraškem kalu. Od tod so romale in še vedno romajo v daljni svet. Toda, če pridete, ne nosite s seboj ribiških mrež. Tako oborožen je ondan prišel cz. se pripeljal v Storje P, I. -M, ki stanuje v Kopru, Velika vrata št. 30 in je lastnik osebnega avtomobila Fiat 1100 z evidenčno tablico KP 15-12. Njemu je bilo za mreže lahko, saj dela v ustreznem podjetju. Vendar ne skušajte ga posnemali s. kakšnimi lastnoročno izdelanimi pripravami. Domačini bi vam hudo zamerili. Tudi njemu so, ko so videli v avtomobilu in okrog ^kala polne po- Razveselite svojce naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« sode ubogih živalic, zgnetenih tako, kakor jih lahko natrpa samo nekdo, ki je izračunal: po 100 dinarjev ena. Recimo, da jih je bilo 100. Kar čedna dnevnica, mar ne? 2al so bili domačini, čeprav hudo razburjeni, premalo korajžni. Lahko bi ribice spet spustili tja, ikamor spadajo. Ne-1 i Da so' le dosegli: avto ni zavil, kakor je bilo planirano, k še drugemu kalu, ampak jo je popihal ... Se bo še vrnil? Ne, naj se ne vrne! Tudi tisti, ki motovilijo okrog kala v Nadrožici pri Gorjanskem in tudi tisti nekater-niki v Sežani, ki se že bolj na debelo pečajo s tovrstnim ribištvom, naj opustijo započet posel. S takim ravnanjem prav nič ne prispevajo h kraškim lepotam in zanimivostim, ampak so na najboljši poti, da jih uničujejo. Predlog? Morda ne bi bilo napačno, če bi se za zadevo pozanimal Občinski ljudski odbor in sprejel ustrezne ukrepe. — er LESTVICA — ŽENSKE: II. razred 2 1 0 1 9:5 4 IV. razred 2 1 0. 1 8:7 4 III. razred 2 1 1 0 7:3 2 I. razred 2 0 2 0 0:9 0 V, mvc^^tf^ HANS KADES — LJUDJE V SOMRAKU. Izdala založba Obzorja. Roman je družbeno kritično delo, ki na ozad;u povojnih razmer slika modernega človeka v spopadu s sodobnimi problemi, kakor se javljajo v današnji družbi na Zahodu. Roberta Her-kerja po nedolžnem obsodijo na dve leti zapora. Prej poln vere v dobro, postane sedaj nihilist. Brž ko je spet na svobodi, začne uresničevati dve svoji misli: svojo pot navzgor in maščevanje. In res se Robert s svojo brezobzirnostjo pomika vedno više po družbeni lestvici. Naposled sreča dekle, ki jo je usoda prav tako prizadejala kakor njega samega. Skupaj sta premagala nezaupanje do ljudi ter našla pot iz somraka spet v pozitivno življenje. Delo je prevedla iz nemščine Ge-ma Hafner. KAREL ESKELUND: Glava v torbi. Izdala Mladinska knjiga. Novinarja in svetovnega popotnika Karla Eskelunda poznamo Slovenci že po njegovi knjig.i »Moja žena Kitajka«. Nemirna potovalna žilica mu ne da nikoli miru. Vedno potuje in potem napiše knjigo. V tej knjigi, ki je v ZDA doživela velik uspeh, je opisal svoje vtise in svoje ter tuje doživljaje v državah Južne Amerike. Knjiga ni navaden potopis, marveč že kar roman o potovanju. Napisana je prijetno, s humorjem in tako zanimivo, da jo bralec hočeš nočeš mora brati z zanimanjem. S pisateljem vred bo doživljal njegove pustolovščine, nevšečnosti in tudi prijetnosti. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Industriji plastičnih mas in umetnih smol »IPLAS«' Koper razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso in znanje knjigovodstva ter neoporečnost — nekaznovanost. Nastop službe takoj. Mesečni prijemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. podružnica Koper sprt j me raz naša I ko za raznasanje časopisa v Semedeli Delovni kolektiv Komunalnega podjetja PEKARNA IN SLAŠČIČARNA v Piranu iskreno čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem k občinskemu prazniku piranske komune in tudi za naprej vsem priporoča svoje kvalitetne izdelke v lastnih prodajalnah in poslovalnicah v Piranu in Portorožu Vsem občanom želi ob tej priložnosti mnogo uspeha pri delu in obilo osebnega zadovoljstva! ŠOLSKI CENTER KOVINARSKE STROKE V KOPRU organizira tudi letos pripravljalni tečaj za vpis na Fakulteto za strojništvo. Kandidati naj vložijo prijave, kolkovane s 50 dinarji, na gornji naslov do 20. oktobra 1961. * • * ŠOLSKI CENTER KOVINARSKE STROKE v KOPRU organizira v tem šolskem letu tečaj za. teoretični del izpita za dosego kvalifikacije in visoke kvalifikacije v kovinarski stroki,. Kandidati naj vložijo prijave, kolkovane s 50 dinarji, na gornji naslov do 20. oktobra 1961. Naročite : sio /ve M siri svojcem v tujini TELESNA VZGOJA * SPORT ^ SAH * TELESNA VZGOJA * § P O R.'Y * s A H * TELESNA V Z O r» J A * NOGOMET i ij JJ P ^ NK TOMOS (Koper) : NK JADRAN (Dekani) 3:2 (1:1) O O O V Dekanih je v ponovljeni tekmi prvega kola (prva tekma se je končala z rezultatom 2:2) NK To-mos srečno pobral obe točki in s tem postal najresnejši kandidat za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Za gostovanje NK Tomos je vladalo v Dekanih veliko zanimanje. Kljub grozeči nevihti se je zbralo na igrišču več kot 500 gledalcev. Začelo se je hitro in ostro — prava prvenstvena tekma. Domači so 'takoj vzeli pobudo v svoje roke, tako da je imel vratar Favento večkrat priložnost, pokazati svoje znanje. Redki napadi NK TomOs so se'razbijali ob čvrsti obrambi domačih. Vendar je Kavalič v enajsti minuti zaradi nesporazuma obrambe prvič potresel mrežo in povedel NK Tomos v vodstvo. Domači so se zagrizeno Vrgli v boj in pritisnili nasprotnika na njegovo polovico igrišča. V 20. minuti je obramba NK Tomos grobo zrušila Praš-ni-karja v kazenskem prostoru. Sodnik Milivojevič je bil prisiljen pokazati na belo piko. Strelec je bil Prašnikar, vendar je Favento njegov strel lepo ubranil. Tuidi-neizrabljena enajstmetrovka domačim ni vzela poguma. Še z večjo močjo so jeli oblegati vrata Koprčanov. Končno jim je usodo v 37. minuti rezultat izenačiti. Z neubranljivim volley udarcem je dosegel gol Pečarič. Drugi polčas se je začel ob hudem nalivu. Domači so ob navdu šujočem bodrenju nevarno napadli. V deveti minuti je Prašnikar z ostrim udarcem povedel NK Jadran v vodstvo — 2:1. Po tem golu so igralci NK Tomos popustili. Vse je kazalo, da jih bo doletela podobna usoda kakor NK Tabor in NK Postojno, ki sta morala pustiti v Dekanih obe točki. Vendar bi nogomet ne bila zanimiva igra, če ne bi prišlo do nenadnih obratov. V 30. minuti je namreč Kavalič v enem izmed redkih protinapadov izenačil. Po tem se je igra umirila in dotedanja premoč Dekančanov je začela plahneti. Zadnje minute so potekale V znaku Tomosove premoči. Igrali so zadnjo ' minuto tekme, Pogačnik je izvajal stranski aut. Kavalič je pravilno ocenil let žoge, ji''spremenil smer in že je obtičala v mreži. Presenečenje ie bilo veliko — presenečeni so bili gledalci, domači igralci in tudi gostje. Bilo je to 6 (!) sekund ored koncem tekme. V dosedanjem prvenstvu je bila to najlepša igra. Pri NK Jadran so se odlikovali vratar Zad-nik, v napadu pa Milic, Pečarič in Prašnikar, pri NK Tomos pa vratar Favento, Gombač, Kavalič in zlasti požrtvovalni Pogačnik. Sodnik Milivojevič je sodil odlično, oo vsej verjetnosti najbolje, odkar sodi v okrajni ligi, v celoti in ne samo preostalih 8 minut. Datum ponovljene tekme še ni točno določen. LESTVICA PO V. KOLU: Tomos 5 5 0 0 20:6 10 Delamaris 4 3 1 0 13:4 7 Sidro 4 2 1 1 12:4 '5 Jadran 5 2 1 2 8:8 5 Tabor 5 1 ' 1 3 13:13 4 Postojna 5 1 1 3 11:11 ;s 11. Bistrica • 5 1 0 4 8:23 2 Pivka 5 i 0 4 1:17 2 oktobra, bodo Najzanimivejši V nedeljo, 15. igrali VI. kolo. tekmi bosta v Sežani (NK Tabor : NK Tomos) in v Izoli (NK Dela-maris : NK Jadram). A. G. Moštvo koprskega nogometnega kluba Tomos bo verjetno ostalo na vrhu OB KONCU KOŠARKARSKE SEZONE 1961 V KOPRSKEM OKRAJU V nedeljo bi morali odigrati tudi tekmo med NK Delamaris in ,NK Sidro. Tekmo bodo ponovili ODBOJKA I. republiška liga za članice — zahodna skupina Rezultati zadnjega kola: Jesenice : Triglav 3:2, Sežana : Novo. mesto 3:0. Lestvica: Novo mesto 8 0 2 20:12 12 SEŽANA 8 5 3 17:17 10 Kamnik 7 4 3 17:12 8 Jesenice 7 2 5 13:17 4 Triglav 8 2 G 12:20 4 Do konca jesenskega dela manjka še tekma Kamnik : Jesenice, Z uvrstitvijo Sežančank smo zadovoljni, saj so v času tekmovanja dokazale, da sodijo med najboljše ženske ekipe v Sloveniji in bi si zaslužile prvo mesto v svoji skupini, kar so dokazale z lepimi in uspešnimi igrami proti ekipam Novega mesta in Kamnika, Za Sežano so 'uspešno nastopale Guštin Breda. Peca Anica. Kralj Magda, Ferjančič Jelka. I-Ireščak Na-dja, Trebeč Nerina, Orel Majda. Ki-neze Miranda; Bernetič Anica, Ster-le Minka, Matelič Boža, Ravbar Adri-jana, Mevla Jadranka, Colja Majda, Zalokar Marjanca in Zokil Ada, Od ekipe Sežane pričakujemo v prihodnjem letu tak ali pa še večji uspeh, ker so si letos pridobile nekaj tekmovalne rutine. Stalnost in dobro formo pa lahko pričakujemo tudi zaradi starosti igralk, katerih povprečje je blizu 18 let in imajo zato ipred seboj še več let za uspešne nastope. Tako, da je vprašanje kvalitete samo v kakovosti in rednosti treningov. II. republiška liga za člane — zahodna- skupina V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo, v katerem sta se pomerili v Ljubljani ekipi Izole in Te-grada. Zaradi deževnega vremena je bila tekma odigrana v Tegradovi telovadnici, kar je bilo v prid vodeči ekipi — Tegradu. Tekma se je končala z zmago domačinov 3:0, kar pa ni slika dogodkov na igrišču. Izidi posameznih setov 15:10, 15:13 in 15:11 nam povedo, da je bi[a igra zagrizena in skoraj enakovredna, čeprav je bil Tegrad absolutni favorit (v trinajstih tekmah je izgubil samo 2 seta). Rezultati. 12 kola: Kropa : Izola 3:2, Triglav : Žirovnica 2:3. Tekma med Žirovnico in Tegradom se ni odigrala zaradi, nesporazuma in se bo ponovila. Po končanem tekmovanju je v spodnji skupini vrstni red naslednji: Izola II 10 točk, Jelšane 8, Koper G, TOMOS 0 točk. V nedeljo je bil na sporedu tudi turnir gornje skupine v Prestranku. ki sta se ga udeležili samo ekipi TVD Partizana Postojna in Prestran-ka. Tekma se je končala z zmago Postojne s 3:2. Po končanem jesenskem delu imata Postojna in Prestranek po 10 točk, Elelctro Sežana 2 točki in Pivka 0 točk. Da bi dobili okrajnega prvaka, ki se bo udeležil kvalifikacij za vstop v II. republiško ligo. bo prirejen turnir prvo in drugo plasiranih ekip iz obeh skupin. Ker se Izda II ne more udeležiti kvalifikacij, bo o udeležencih finalnega turnirja odločila komisija za odbojko. Iz gornje skupine se ga bosta udeležila Postojna in Prestranek, iz spodnje pa Izola II in Jelšane ali pa Jelšane in Koper. Lestvica obeh skupin bo objavljena v prihodnji številki. db Čeprav je do konca leta na sporedu še nekaj priložnostnih turnirjev, je košarkarska sezona pod domačimi koši v glavnem pri kraju. Tradicionalno tekmovanje v koprski okrajni ligi je bilo letos sicer živahno, vendar se opaža, da kvaliteta igre vztrajno stagni-ra. Vzrokov je več. Primanjkuje strokovnih vaditeljev in rekvizitov, moštva pa se tako hitro prenavljajo z mladimi in neizkušenimi igralci, da je ob pomanjkanju sistematične vadbe skoraj nemogoče Pričakovati od njih kaj več, kot da se v iskanju športnega razvedrila in točk brezglavo pode od koša do koša. Nepcoolna lestvica letošnjega prvenstva jo naslednja: Postojna Koper Sežana Piran Bistrica B 536:277 316:280 400:417 292:324 172:415 14 8 6 6 2 Letošnje prvenstvo so nedvomno najbolj osvežili Sežančani, ki svoje vrste vztrajno množijo . s pionirji. Če bi moštvo oskrbeli s trenerjem, bi se ob borbenosti, kot jo kažejo na vseh tekmah, kmalu prebili k vrhu. Medtem pa so Pirančani izrazito moštvo presenečenj. Po gladki zmagi nad tako močnim moštvom kot je Koper, znajo že sedem dni pozneje katastrofalno izgubiti s Sežano. Če jim bo uspelo svojo formo z rednimi treningi vsaj malo ustaliti, bodo v hipu najresnejši kandidat za prvaka. Moštvo, s katerim se je izven konkurence letos predstavljal Partizan iz Ilirske Bistrice, je bilo najmlajše v ligi. Zato tudi ni -moglo računati na večji izkupiček, kot ga je doseglo. Kot je videti iz lestvice, nista upošteti še dve tekmi. Težko je verjeti, da. bi Bistričani odpotovali v Piran, kar.jih bo stalo dve točki in .20 : 0 p. f. Medtem pa so tekmo Koper—Sežana že odigrali. Zmagal je Koper, vendar so vložili gostje protest, ker je v moštvu zmagovalcev igral tudi neprijavljeni igralec. Komisija OZTV za košarko v Postojni je prepustila rešitev protesta tekmovalni komisiji KZS in ni izključeno, da bo Koper izguibil z 2C : 0. V tem primeru bodo imela kar tri moštva po osem točk. Od prireditev, ki jih bodo ko-šarkani našega okraja igrali še letos, velja omeniti predvsem mladinsko prvenstvo v Piranu ter priložnostni turnir članov za 29. november. Ta turnir bo odslej zamenjal vsakoletno .primorsko pr- venstvo članskih ekip. (ma) KOŠARKA V prvenstvu so pokazali daleč najperspektivnejšo igro mladi Po-stojnčani. K sedmim zmagam jim je mnogo pomagal trener Walas, rezultati začete načrtnosti v vadbi -pa bodo gotovo kmalu rodili še lepše sadove. Partizan iz Kopra, do nedavnega največji favorit v ligi, 5e kljub ojačanju postave v drugem delu prvenstva močno popustil. Kot kaže, ga je močno iztiril predvsem poraz v Piranu. BRANIK (Maribor) : ILIRSKA BISTRICA 41:24 (23:9) V 18. kolu republiške moške košarkarske lige sta se v Mariboru pomerili ekipi Branka in Ilirske Bistrice. Zmagali so Mariborčani. Dež, ki je neprestano lil, ter težka in spolzka žoga nista omogočala hitre igre, ki je glavno orožje Bistričanov. V tej tekmi ni odločilo tehnično znanje, marveč fizična premoč. S tem porazom se je II. Bistrica pomaknila na peto mesto, vendar ima še precej možnosti, da svoj položaj v lestvici popravi.' Več sto gledalcev — predvsem mladine — je preteklo nedeljo z velikim zanimanjem sledilo prvemu propagandnemu tekmovanju malih vozil, tako imenovanih GO-CART, v organizaciji Avto-moto društva Koper na Trgu revolucije v Kopru. Namen te prireditve je bil, seznaniti našo mladino z novo športno panogo v avto-moto športu, ki ne stremi za velikimi hitrostmi, temveč zahteva od voznika vozila določeno znanje in spretnost, gledalcem pa nudi obilo športnega užitka. Nastopilo je 12 vozil, ki so med ■ seboj tekmovala po izločilnem sistemu, v finalnem teku pa je za- Leslvica: Tegrad llropa Olimplja Žirovnica Črnuče IZOLA Trebnje Triglav 11 12 11 11 11 12 11 12 6 G 3 2 1 11 0 33: 2 22 3 29:13 18 3 27:1.3 10 5 20:20 12 5 20:20 12 3' 14:31 (> 9 13:29 4 13:34 2 V zadnjem kolu bo Izola gostovala v Žirovnici. OKRAJNA I.IGA V nedeljo je bila ponovljena tekma okrajne lige — spodnja skupina med TVD Partizanom Koper in TVD Partizanom Jelšane. Tekma je bila odigrana v Sežani in se je končala z zmago Jolšan 3:1 (15:9, 15:11, G:15 in 15:11). Sodil je dobro Edo Velkavrh Iz Sežane, a Z nedeljskih tekem z gu-carti v Kopru sedel 1. mesto Drago Černač, 2. 'mesto Drago Fuirlan in 3. mesto Rudi Mozetič. Vozila je izdelalo društvo v svoji delavnici po predpisih mednarodne avtomobilske federacije (FIA). Za pogon uporabljajo To-mosov motor UMO-05 s 50 ccm, lahko pa dosežejo do 55 km na uro. Vozilo je sestavljeno iz ogrodja z volanom, sedežem ža voznika, nogonskim motorjem in dvema vzvodoma za plin in zavoro. Nova športna panoga s tekmovanji z vozili GO-CART je na mah osvojila veliko pristašev avto-moto športa širom no svetu, medtem ko je pri nas šele na začetku svojega razvoja. Pri tem velja omeniti, da ie prav koprsko Avto-moto društvo ano izmed odločnih pobom ¡kov za uvedbo t e, za našo mladino tako Privlačne in dosegljive šoortne zvrsti. Kakor smo zvedeli, namerava Avto-molo društvo Koper zgraditi posebno tekmovalno stezo za ta vozila ob Markovi cesti v bližini podjetia Antocomrnerce v Kopru-; nudila bo. velike možnosti za trsivng in za številna tekmovanja. V kratkem pa je pričakovat' Prvo ve^ie tekmovanje z udeležbo vozačev i-z Postojne, Ljubljane in Trsta. hp Lestvica Ilirija Tivoli Svoboda Branik II, Bistrica Moste Proletarec Jesenice Šk. Loka Medvode Šoštanj je sedaj t 17 15 17 13 18 13 17 12 18 12 16 8 16 17 17 17 17 2 4 5 5 6 8 8 5 11 5 16 4 13 4- .13 3 14 akšna: 992:842 1184:930 1112:932 873:762 1074:974 748:854 828:896 839:954 950:1015 816:1063 759:977 30 26 26 26 24 16 10 10 POSTOJNA—VRHNIKA 61 :40 Ker prejšnji teden zaradi manjših zapletov s protesti še ni bilo kvalifikacij za vstop v I. republiško košarkarsko ligo, je Partizan Postojna povabil v nedeljo v goste košarkarje Partizana iz Vrhnike. Prijateljska tekma s,e je. v. slabem vremenu in pred sto gledalci končala s prepričljivo zmago Postojne z 61 :40 (36 :24). Za Vrhniko sta bila najuspešnejša Kraševec (12) in Kukec (10), za Postojno pa Lipovž (2-i). Zmnk (18~i in Tavčar (12). Tekmo je sodil Vižin. (ma) ODBOJKA V POSTOJNI V pripravah na drugi del okrajnega prvenstva v odbojki ;h Partizan Postojna odigral med tednom prijateljsko tekmo z moštvom domače gnrnizije JLA. Zmagal je Partizan s 3:1. »Dajte mi papir! Pojedel ga bom!« neutrudno ponavlja robot, ki so ga pred kratkim postavili v zabavnem parku glavnega mesta Belgije, Preden so ga postavili, so napravili obiskovalci direktorju parka nemalo sivih las. Park je bil vsak večer podoben Hav-glijevemu hlevu. Kamorkoli si se ozrl, povsod so 'bili odpadki. Po urejenih stezicah in gredicah so ležali kosi kruha, papir, luščine kikirikija, peške, pomarančni olupki... Vsako jutro so čistili park, da bi bil zvečer spet nastlan. Tedaj pa je direktorju šinila v glavo odrešilna misel: kaj ko bi postavili v park ne- Japonci nasploh prednjačljo v izdelovanju vseh naprav precizne mehanike in posebej elektronike in optike. Njihovi izdelki so poplavili že ves svet in zaradi svojih konkurenčnih cen povzročajo sive lase in veliko jeze vsem zahodnim pro-ducentom podobnih izdelkov. N'a sliki je nov izum japonske radijske industrije: izredno majhen iin praktičen tranzi-storski radijski sprejemnik posebne konstrukcije. Aparat lahko pade tudi v vodo ali ga lastnik lahko namerno posadi na gladino, kjer plava in kar naprej prenaša radijski program. Tako se v bodoče tudi kopalcem ne bo treba odreči užitka poslušanja radijskega prenosa celo tedaj, ko bodo na vodi — bodisi med plavanjem, na zračni blazini ali v čolnu kakšen robot, ki bi jedel smeti? Rečeno, storjeno. Zdaj se okoli robota tare ljudi, ki praznijo svoje žepe in se zabavajo. Nekateri pa gredo v svoji vnemi še dalje. Otroci hodijo po parku in iščejo odpadke, da bi z njimi »nasitili« robota. Zamisel je uspela. Skrb za čistočo naj bo zabavna. Direktor ima odslej lahak spanec, saj so se tudi stroški za vzdrževanje parka občutno skrčili. POLŽEVA DIRKA Nedolgo tega so priredili v Saint Sebastianu sur Loire (Francija) »Olimpijsko tekmovanie za polže«. Najhitrejši polž je »predir-jal« razdaljo sedmih centimetrov v štiridesetih sekundah. Drugi francoski polž pa je dosegel prvo mesto v »potiskanju tovora«. Štiri škatlice vžigalic na drobnih kolescih iz plastične mase, na katerih je bil tovor 890 g, je vlekel pet centimetrov daleč. Prireditelji unajo, da bodo na naslednji »nolževi olimpiadi« sodelovali tekmovalci z vsega sveta. ŠOLA Z ENIM SAMIM UČENCEM Ker se je v osnovno šolo v Grephemu (Anglija) vpisalo le 20 učencev, so se lokalne oblasti odločile, da jo bodo zaprle, Starše so obvestiU, naj svoje otroke pošljejo v šole v sosedne vasi. Vsi so se s tem sprijaznili razen očeta sedemletnega Tony j a Campa. Njegov oče - je poslal ministrstvu za prosveto v London pritožbo. Ministrstvo mu je dalo prav in je ukazalo, .naj šolo spet odpro. Ostali starši niso hoteli več vrniti svojih otrok v to šolo, in tako ima sedaj Tony Camp na razpolago tri učilnice, dvorišče, šolski zvonec, slugo in 5G-letno učiteljico. il^ii ter/ 13. oktobra 19G1 o ZADNJA STRAN o LETO X. — ST. 42 ■ Neki francoski tednik je med svojimi bralci izvedel anketo o tem, kateri poklic je po njihovem mnenju najboljši. Na vrhu liste so zdravniki, ki so prejeli 328.767 glasov, na drugem mestu so inženirji z 223.377 glasovi, na tretjem mestu (so profesorji, ki imajo 201.112 glasov, s 110,000 HIDROELEKTRARNA — REKORDER Te dni je začela poskusno obratovati v francoskih Alpah hidroelektrarna, ki ima nekaj svetovnih rekordov. Njen jez je zgrajen na nadmorski višini 1G00 metrov, ima za 52 km galerij In 23 spustov za vodo. Višina vodnega padca je največja na svetu: njen padec je 1200 metrov in voda drvi. z brzino 550 kilometrov na uro na šest velikanskih turbin, ¡ki imajo moč po 113.000 KM. REVIZIJA MIŠLJENJA Mao Tse Tung je nedolgo tega Kitajcem priporočil: »Vsak človek lahko napravi več, kakor pa misli, da zmore,« TRDNO IN VENDAR MEHKO Nekdanji francoski finančni minister Antoine Pine je v nekem članku zapisal: »Najmehkejše vzglavje za kateregakoli finančnega ministra je trdna valuta.« glasovi pa so se bralci odločili za agronome, letalce in arhitekte. Anketiranci so dali prednost svobodnim poklicem. Posebna zanimivost ankete je, da stoji na predzanjem mestu v tej liti hipnotizer, ki ima le en glas več kakor cirkuški akrobat. Pisali smo že, da je tiskarna časopisno-založniškega podjetja Primorski tisk v Kopru dobila nov strokovni kader. Uspešno so namreč pred dnevi končali učno dobo kar štirje vajenci in se tako pridružili kvalificiranim tiskarskim delavcem v tem obratu. Njihov sprejem med starejše delovne tovariše z vsemi pravicami iu dolžnostmi članov delovnega kolektiva in grafičnega stanu pa je bil kaj bučen in vesel. Potekal je v znamenju tradicionalnih običajev in gornja slika kaže prizor, ko kvalificirani tiskarji namakajo svojega novopečenega tovariša v grafičnih vrstah v kad z vodo, kar je eden izmed obveznih postopkov sprejemne procedure Magnetofon - milt V nekaterih umetnostnih galerijah in muzejih v Veliki Britaniji ne potrebujejo več vodičev. Vsak obiskovalec dobi že pri vhodu magnetofon, na katerem so posneti vsi potrebni podatki o razstavljenih predmetih. Za to uslugo mo- Kako v svetovni diplomaciji Igrajo pomembno vlogo osebne in tudi družinske zveze, najbolje kaže primer novega britanskega veleposlanika v ZDA, angleškega velebogataša Davida Ormsby-Goreja (na sliki), ki ga je na to mesto pravkar Imenovala angleška vlada. Diplomat je že okrog dvajset let intimen prijatelj predsednika ZDA Johna Kennedyja, razen tega pa sta njuni družini v nekem daljnem sorodstvu Ü ËÉ I ■■■ ^HSüülfi I. .._?» M^mmpil 1 4 Wi&ktiSk........ ra plačati en šiling, razen tega pa še deset šilingov kavcije za aparat, Gornja slika kaže italijansko filmsko igralko Sofijo Loren, ko počiva med snemanjem novega filma v režiji De Sica. Pravzaprav četrte zgodbe pod naslovom Itiffa filma Boccac-cio 70. Živahna in pikantna kot so vse Boccacciove zgodbe, se vrti Riffa okrog mladega dekleta, ki pripada strelišču velikega zabavnega parka, hkrati pa jo uporabljajo še kot vabo pri loteriji, dokler se končno ne upre In jo potegne z mladim kmečkim fantom na njegov dom. Poznavalci že vnaprej obljubljajo filmu velik uspeh ; - > > ^ i V rimskem filmskem mestu Cinecitti pravkar začenjajo s snemanjem neke desete verzije zgodbe o egipčanski kraljici Kleopatri. V filmu nastopata Liz Taylor in njen mož Eddy Fisher. Slika kaže zakonca Fisher v gondoli ob zadnjem obisku v Benetkah pred nekaj dnevi. Pravijo, da je Lizika svojega sicer precej mlajšega moža popolnoma omrežila In da mu še na misel ne prihaja kakšno skakanje čez zakonske ojnice, kar je sicer močno v navadi v filmskem svetu ..... T . ... W^jkfr-»»«-«!» 'ft — VIPAVA — MALE BENETKE Tuji turisti, ki pridejo na obisk v Vipavo, pravijo temu mestecu, ki je polno naravnih In zgodovinskih znamenitosti — Male Benetke. Ne zaman, saj je v strnjenem naselju več kot 25 mostov, mostičkov in brvi. Tako lep izvir, kakor ga ima Vipava, ima le redko katera reka. Na dan privre že silna, 2relo izbruhne vsak dan približno CD tisoč kubičnih metrov votle. Vipavci vedo povedati še o neki zanimivosti. V letili 1720/27 je živel tod slavni pesnik in dramatik Carlo Goldoni, ki je zabaval grajsko gospodo z marionetnim gledališčem — Ne boj se, očka! Saj bi se slon rad le igral! VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Nekaj časa ni mogel priti k sebi. Končno pa se je le prebudil. Naposled je le razumel, da so bile to neumne, skoraj otroške sanje. Spet je zaspal in spet se je znašel pred zeleznimi vrati z napisom: »Vhod prepovedan«. XIV. Ob sedmih zjutraj je Dementjov vstal. Da ne bi prebudil gospodinje, je šel po prstih v kopalnico dn se umil s hladno vodo. Ko pa je šel iz kopalnice, ga je gospodinja^ ze čakala v predsobi. Spet se je začel mučni razgovor.® Dementjov ji je ponovno obljubil, da bo napravil vse,^^ kar je v njegovi moči, da poišče njene slike. Ta razgovor je trajal dlje, kakor je upal. Le z največjo težavo je odšel z doma. Kakor prejšnjega dne, so bile tudi tokrat ulice polne vojaštva, toda red je bil že vzpostavljen. Orožje so bili spravili na dvorišča in na ulici ni bilo več gneče Na vratih in zidovih so bile izpisane številke ali simbolični znaki enot, ki so bile tam. Dementjov si ni mogel icaj, da se ne bi nasmehnil ko je videl glavo leva, kralja zveri, naslikanega na nekih umazanih m polomljenih dvoriščnih vratih. Pred pristaniščem je opazil Dementjov nekaj nenavadnega. Pri vhodu so stali štirje esesovci z mitraljezi. Zal je to opazil šele sredi trga .in če .ni hotel izzvati suma, se ni smel več vrniti. Korak mu je zastal. Hoditi je jei počasneje, da bi razmislil, kaj mu je storiti v novem položaju. Bržkone je poveljstvo pojačalo stražo. »Pogumno naprej!« si je rekel. Dementjov je hotel skozi vhod, ne da bi se zmenil za stražarje. Eden od njih je dvignil mitraljez in mu stopil na pot. »Kaj pa naj to pomeni?« je vprašal Dementjov. »Prepustnico, prosim.« Dementjov je vzel iz žepa svoj dokument, vendar se esesovec zanj ni zmenil. ' »Potrebna je nova prepustnica.« Drugi esesovec mu je rekel: »Od danes naprej so uvedene nove prepustnice Pojdite na poveljstvo pristanišča.« Dementjov je že poprej vedel, v 'kateri hiši je bilo poveljstvo. Tja je šel tedaj, ko je iskal nekakšno izmišljeno pošiljko za svoj polk. Tedaj je bil hodnik poln ljudi, zdaj pa ni bilo v njem žive duše. Mahoma mu je postalo jasno, da je zdaj v tej hiši gestapo. »Kje izdajajo prepustnice za v pristanišče?« je Dementjov vprašal prvega gestapovca. »Soba številka 9,« mu je odgovoril gestapovec, ne da bi ga pogledal. Dementjov je bil tri korake pred vrati s številko 9. Vrata so se naglo odprla an dva gestapovca sta izvlekla na hodnik starejšega človeka v mornarski uniformi. »Poslušajte me!« je kričal človek. »Jaz sem sodelavec meteorološke postaje v pristanišču ... Moja dolžnost je .. Kakšna je bila njegova dolžnost, Dementjov ni zvedel, ker so možakarja pahnili v drugo sobo. »Naj vstopim v sobo številka 9 ali ... mar ni že prepozno, da se premislim? Ce vstopim, pomeni, da polkovnik Dovgalev ne bo dobival več poročil o gibanju ladij in Nemci bodo lahko neovirano prevažali vojake, ki se bodo spet borili proti Rusom. Ce vstopim, pomeni, da ne bom mogel izpolniti važne naloge.« Njegovo razmišljanje je trajalo le trenutek. Samega sebe je jel prezirati, ker si v takšnem položaju zastavlja vprašanje »ali«. Odločno ie odprl vrata in vstopil. Soba je bila prostorna. Sredi nje je bila dolga miza, za katero sta sedela dva gestapovca. Nasproti vrat, skozi katera je Dementjov vstopil, je opazil še ena vrata. Bržčas je bila to nekdaj potniška čakalnica. Dementjov je za seboj zaloputnil vrata kakor vsi nemški oficirji, ki se niso hoteli klanjati gestapovcem, ne glede na njihov čin. Približal se je mizi >in vprašal: »Ali tukaj izdajate nove prepustnice za pristanišča »Kdo ste vi?« ga je naglo vprašal gestapovec. »Kapetan Ruckert. Odgovoren sem za higiensko stanje ladij, ki evakuirajo moštvo.« Gesta.povci so se spogledali. »Vaše dokumente, prosim.« Dementjov se je odločil, da bo pokazal svoje oficirske dokumente. Vanje je še najbolj zaupal. »Tukaj je vpisana divizija, ki je ni več ...« »Povsem točno,« je rekel Dementjov mirno. »Jaz sem eden redkih, ki mu je uspelo, da se je rešil.« »Na kakšen način ste začeli tukaj opravljati sanitarne posle?« »Ko sem prišel semkaj, sem dobil takšen ukaz.« »Iz česa je to razvidno?« Zdaj je napočil odločilni trenutek. Iz žepa je potegnil dokument, ki ga je bil sam napisal in ga ponudil gesta-povcu. Minute so se vlekle v večnost, medtem ko so gesta-povci vsak zase, potem pa skupaj gledali dokument, kakršnega niso bili navajeni. Nato so se jeli med' seboj šepetaje 'Dogovarjati. Eden od njih je položil papir na mizo in dejal: »To moramo "reveritii. Izjem ni, kapetan. Takšen je čas in takšen je tudi položaj, V pristanišču deluje sovražnik in to velja življenja tisoč in tisoč naših vojakov Pridite semkaj ob lfi, uri,« gestapovec je obmolknil, pote " pa dodal: »Zaradi prepustnice.« Dementjov je šel na trg. Ura ni bila niti' dvanajst. Moral je čakati polne štiri ure. Vedel je, da se bo ob štirih vrnil v isto sobo. Vendar je moral v teh štirih urah natanko preudariti o vseh pričakovanih in nepričakovanih možnostih, ki se utegnejo pripetiti v sobi številka 9. Dementjov se je vrnil v stanovanje in predal polkovniku Dovgalevu kratko sporočilo: »Govori 11-17, pojavile so se komplikacije. Poslušajte me zvečer ...«