Politika pri imenovanju ravnateljev? Î4 320 Stran 3 Ministru zlatnik, direktorju palica Stran 9 f ptó: GREGOR KATIC od četrtka, 7. julija v Žalcu v v CM. "J ' i. Sladkot T Sladkor 1 kg I r * mm^ mJET« KMoka navadna bela, | V J) j Živimo ceneje Hura! diskont Žalec Savinjska cesta 19, Žalec Odpiralni čas: Pon. - sob. 8.00 - 20.00 i 22 NT 0179880 8 MRVAR NATAŠA ČASOKSNi ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 Št. 49 / Leto 60 / Celje, 5. julij 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK ■■■i PREDSTAVILI SMO NOVE KUHARSKE BUKVE 9770353734020 ^.Nova KBIVU Zala za Janšo LAS in šola za starše Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana sta v četrtek na objektu Filozofske fakultete odkrila spominsko ploščo policistu Stanislavu Strašku, ki je pred štirinajstimi leti padel v vojni za Slovenijo. Strašek, doma z Boleti ne pri Ponikvi v občini Šentj ur,, je bil zaposlen na ljubljanski policijski postaji v Šiški, v oddelku Medvode. Bil je tudi član posebne enote milice ljub-, lianske uprave za notranje zadeve. V okviru te enote so ga tudi razporedih na kontrolno točko v križišču na Aškerčevi ulici blizu omenjene fakultete. Pri opravljanju kontrole vozil je bil smrtno ranjen s strelnim orožjem. V krajšem kulturnem programu ob odkritju plošče je sodeloval kvartet trobil policijskega orkestra, govoril pa je dr. Vinko Gorenak, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Slovesnosti so se udeležili tudi starši pokojnika in drugi sorodniki. Delegacija združenja Sever je dan pred tem položila cvetje na grob v Boletini, kjer je Stanislav Strašek pokopan. S T Povezani obstanemo Celjski duhovni in prosvetni center sv. Jožefa bo od četrtka do nedelje gostil letošnje srečanje Draga mladih pod geslom Povezani obstanemo. Gre za tradicionalni forum študentov in izobražencev iz Slovenije in zamejstva, ki je nastal iz nekdanjih srečanj v Dragi pri Opčinah. Tam so se dolga leta zbirali slovenski razumniki in izobraženci. Osrednja tema letošnje Drage mladih je solidarnost. V goste so letos med drugimi povabili tudi predsedni- ka državnega zbora Franceta Cukjatija, prof. dr. Janeza Juhanta, prof. dr. Jožeta Ramovša in druge. Med srečanjem pripravljajo Številne delavnice, med drugim pogovor z rokometaši Celja Pivovarne Laško, fotografsko, debatno, likovno, glasbeno ... Za udeležence Drage mladih pripravljajo tudi izlet po šmarsko-virštanjski vinski cesti, v rimsko nekropolo, jamo Pekel in Žičko kartuzi-jo. Pripravljajo še kulturne in zabavni večer s skupino Ca-minoigra. BS pal in pravne Eden izmed načinov, s katerimi želijo lokalne skupnosti omejiti zlorabo drog med mladimi, je ustanavljanje lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje zasvojenosti. Na Celjskem jih deluje pet: skupna za Mestno občino Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ter lokalne akcijske skupine Žalec, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice in Celje. Večina LAS je bila ustanovljena pri občinah, združujejo pa predstavnike vseh ključnih ustanov v skupnosti: ob- čin, vrtcev, šol, staršev, mladih, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, policije, sodišča, nevladnih organizacij (zlasti mladinskih centrov ali klubov ter športnih in kulturnih društev), verskih skupnosti, medijev ... Do jeseni napovedujejo v regiji ustanovitev še štirih novih LAS. Koordinacijo med dejavnostmi različnih skupin je za Savinjsko regijo prevzel LAS Celje, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Med uspešne skupne programe sodi Šola za star- še. V Slovenskih Konjicah se je vseh petih srečanj letošnje Sole za starše udeležilo 107 staršev, v Osnovni šoli Hudinja v Celju 91, v Mladinskem centru Celje pa štirih srečanj 59 staršev. Kot ugotavlja vodja LAS Ce-lje in koordinatorica lokalnih akcijskih skupin v Savinjski regiji Nuša Konec Juri-čič, dr. med., ima Šola za starše podporo pri starših, šolskih delavcih, strokovnjakih ter v lokalni skupnosti. Ob ustrezni finančni podpori želijo s projektom tudi nadaljevati. MBP —- s..«.5.jo,ij20.s V soboto so se na pikniku v Varpolju zbrali člani in simpatizerji Slovenske demokratske stranke, ki jih je po triurnem čakanju, vsaj novinarjev, pozdravil tudi predsednik Janez Janša. Na prostoru nekdanje gmajne (ki so ga z veliko prizadevanja najprej uredili zgornjesavinjski kinologi, zdaj so se priključili še člani ŠD Gmajna, pri čemer domačini vse skupaj imenujejo pesjaki) se je zbralo pričakovanih petsto članov iz cele Slovenije, veliko pa je bilo tudi domačih radovednežev. Čeprav je bila v Zgornji Savinjski dolini prejšnji teden celotna vlada, ni vsak dan priložnost, da vidiš v živo »svojega predsednika«. Opazili smo tudi nekaj lokalnih SDS veljakov, iz drugih slovenskih krajev so prišle prave delegacije, seveda pa so bili opazni tudi strankini poslanci v državnem zboru. Predsednik Janša se je v uvodnem nagovoru izkazal za dokaj duhovitega, sicer pa je pohvalil zgornjesavinjsko gostoljubnost in strnil vtise po sredinem obisku vlade: »Tu smd našli veliko optimizma, pripravljenosti za hitrejši razvoj in energijo, ki je ponekod drugod po državi pogrešamo. Ljudje so pripravljeni sami iskati rešitve, saj se zavedajo, da kakor si boš postlal, tako boš ležal in da nid rie pade z peba.« Janša je Zgornjesavinjča-nom, predvsem razvoju po letu 1999, natresel še nekaj Janšo so posadili za mizo k poslancu in organizatorju piknika Mirku Zamerniku ter evroposlanki Romani Jordan Cizelj s soprogom - predsednik se je glasno pritožil, da je na mizi samo zala. drugih poklonov, o problemih, predvsem vroči »evropski« jeseni, pa v lepem sončnem vremenu ni maral govoriti. Vsem zbranim je naložil, naj si dobro odpoči-jejo in si privoščijo kakovostne počitnice, saj je letošnje leto eno redkih »ne-volilnih« let. Poudaril je, da ima SDS že pripravljeno strategijo za lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto: »Slovenija je prvi korak naredila lani z državnozborskimi volitvami, dragi korak pa bo prihodnje leto, ko se boste preizkušali skoraj na dvesto odrih po vsej Sloveniji/Takrat bomo mi navijali; vi pa boste zmagali.« Beséde so bile seveda namenjene takšnim in drugačnim kandidatom, ki so prišli v Varpolje na piknik, na katerem je bilo, mimogrede, treba skoraj vse plačati. URŠKA SELIŠNIK Pestra M pravne promet Pomoč bolnikom Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je prevzel pobudo, da v okviru posebne akcije zbere denar za novo obsevalno napravo za onkološki inštitut. Z njo bodo pomagali vsem tistim, ki to terapijo nujno potrebujejo, a so zdaj zaradi prezasedenosti obse-valnih naprav obsojeni na čakanje. Teh pa je veliko, saj v Sloveniji vsako leto na novo zboli za rakom že več kot deset tisoč ljudi. Polovica se jih poz- dravi. Ozdravitve so plod sodobnih načinov zdravljenja, med katerimi ima v 40 odstotkih odločujočo vlogo prav zdravljenje z obsevanjem. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je v ta namen odprl poseben transakcijski račun, kamor lahko vsi, ki želijo pomagati, nakažejo svoje prispevke: Sindikat ZSVS- HUMAN1-TARNI-ONKO, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Številka transakcijskega računa je: 61000-0000115389. z rakom V dobrodelno akcijo se je s 1. majem 2005 vključil tudi Mobitel, d.d., ki je omogočil zbiranje sredstev preko storitve SMS-donacija. Naročniki Mobitel GSM/ UMTS in Mobi uporabniki lahko prispevajo sredstva za nakup obsevalne naprave preko SMS-sporočil tako, da pošljejo sporočilo s ključno besedo ONKO na številko 1919 ter na ta način prispevajo 230 tolarjev. Obsevalna naprava stane 300 milijonov tolarjev. MBP ponedeljka do petka, med nas pokličete tudi na telefonsko številko 03 bančnem avtomatu pa lahko 24 ur na dan pregledujete stanje na svojih računih. Pričakujemo vas v Novi KBM, Podružnici Celje, na Mariborski cesti 7. Se Celju obetajo čistke? Čeprav smo v principu demokratična družba, ima Slovenija že dolgo zgodovino delitve na »naše« in »njihove«. In okoli te delitve se znova poraja sum, kajti iz pisarne ministra Milana Zvera prihaja serija dvomljivih potrditev in zavrnitev, ki skrbijo strokovno javnost. Eden takšnih primerov je tudi kandidatura Zvonka Rožmana za ravnatelja OŠ Lava v Celju. Rožman svojo zavrnitev sicer sprejema brez pripomb, zamer in žal besed. Skrbi pa ga nekaj postopkov, ki se v našem prostoru čedalje bolj izra- zito kažejo. Sam je denimo zatrdil, da njegova »kampanja« ni vsebovala ničesar bolj radikalnega od priporočil in dolgoletnih izkušenj, nazadnje ravnatelja dijaškega doma v Celju. Nekdo od njegovih nasprotnikov pa je pripravil anonimno pismo, v katerem ga obtožuje maščevalnosti, raz-diralnosti in nestrokovnosti. Težava je v tem, da je to blatenje njegovega imena padlo na plodna tla, saj ni pridobil pozitivnega mnenja občine, ki poleg učiteljskega zbora vpliva na dokončno odločitev sveta zavoda. No, slednji je s sedmimi glasovi za in šti- rimi proti mnenju občine navkljub potrdil Rožmana kot njihovega izbranca. A minister Zver njihove odločitve ni potrdii. Tako ga bo sedaj svet zavoda najverjetneje prosil za dodatno obrazložitev. Nesojeni ravnatelj poudarja, da je v šolstvu od nekdaj veljalo, da so bili šolniki izbrani ne glede na politično pripadnost. Sedaj pa se boji, da temu ni več tako. Sam povsem spoštuje mnenje vseh odgovornih za njegovo zavrnitev, strah pa ga je za druge, saj enoumje v šolstvo nikakor ne sodi. GREGOR STAMEJČIČ Rožman po mnenju ministra ni primeren za ravnatelja šole. Plesalke v krinolinah med stojnicami in branjevkami... Opera med solato V soboto je na celjski tržnici ustaljen sobotni ritem zmotil in v mnogočem tudi šokiral performans, ki ga je ob sodelovanju Tine Go-renjak in didžeja Onixa pripravil plesni teater Igen. Že začetek, z opero in v bogate kostume oblečenimi plesalkami je bil med solato, korenčkom, bučnicami in ostalo robo na tržnici prav šokanten. T\idi ko se je ritem spremenil v pravo elektronsko glasbo, so plesalke z gibi med stojnicami ustvarjale prav nenavaden, na nek način tudi provokativen kulturni šok. Ena od branjevk je to komentirala približno takole: »Saj ne ne vejm, kaj delajo. Muska je glasna, oni nekaj miglejo, mi pa nič ne prodamo.« Tina Gorenjak je na stojnici ob tehtnici in blitvi prepričljivo odigrala BRST izgubljeno žensko. Tilen Menart iz Celja: »Med počitnicami redno igram odbojko na mivki, popoldne se družim s prijatelji, skupaj se tudi kopamo. Ob večerih smo tudi več ali manj zunaj skupaj s kolegi, zvečer sem lahko zunaj tam nekje do devetih, imam bolj stroge starše. Končal sem sedmi razred in sem bil prav dober. Na morje bomo šli šestnajstega v Piran, tja grem v počitniško kolonijo in je zmeraj >fajn<, ker imamo razne delavnice in podobno. Najraje grem ravno v Piran!« Matija Čonč iz Celja: »Letos sem končal šesti razred devetletke in sem bil v šoli odličen, samo dve štirici sem imel zaključeni. Enkrat sem že bil na morju, bili smo na jadranju, z babico in dedkom pa bom šel zopet na morje, z njima bomo kampirali. Včasih grem na bazen, drugače gremo s prijatelji igrat košarko in nogomet, pa treninge bom tudi imel. Fino je imeti počitnice, šole nič ne pogrešam.« POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ ANKETA Hura, počitnice so tu! ... vendarle niso preveč zmotile nujnih nakupov. Maša Petan iz Celja: »Končala sem drugi razred osemletke in sem bila v tem šolskem letu kar pridna. Zdaj še nimamo pravih ocen, imamo samo opisne. Če ni deževno, kar pogosto pridem na bazen, danes sem tukaj z bratom in mamico. Avgusta bom šla na morje, ampak to v Nemčijo, na Baltik, ker imam tam prababico in jo bomo obiskali. Nekaj časa bom tam, nazaj bom pa letela celo z letalom! Super je, da so počitnice!« Naši šolarji so že pošteno zakoračili v zaslužene in težko pričakovane počitnice, ki jih bodo zagotovo kar se le da izkoristili. Za počitek, igro, zabavo, potovanja in še kaj se bo našlo. Še posebej, če so bili med šolskim letom dovolj pridni, da si niso prislužili kakšnih popravnih izpitov. Na celjskih ulicah se močno pozna, da ni šole, manjkata nam otroški vrvež ter pogled na tiste velike šolske torbe, za katere se zdi, da se kar same sprehajajo naokoli. Navihane mlade sogovornike smo poiskali kar na celjskem kopališču, kjer v vročih poletnih dnevih poiščejo družbo vrstnikov ter osvežitev, in jih povprašali o tem, kaj vse bodo počeli v času počitnic. Špela Cirar Lamut iz Celja: »Jeseni bom Šla v sedmi razred devetletke. Med počitnicami je fino, ker lahko gremo, skoraj vsak dan na bazen, če je lepo vreme. Hikaj se kopamo, pa odbojko igramo. Na morje grem letos v Baško, tam bo super. Drugače se pa najrajši družim s prijatelji.« Tina Jelene iz Celja: »Jaz bom Šla v četrti razred, hodim pa v OŠ Hudinja. Poleti grem najraje na bazen, tukaj igramo s prijatelji odbojko in se kopamo. Šla bom tudi na morje, v Makarsko. Počitnice sem komaj čakala, samo ko tako hitro minejo ...« Tina Cirar Lamut iz Celja: »Na bazenu se imamo super, sem pridem s prijateljicami in sestro, pridemo skoraj vsak dan in če je lepo vreme, se lahko kopamo in igramo odbojko. Veselim se že tudi morja, s sestro greva letos v Baško. Počitnice so vedno super, ker nimamo skrbi in domačih nalog.« »Žalčani nas nagovarjajo h korupciji« J celjskem Engrotušu so ogorčeni, ker v Žalcu kot vstopnico za prihod v kraj zahtevajo novo avtobusno postajo Če bodo žalski svetniki na seji, ki naj bi bila še ta mesec, spet zavrnili prošnjo Engrotuša, da mu s spremembo zazidalnega načrta končno prižgejo zeleno luč za gradnjo nakupovalnega središča v Žalcu, bodo Celjani vložili tožbe proti vsem občinskim funkcionarjem, ki so odgovorni za sprejemanje prostorskih aktov. Na izsiljevanje s 300 milijonov tolarjev vredno avtobusno postajo ne bodo pristali, pravi direktor Aleksander Svetelšek. Česa takšnega v vsej zgodovini podjetja še niso doživeli. Kot smo že pisah, je Engrotuš leta 2003 ob žalski obvoznici kupil zemljišče, na katerem je nameraval zgraditi večji nakupovalni center. Lokalno oblast je takoj prosil za spremembo oziroma odmik veljavnega zazidalnega načrta. Prošnjo je že junija istega leta obravnaval odbor za okolje in prostor ter občinskemu svetu predlagal sprejetje sklepa, da Celjanom ugodijo, vendar pod določenimi pogoji. Engrotuš mora ob svojem trgovskem centru žalski občini zgradi tudi novo avtobusno postajo. »Na takšen pogoj seveda nismo pristali, ne takrat ne kasneje, smo pa dejali, da smo za vstopnico v Žalec pripravljeni plačati drugačno ceno,« nam je tokrat bolj podrobno pojasnil nenavadno zgodbo Aleksander Svetelšek. Povedal je, da so pogajanja z žalsko občino kljub njihovemu odločnemu »ne« tekla naprej, občinske službe in službe Engrotuša so se dogovarjale in dopolnjevale projekt. »Zdelo se je, kot da vse normalno teče in da nas Žalčani ne bodo več nadlegovali z avtobusno postajo. Med drugim smo se dogovorili in tudi zapisali, da bomo na območju ob obvoznici zamenjali zemljišča. Po projektih, ki so že bili narejeni, bi namreč avtobusno postajo postavili tik ob našem nakupovalnem centru, torej na naši zemlji. Da ne bi zadeve brez potrebe zapletali, smo se dogovorili, da nam bo občina na račun te parcele dala drugo, enako veliko, prav tako na tem območju. Zapisali smo tudi, da bomo drug drugemu dovolili gradnjo objek- ta - občina nam trgovski center, mi pa njej avtobusno postajo in kasneje še glasbeno šolo. Kazalo je torej, kot da smo se o vsem dogovorili in da zapletov ne bo več. A smo se ušteli.« Ko so bih sprejeti prostorski akti, pravi Svetelšek, je iz dokumentov izginil dogovor o neoviranju gradnje objektov, kar je bil znak, da spet nekaj ni v redu. »Na enem zadnjih letošnjih sestankov so nam v Žalcu ponovno dejali, da hočejo avtobusno postajo. Svojo zahtevo so omilili le toliko, da nam postaje ni treba zgraditi takoj, ampak »šele« v petih letih. Zalegla niso niti opozorila, da je financiranje takšnega občinskega objekta, kot je avtobusna postaja, pravno sporno, in da nam ni jasno, na kakšen način bi jo naše podjetje dalo občini v upravljanje.« Je 100 milijonov res premalo? Aleksander Svetelšek je zaradi dogajanja v Žalcu ogorčen. »Navajajo nas celo h ko-ruptivnemu dejanju. Če bi na- Interspar gre dalje »Gradbena dela v Centru Interspar Celje potekajo po načrtih,« sta na četrtkovi novinarski konferenci dejala Bošt jan Brantuša, direktor Centra Interspar Celje, in Rein-hold Skamen, odgovorni za gradnjo pri podjetju Aspiag. Gradbena dela so v tretji od sedmih načrtovanih faz, do zdaj pa so v gradnjo vložili 40 odstotkov sredstev od skupnih 14 milijard tolarjev. Zaradi širitve in prenove so že zaprli Sportino, Drogerie Markt, Santano, Fabia-nija, frizerstvo Dok in Restavracijo Interspar, kupci lahko v nakupovalni center vsto^ pajo pri Banki Celje z Mariborske ceste in pri Bauma-xu. Včeraj so začasno zaprli še Naf Naf in Chevignon, Modiano, Creatino, Zlatarstvo Kragolnik in Mladinsko knjigo trgovino. »Te prodajalne bomo postopoma odpirali od septembra do novembra,« pravi Brantuša in dodaja, da bo Megamarket Interspar ves čas gradnje posloval nemoteno. V primerjavi s pretekli- Z leve: Reinhold Skamen in Boštjan Brantuša mi leti se promet zaradi gradnje do zdaj ni spremenil, ocenjujejo pa, da bo zaradi zaprtja nekaterih prodajaln promet nižji za 25 odstotkov. V posodobljenem in razširjenem nakupovalnem središču bo poleg obstoječih še vrsta drugih mednarodno uveljavljenih in priznanih blagovnih znamk: H&M, Zara, s "Oliver in Sportina z blagovnimi znamkami Esprit, Bata, Celio in Orsay. Avgusta, ob 10-letnici delovanja, načrtujejo odprtje garažne hiše s 1.650 brezplačnimi parkirnimi mesti, odprtje popolnoma prenovljenega nakupovalnega središča je predvideno za marec prihodnje leto. MJ mreč zgradili avtobusno postajo, bi to pomenilo, da smo za dosego svojih načrtov občino podkupili.« Res je, še pravi Svetelšek, da morajo povsod, kjer gradijo svoje centre, plačati vstopnico. Običajno gre za nov pločnik, javno razsvetljavo in podobno. »Vedno smo pripravljeni storiti kaj koristnega za kraj, kamor prihajamo. To, kar od nas zahtevajo v Žalcu, pa presega vse razumne meje. Pa da ne bi kdo mislil, da jim nismo ničesar ponudili! Prav nasprotno. Čeprav nam tega ne bi bilo treba, smo s petimi milijoni tolarjev sofinancirali spremembo lokacijskega načrta, ki je bila potrebna zaradi drugačne postavitve avtobusne postaje, plačah smo tudi projekt za novo postajo, ki so ga naredili po navodilih in željah občine. Vendar to še zdaleč ni vse. Za potrebe komunalnega razvoja smo žalski proračun pripravljeni financirati z 20 milijoni tolarjev, prezreti pa tudi ne gre dejstva, da bo občina na račun našega centra dobila za 70 milijonov tolarjev komunalnega prispevka. Poleg tega bomo odprli najmanj 40 novih delovnih mest ter uredili ta del Žalca, ki ga zdaj prerašča trava.« V Engrotušu pričakujejo, da bodo žalski svetniki na seji, ki naj bi bila še v juliju, sprejeli takšno njihovo ponudbo. »Če nas bodo zopet zavrnili, nam ne bo preostalo drugega, kot da proti vsem, ki so odgovorni za poslovanje občine, vlQŽimo tožbe,« napoveduje Svetelšek. JANJA INTIHAR Na borzi še kar negativno Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju upadanja tečajev večine pro-metnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,3 odstotka vrednosti in trgovanje zaključil pri 4.430,9 točke. Negativnemu trendu se ni upiral niti indeks investicijskih skladov PIX, ki je izgubil 0,7 odstotka ob petkovi vrednosti 4.150,7. Najprometnejše delnice so bile delnice novomeškega farmacevta Krka (KRKG), ki so ob prometu 473 milijonov tolarjev do petka izgubile 1,15 odstotka vrednosti, trgovanje pa zaključile pri enotnem tečaju 76.092 tolarjev. Po prometu so jim sledile delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob petkovem tečaju 7.001,18 padle za 0,4 odstotka. Opaznejši promet je bil v borzni kotaciji opravljen z delnicami Mer-catorja (MELR), ki so ob tedenskem prometu 225 milijonov tolarjev padle za 3,9 odstotka. Savine delnice (SAVA) so ob tedenskem nihanju ostale skoraj nespremenjene. Četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 43.423,61 ob tedenskem prometu 124 milijonov tolarjev. FH Oznaka ima Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 27.028,57 2.754.000 -0,08 CETG Cetis 30.000.00 171.324.000 0.00 CHZG Comet Zreče 2.600.00 0 0.00 GRVG Gorenje 5.400,81 107.074.000 -0,57 PILR Pivovarna Laško 7.001,18 286.093.000 -0,45 JTKS Juteks 24.901.00 9.604.000 -2,36 ET0G Etol 50.000,00 700.000 0,00 Med redkimi delnicami, ki so se 1 upirale negativnemu tren- du, so bile delnice Nike (NIKN), ki so ob prometu 11 milijonov tolarjev pridobile 0,9 odstotka vrednosti. Večji padec so doživele delnice Žita (ZTOG), ki so do četrtka padle za 3,2 odstotka ob tedenskem prometu 45 milijonov tolarjev. Vrednost so izgubljale tudi delnice Aerodroma Ljubljana, ki so ob 6 milijonskem prometu izgubile 2,66 odstotka. Med bolj trgovanimi delnicami so bile tudi delnice Petrola (PETG), ki so izgubile 2 odstotka vrednosti ob tedenskem prometu 93 milijonov tolarjev. Zadnji t«éaj 4.430.89 4.150.70 121,73 -0,70 -0,13 Statistični urad RS je objavil prvo objavo o inflaciji v juniju. Kljub nekaterim občutnim podražitvam so bile junija v primerjavi s preteklim mesecem cene življenjskih potrebščin v povprečju višje le za 0,1 odstotka; toliko je znašala mesečna inflacija. V prvi polovici letošnjega leta so se cene dvignile za 1,5 odstotka (v enakem obdobju lani za 2,8 odstotka). MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.Iipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS Polzela tudi lani uspešna Predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Alojz Došler je minuli petek notranjim delničarjem predstavil poročilo o lanskem poslovanju. Na sestanku so pripravili tudi sklepe za 10. skupščino družbe, ki bo 14. julija. Po besedah Alojza Došler-ja so lani vzpostavili močno prodajno mrežo na domačem in tujem trgu, ustvarili lastno blagovno znamko Polzela, vse bolj se prilagajajo tržnemu načinu poslovanja, za vsako sezono pripravijo nove kolekcije nogavic in več vlagajo v tržne in kadrovske projekte. Poleg tega je bilo preteklo leto namenjeno prilagajanju ob vstopu na skupni evropski trg. Ker sodi proizvodnja nogavic med močno konkurenčne panoge, so se učinki globaliza-cije izrazili tako na proizvodni kot na prodajni strani. Kljub slabšim pogojem poslovanja so lani zabeležili či- intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 sti poslovni izid v višini 31,3 milijona tolarjev. Naložbene aktivnosti so potekale v skladu s cilji in z možnostmi in so bile nekoliko manj intenzivne kot v preteklih letih. Obnovili in odprli so nekaj maloprodajnih mest, povečali so tudi svoji dejavnost na trgih jugovzhodne Evrope. TT Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ UEV -vJTn Letos naj bi končali obnovo IV. osnovne šole, kjer bodo ob novi telovadnici obnovili tudi zunanje športno igrišče. Debela jabolka Celjski proračun še naprej naložbeno naravnan - Med prioritetami knjižnica, CERO in prometnice Proračun Mestne občine Celje je že vrsto let naravnan izredno ambiciozno, milijardne naložbe, v katerih sodeluje tudi država in Evropska skupnost, pa so kot debela jabolka, v katera je sicer treba ugrizniti, a bo treba tudi veliko potrpežljivosti, da bo občina zmogla grižljaje prežvečiti. Letošnji rebalans proračuna so strokovne službe naravnale na skoraj 10 milijard tolarjev, proračun za leto 2006 pa bo »težak« 11,3 milijarde tolarjev. Ob primerni porabi naj bi denar pridobili zlasti s prodajo občinskega premoženja in kapitalskega deleža v družbi Celjski sejmi. A zdi se, tudi po izkušnjah iz zadnjih let, da so seznami za prodajo premoženja bolj spiski želja in hotenj, kaj vse prodati, da bi občina prišla do potrebnega denarja. Kakorkoli že, doslej je županu Šrotu in strokovnim službam uspelo krmariti med čermi, ki jih postavljajo (pre)veliki proračunski apetiti. Ambicioznih naložb pa ni mogoče umeščati le v tekoče in prihodnje leto. Nekatere so pač predvidene dolgoročno, so se že začele in trajajo ah pa so pred vrati. Pomembno se zdi, da so občinske naložbene prioritete jasne, usmerjene na področje družbenih dejavnosti in v ekologijo. Največje naložbe s pomočjo Evrope Zupan Bojan Šrot o tem pravi: »Osnovne prioritete so vlaganja v področje družbenih dejavnosti. V naslednjih letih bodo to še osnovne šole in prizidek k osrednji knjižnici. Še pomembnejše pa so okoljske naložbe, ki jih sicer občina sofinancira v manjšem delu. Pri projektu Centra za ravnanje z odpadki sodeluje ob Evropski skupnosti in državi še 23 občin, ki si bodo razdelile soinvesti-torski delež v višini milijar- de tolarjev, pri toplarni pa naj bi bil delež občine okoli 10 odstotkov, del bo zagotovila Energetika, del pa Evropa.« V oddelku za finance in gospodarstvo postavljajo v ospredje naložbe v tematske poti in tematski park Mini Slovenija, za katerega naj bi večino potrebnega denarja pridobili od države. Oddelek za družbene dejavnosti postavlja v ospredje zaključek obnove IV. osnovne šole, ki naj bi pridobila še telovadnico in športno igrišče. Zgodba z obnovo šole Frana Kranjca na Polulah pa je še odprta. Svetnika Desusa na zadnji seji nista uspela z amandmajem, ki naj bi obnovi te šole že letos zagotovil 45 milijonov tolarjev. Prav za danes je namreč napovedan sestanek na ministrstvu za šolstvo, kjer se bolj kot za obnovo zavzemajo za novogradnjo, ki ne bi bila bistveno dražja od obnove. Za čas gradnje nove šole, če bo odločitev takšna, pa naj bi šola dobila začasne prostore ali v izpraznjenih prostorih srednje zdravstvene šole ali pa v poslovni stavbi Merkurja na Mariborski, ki jo občina odkupuje za potrebe višjega in visokega šolstva. V načrte počasi prihaja tudi glasbena šola, na dolgu pa je tudi gradnja bazena v osnovni šoli Glazija. Med načrte sodi nadaljevanje obnove Knežjega dvorca, kjer pričakujejo močnejšo naložbeno sodelovanje države in pri-četek izgradnje prizidka k Osrednji knjižnici Celje. Prihodnje leto bodo v oddelku za družbene dejavnosti naložbam namenili skoraj 850 milijonov tolarjev. Končno pločnik? Največje naložbe načrtuje oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve. Tam vodijo že pričeto naložbo v dokončanje obnove Mariborske ceste, kar bo celjski proračun letos stalo okoli 200 milijonov tolarjev, državo (Dars) pa letos 895 in prihodnje leto še 315 milijonov tolarjev. V pripravi je tudi širitev magistrale vzhod, ki naj bi do Medloga postala štiri-pasovnica. Naložba bo stala blizu 600 milijonov tolarjev, občina naj bi zanjo zagotovila 90 milijonov tolarjev. Odkup potrebnih zemljišč za širitev od križišča s Čopovo do Medloga se bo pričel že letos. Prav tako naj bi že letos pričeli izpolnjevati davne obljube za izgradnjo pločnika v Šmarjeto in Košnico, ki bosta skupaj stala preko 750 milijonov tolarjev, delež občine pa naj bi bil 295 milijonov tolarjev. Nov velik zalogaj bo gradnja avtocestnega priključka Ljubečna, ki ga bo letos in v prihodnjem letu z dobrima dvema in pol milijardama financirala država.občina pa bo primaknila 185 milijonov tolarjev. V naslednjih 4 letih bo oddelek za okolje porabil še dobri 2 milijardi tolarjev za izdelavo zazidalnih in ureditvenih načrtov, od katerih so večji v Trnovljah, Šmarjeti, na Glaziji, Ostrožném, v Zagradu, pa tudi v Sončnem parku, Dolgem polju, na območju objekta Srce in Golovca. Prav tako zahteven in skoraj 300 milijonov tolarjev težek zalogaj bo naložba v izgradnjo Bežigrajske ceste, v naslednjih dveh letih pa naj bi dokončali tudi Severno vezno cesto, kar bo stalo okoli 200 milijonov tolarjev. Dodatne naložbe bodo še v komunalno opremo Parka Golovec, za Tehnopolis pa načrtujejo kar 429 milijonov tolarjev v tem in naslednjem letu. Vsem ostalim projektom in komunalni opremi namenjajo v prihodnjih štirih letih še 750 milijonov tolarjev, v kar pa še ni všteta za leto 2006 načrtovana obnova oziroma izgradnja nove mestne tržnice. Dolgovi za naslednika? K vsem naštetim naložbam je treba prišteti še izjemno pomembne, drage, a potrebne projekte občinskih javnih zavodov. Med temi je največja naložba v gradnjo centra za ravnanje z odpadki, ki ga bodo gradili v dveh fazah in ga predvidoma končali do leta 2008, levji delež potrebnih milijard zanj pa naj bi pridobili iz Bruslja in od države, pa tudi od občin, ki so pristopile k temu območnemu projektu. Pri naštevanju ne smemo pozabiti še na velike naložbe v izgradnjo kanalizacijskega omrežja (tudi s sofinanciranjem EU in države) ter v izgradnjo vodovodnega omrežja, ki bo proračun do leta 2008 stala debelo milijardo in pol. Pa še na en velik projekt ne smemo pozabiti - namreč na gradnjo nove Celjske koče in na ureditev novega, podaljšanega smučišča, ob katerem bo postavljena tudi sedežnica, za kar naj bi v dveh letih namenili 100 milijonov tolarjev. Glede na očitke, da občina razprodaja premoženje, da načenja nove velike naložbe, se pri zastavljanju prioritet zastavlja vprašanje, kakšno dediščino oziroma dolgove bo sedanji župan Bojan Šrot zapustil naslednjemu (staremu ali novemu) županu. Šrot pojasnjuje, da so se že pred meseci odločili, da proračun za prihodnje leto naravnajo uravnoteženo, brez primanjkljaja. »Leta 2007 stari ali novi župan ne bo imel opravka z bremeni preteklosti. Je pa treba vedeti, da je normalna mesečna realizacija občine 650 do 700 milijonov tolarjev mesečno, plačilni roki pa so dolgi, tako da je na nek način normalno, da imamo stalno preko milijardo tolarjev odprtih obveznosti, ker pač čas plačila še ni zapadel,« pojasnjuje Bojan Šrot. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ s§®i.ïMMf. r.@Ti mmm .. iščeta Fotografijo poletja 2005 pošljite eim bolj oripnalne fotografije s svojega dopusta (na moiju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš naslov: Srni tednik. Prešernom 19, 3000 Celje! Vsak teden bomo izbrali in nagradili fotografijo tedna. Avtor te fotografije bo prejel 5 filmov • fV^in izdelavo 36 fotogri formata 10 x15 cm studia R1ZMAI Na koncu akcije, ki bo trajala S tednov, pa borni) ubrali 3 najboljše fotografije avtorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, ki ja podarja ^jjroJMM., liji formata 10 x 15 cm. Novi tednik , , „ in fotografijo poletja PFOTORIZMM. 200S Ime in priimek: Naslov: 6 UEV Najnovejši aparati za varno dializo Klovnesa Mika Maka je s svojimi triki zabavala mlado in staro. ljeni šele v začetku junija na svetovnem kongresu nefrologov v Carigradu. S temi aparati so doslej opremljeni le najsodobnejši Freseniusovi centri v desetih evropskih državah. Kot pojasnjuje vodja celjskega dializnega centra specialist nefrolog Andrej Čufer, dr. med., uporabljajo visoko pretočne sisteme, ki so sterilizirani s paro, 11 novih aparatov pa bistveno prispeva k zmanjševanju kardiovaskularnih zapletov in obolevnosti pacientov. »Zagotavljajo zares dober nadzor nad potekom dializnega zdravljenja, kar pa pomeni visoko varnost za pacienta.« Za razliko od drugih aparatov ta izmeri odči-stek pri vsaki dializi, kar daje bolnikom, kot je poudaril tudi Robert Bezenšek, bistveno večji občutek varnosti. »Razlika je očitna. Po dializi na tem aparatu se počutim veliko bolje.« MILENA B. POKLIC Celjska družba Emo Orodjarna že vrsto let dobro sodeluje z Ribiško družino Celje, zato vsako leto sofinancira akcijo vlaganja ribjega življa v vode družine. Letošnjo akcijo, ki jo je podprlo tudi podjetje BVQI iz Ljubljane, so izvedli v sredo, ko so na prodišču ob desnem bregu pri mostu za Laško v Savinjo spustili mlade sulce. Sulec velja za kralja tekočih voda in živi le v čistih vodah, s čimer je nekakšen indikator stanja v rekah. Prav po zaslugi Emo Orodjarne po dolgih letih zdaj spet živi v Savinji. Emo Orodjarna je že pred petimi leti kot prvo proizvodno podjetje v Celju pridobila okoljevarstveni certifikat ISO 14.001. Ob tem so si zadali nalogo, da bodo skrb za zdravo in čisto okolje ter ekološko osveščanje širili tudi izven podjetja. BS, foto: RENATO FLJAVŽ Št. 49 - 5. julij 2005 - Z gusarji v poletje Gusarska zabava pri Mišku Knjižku je v četrtek naznanila Poletje v Celju, knežjem mestu. Osrednja knjižnica Celje je namreč ob koncu šolskega leta pripravila prireditev za otroke, ki je bila hkrati vabilo, da bi najmlajši knjižnico obiskovali tudi v vročih poletnih dneh. Gusar Matjaž je v knežje mesto připlul z daljnih južnih morij in ker pri Mišku Knjižku že od lani ni bilo prave gusarske zabave, se je odločil, da ukrepa. Na parkirišču pred knjižnico je postavil velik šotor in povabil najmlajše, da se mu pridružijo. Seveda je poskrbel tudi za lepo vreme, saj ima veze »zgoraj«. S seboj je pripeljal še prijateljico, klovneso Mi-ko Mako, ki je z vsemi mogočimi triki zabavala otroke, svoje prijateljstvo z gusaijem pa je opisala takole: »Nekoč sem na južnem morju jezdila morskega psa, ko me je srečal gusar Matjaž in mi rekel, da to, kar počnem, ni pametno, saj si morski psi ne umivajo zob, in da je zelo neprijetno, če te ugriznejo z umazanimi zobmi ...« Potem jo je povabil na svojo ladjo in od takrat sta velika prijatelja ... V vlogi Mike Make je nastopila edina poklicna klovnesa pri nas, Eva Škofič Maurer, ki je dejala, da je to precej zahteven poklic, enako štiriletni študij, ki ga je končala v Moskvi. Ob zabavi s klovneso Mi-ko Mako in Gusarjem Matjažem so se najmlajši lahko pomerili tudi v iskanju zaklada, vlečenju vrvi in skakanju v ža-klju ter se pridružili zabavi z Damjano Golavšek. Poskrbljeno je bilo tudi za pravo gu-sarsko pojedino, manjkala pa ni niti gusarska zastava, ki je naznanila začetek in konec rajanja. Ko se je ta spustila, so bili celjski knjižničarji upravičeno zadovoljni - tako s prireditvijo kot s številom obiskovalcev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Sparovo donacijo je iz rok Zdenke Vehovar (levo) sprejela Nataša Rudež (v sredini). Spar obdaril VDC Šentjur Hipermarket Spar v Šentjurju je v petek slavnostno praznoval svoj prvi rojstni dan in privabil pred trgovino številne Šentjurčane. Šentjurski Spar, v katerem za kupce skrbi 25 uslužbencev, se jim je za zaupanje zahvalil z veliko zabavo. Varstveno delovni center Šentjur pa je odslej bogatejši za novo rekreacijsko napravo, tekalno stezo, ki jo bodo varovanci lahko uporabljali pri razvijanju svojih fizičnih sposobnosti. Dragoceno prido- bitev je iz rok poslovodkinje Spara Zdenke Vehovar sprejela direktorica VDC Nataša Rudež v družbi varovanke Tine, ki se je zahvalila v imenu vseh varovancev. Za glasbo so poskrbeli člani ansambla Unikat ter tri dekleta, ki slišijo na ime Mlade dive, obiskovalci prireditve pa so bili vabljeni na pokušino jedi in pijače. Vsi skupaj pa so se, kot se za rojstni dan spodobi, posladkali še z veliko torto. PM V Celju, na Kersnikovi ulici 26, so prejšnji teden slovesno odprli nov dializ-ni center Nefrodial. Na 750 kvadratnih metrih je na razpolago 20 dializnih mest, tako da lahko oskr-bijo kar 80 bolnikov s kronično ledvično odpovedjo. Družba Nefrodial je hčerinsko podjetje mednarodne družbe Fresenius Medical Care s 70 tisoč zaposlenimi, ki skupaj oskrbujejo 119 tisoč bolnikov v 19 evropskih državah. Kot ugotavlja skrbnik sistema kakovosti za Slovenijo Boris Ku-kovič, jim ravno široke izkušnje in tehnološka izpopolnjenost omogočajo visoko kakovost skrbi za dializ-ne bolnike. Nefrodial, ki se ponaša s certifikati ISO 9000-2000 in ISO 13485, ima v Sloveniji dializne centre še v Črnučah, Naklem in Krškem, dializni center v Zrečah pa so preselili v Celje že konec marca. Za selitev so se odločili predvsem iz dveh razlogov: da skrajšajo bolnikom pot do zdravljenja in da lahko zanje zagotovijo kar najboljše pogoje. Najeti prostori v Robert Bezenšek in Andrej Cufer. Oba, bolnik in zdravnik, sta vi dializnega aparata. Zrečah niso več omogočili širjenja dejavnosti, lastne prostore v Čelju pa so lahko uredili povsem v skladu s potrebami. V centru, kjer opravljajo koncesijsko dejavnost, so zaenkrat zaposleni zdravnik, sedem medicinskih sester in dve strežnici. Bolnikom je poleg udobne dvižne postelje na voljo tudi gledanje televizije ali poslušanje radia s slušalkami, ob tem pa se lahko okrepčajo tudi z malico ali kosilom, ki jih čaka po opravljeni dializi. Najpomembnejši pa so sodobni dializni sistemi Fresenius 5008, ki so bili javnosti predstav- Gluhi igrali nogomet Pred časom so na povabilo celjskega društva za gluhe in naglušne v knežje mesto prispeli njihovi gluhi prijatelji iz Italije, natančneje iz mesta Neapelj, ki so se udeležili tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Člani celjskega društva, ki turnir organizirajo vsako leto, so prijateljem iz tujine razkazali naše mesto in jim po končanih tekmah za kosilo servirali njihovo najljubšo jed, čisto pravo italijansko pico. »Gostje so bili prijetno presenečeni nad našimi lepo urejenimi prostori, saj doma v Italiji njihovo društvo nima samostojne hišice,« je povedala Valerija Škof, članica Društva gluhih in naglušnih Celje, ki je med sedmimi ekipami (med njimi so bili tudi gostje iz Madžarske, Ljubljane, Ptuja in Avstrije) osvojilo prvo mesto. IG GOSTIŠČE MATEJ Kaplja vas 10,3312 Prebold tel.: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695 V prijetnem ambientu, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna srečanja do 60 oseb. Oddajamo sobe. Našo ponudbo si lahko | Nedeljsko popoldne na gradu Lemberg Člani turističnega društva Nova Cerkev so v nedeljo pripravili pestro in zabavno grajsko popoldne. Na grad Lemberg so se povzpeli številni pohodniki, željni zabave in sprostitve, in ki sta jih privabila sončno vreme ter pester program. Za vsakogar se je nekaj našlo, obiskovalci so lahko poskusili kakšno od številnih domačih dobrot, ki so jih na ' svojih stojnicah ponujale članice Turističnega društva Nova Cerkev. Je bila pa kultur-no-etnološka prireditev tudi poučno obarvana, saj so obiskovalci lahko spoznavali številne stare obrti, ki so jih na grajskem dvorišču predstavljali mojstri. Na odru so se medtem zvrstile skupine ljudskih pevcev in godcev vseh generacij, še najmlajši udeleženci so dokazali, da že znajo raztegniti meh. Vse popoldne se je slišala domača slovenska pesem, na marsikatero že pozabljeno ljudsko iz bogate zakladnice naše kulturne dediščine so nas spomnili pevci. Naenkrat smo se znašli v nekem drugem časovnem obdobju, okoli nas so šumela krila različnih narodnih noš, mojstri obrtniki pa so pokazali, da znajo poprijeti za orodje, kot se je to delalo nekoč. Dogajanje so popestrili tudi skeči, tako da zabave ni manjkalo, pijače in jedače pa tudi ne. Oko se je lahko spočilo ob čudovitem grajskem ambientu sredi narave. Žal pa grad vztrajno najeda zob čaša, pa tudi okolica, polna podrtega drevja, za katerega se zdi, da bo vsak hip zgrmelo v dolino, kaže okrnjeno podobo, ki je zmotila marsikaterega obiskovalca, sicer navdušenega nad samo prireditvijo. PM Foto: GREGOR KATIC V pestrem programu so sodelovali tudi najmlajši. Za podporo dojenju Zidanšek na čelu SLS Skupina za podporo dojenju vabi na srečanje v četrtek, 7. julija, ob 16. uri v prostore Projektne pisarne Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu. Tema tega meseca je Rojstvo otroka in prvi tedni z njim. Avgusta srečanja skupine ne bo, zato lahko vse informacije dobite na neonatalnem oddelku ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje ah po tel. 03/42 33 761. AB IZKORISTITE TEDENSKE « Terme Dobrna AKCIJSKE CENE .'C' : 4. julij - 10. julij 2005 • -'^yBWffMBBMř1 H_ Cenal Piščančji file na žaru - A la carte restavracija C- i 2«šSrkarskih prvoligašev se upoštevajo tudi v držav- ►sprejeli sistem tekmova- nem prvenstvu. V drugem de- 3, ki bo veljal za nasled- lu sodeluje pet najbolje.uvrš- ó sezono. Kljub nekate- čenih ekip in Union Olim- m pomislekom Pivovarne aško in Heliosa so se so-asno odločili, da morajo klubi 1. A lige igrati četno prvenstvo, z izjemo niona Olimpije, ki nasto-v evroligi. V prvem delu sodelujejo ta-vse -ekipe (12), ki so si igotovile nastop v 1. A SKL. îkmovanje poteka po dvo-rožnem Iigaškem sistemu razporedu, določenem na idlagi Berger jeve tabele in žrebanih številk. Slovenska loštva, ki nastopajo v Ja-ranski ligi (Slovan, Helios Pivovarna Laško), igrajo 'oje tekme v torek ali sre-5 pred rednim krogom, nji-°vi medsebojni rezultati, pija. V šestčlanski ligi spet sledi dvokrožni ligaški sistem, torej še odigranih 10 krogov. Prve štiri ekipe po drugem delu tekmovanja se uvrstijo v končnico za državnega prvaka, v kateri igrajo po principu 1-4 in 2-3. V prvem krogu končnice igrajo klubi na dve dobljeni tekmi, v drugem krogu pa na tri. Prednost tekme več na domačem igrišču ima višje uvrščena ekipa po drugem delu tekmovanja. Vse ostale ekipe (7), ki se po I. delu tekmovanja niso uvrstile v skupino za prvaka, odigrajo med seboj po dvokrožnem sistemu še 14 krogov. Vsi rezultati iz I. dela tekmovanja, ne samo medsebojni, se upoštevajo v II. delu in končni razvrstitvi. Dve zadnjeuvrščeni ekipi po drugem delu tekmovanja izpadeta, nadomesti ju prvak 1. B lige. Začasni predsednik Uvod v določitev tekmovalnega sistema pa je bil kar precej vroč, kajti združenje je skušalo izbrati novega .predsednika. V uvodu je še enkrat svoj program predstavil Radovan Lorbek. Ta bi ligo preko podjetja, ki bi bil petdesetodstotni lastnik, pri-vatiziral na enakem principu kot Jadransko ligo, istočasno pa je zahteval še dve povabili za ligo, s katerima bi sam razpolagal. Obljubil je bistveno zmanjšanje stroškov, a so ga klubi kljub temu soglasno zavrnili. Enake- ga mnenja je bil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok, ki je nato obljubil, da se bo sam potrudil in našel sponzorja, s čimer bi vsaj zmanjšal sodniške stroške. Nato so se predstavniki klubov dogovorili, da za vršilca dolžnosti predsednika postavijo Miša Letonjo iz šoštanjske Elektre, čigar glavna naloga bo skupaj s klubi pripraviti tekmovalni sistem za sezono 2006/07, ki mora biti jasen do začetka novembra. JANEZ TERBOVC Laščani so se okrepili z branilcem Simonom Finž-garjem (za eno sezono) in hrvaškim krilnim centrom Draženom Klarićem (do decembra 2006). Težko v šestnajstino finala Na sedežu Mednarodne košarkarske zveze v Munchnu je bil žreb evropskih pokalov. V pokalu FIBA bo med 48 ekipami tudi celjski Merkur. Državne in pokalne prvakinje se bodo v skupini C pomerile z madžarskim Szegedom, hrvaškim Gospičem in litovskim Arvi Marijampolom. Trener Boris Zrinski ni °bupal, čeprav sta tekmeca z juga in vzhoda zelo močna: »Znašli smo se v kvalitetni skupini, kjer so po moji oceni Prve favoritinje Madžarke. Mi se bomo z Gospičem in predstavnicami Litve, ki jih ne poznamo, borili za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, kar je naš letošnji cilj. Do 20. oktobra, ko bo na sporedu prvi krog, bo dovolj časa za pripravo in uigravanje ekipe.« Direktor kluba Matej Polut- nik je bil zadovoljen glede finančnega vidika, saj bi se lahko razpletlo tudi bolj neugodno: »Skupina je težka, a nam vseeno daje upanje za napredovanje. Vemo, da ima madžarska ženska košarka dolgo in bogato tradicijo. Szeged je lani odlično igral v Evropi in bo zagotovo trd oreh. Gospić dobro poznamo iz lige Trocal, ekipa iz Litve je zaenkrat popolna neznanka. Računam na tri zmage doma, na gostovanjih pa bomo skušali katero od ekip presenetiti.« Med 32 najboljših bodo napredovale prvouvrščeni ekipi 12 skupin in osmerica tretjeuvrščenih z najboljšim točkovnim izkupičkom. Slednje je objektivna možnost Mer-kurjevk. DEAN ŠUSTER nakratko Zaradi testa brez dosežka Almeria: Slovenska moška rokometna reprezentanca je na sredozemskih igrah v Španiji osvojila Šesto mesto, potem ko je v odločilnem dvoboju izgubila z Egiptom z 31:30, pa čeprav je imela že prednost šestih golov. Dve zmagi (Italija in Grčija) ter trije porazi (Umizija, Srbija in Črna gora ter Egipt) je bilanca slovenske izbrane vrste. Proti Egipčanom je Luka Zvižej dosegel 7 golov, Miladin Kozlina 6 in Matjaž Mlakar 5. Selektor Slavko Ivezič je dejal: »Čeprav je bila to najbrž naša najboljša igra na turnirju, pa ni zadostovala za zmago. Nekaj izkušenih reprezentantův ne bi smelo dovoliti tako lahko zapravljenega prepričljivega vodstva. Sicer pa smo turnir izkoristili tudi za preizkus sposobnosti nekaterih igralcev, ki bi lahko bili zanimivi v prihodnosti.« Tretja skupina v Šoštanju Luksemburg: Evropska odbojkarska zveza je opravila žreb letošnjih evropskih pokalov. V pokalu CEV bo Šoštanj Topolšica od 11. do 13. novembra gostil enega od kvalifikacijskih turnirjev, na katerem bodo nastopih še Reka, turški Izmir in poljska Čzestochowa. (DŠ) Počasi proti vrhu Marakel: Na 7. dirki za Svetovno prvenstvo v motokro-su MX3 na Nizozemskem je Sašo Kragelj, član celjskega Avto moto društva Feroda zasedel 10. mesto in osvojil 18 točk. Z novimi točkami se je povzpel po lestvici in v skupnem seštevku zaseda 5. mesto. Šest medalj za celjske plavalce Trbovlje: Na 36. Lučkinem memoriálu so plavalci celjskega Posejdona osvojili 6 medalj. Živa Krivec je bila v disciplini 50 m hrbtno 1., na 50 m prosto je zasedla 3. mesto, Jan Valenčak je bil 2. na 50 m hrbtno ter 3. na 100 m in 200 m prosto, Anže Koren pa je na 50 m delfin osvojil 3. mesto. (JŽ) Priznanja najboljšim Braslovče: Na OŠ Braslovče so ob koncu šolskega leta pripravili slovesnost, na kateri so 52 učencem podelili priznanja, ki so jih osvojili na občinskem prvenstvu v atletskem troboju (tek na 60 m, skok v daljino in met žogice). Priznanja je podelil Adi Vidmajer, predsednik AK Žalec, ki je vsem čestital in jih povabil, da svojo atletsko pot nadaljujejo v klubu. (TT) Poceni, a pošteno Po dveh letih v 2. slovenski nogometni ligi se velenjski Rudar vrača med elito. Fantje se pridno pripravljajo na začetek prvenstva, v preteklem tednu so odigrali dve tekmi. S 3:1 so klonili proti Dravi, z 2:1 pa proti Zagrebu. Do začetka prvenstva jih čaka še kar precej dela, a nanj so pripravljeni, saj se želijo domačim navijačem znova prikazati v čim boljši luči. »Igralska zasedba glede na lansko sezono ni močno spremenjena. Nekaj igralcev je odšlo, nekaj prišlo, kar je v prestopnem roku značilno. Zapustil nas je le Dragan Sprečakovič, ki se ni strinjal s pogoji. Podobno je še z dvema, tremi starejšimi igralci, vendar mislim, da bodo v prihodnjih dneh podpisali nove pogodbe z nami. Ednan Softič je še na dopustu in se Še ni vključil v proces treningov, tako da v prvem delu prvenstva nanj gotovo ne bomo mogli računati,« je dejal trener Drago Kostanjšek, ki kljub porazoma ni bil nezadovoljen glede angažiranja igralcev: »Vseeno bo do začetka prvenstva potrebno še dosti postoriti. Preizkusili smo vse igralce. Proti Dravi je bila igra povprečna, proti Zagrebu pa je bilo že bolje, tako da se vidi, da se nam forma stopnjuje.« Jutri bo na štadionu Ob jezeru gostovala Pula, v soboto in nedeljo pa se bodo Velenj-čani na turnirju v Rakičanu pomerili s srbskim Železnikom ter poljsko Wislo ali -hrvaško Rijeko. Prvi Rudarjev nasprotnik v DP bo ptujska Drava. »Če bi šli v tekmovanje z mislijo, da ne zmoremo nikogar premagati, bi bila to slaba odločitev. Mi bomo vsekakor skušali z vsakim nasprotnikom enakovredno tekmovati,« je zaključil Kostanjšek. Cilj uprave je poleg dobrih rezultatov tudi všečna igri, ki bi na štadion Ob jezeru privabila čim več gledalcev. Na roko jim prav gotovo gre tudi dejstvo, da ne bo več lige za obstanek, v kateri bi se merili z manj atraktivnimi nasprotniki. JASMINA ŽOHAR Vsi pogledi so bili uprti v nebo. Vse oči uprte v nebo Prigrmel in s skoraj nadzvočno hitrostjo odgrmel Helikopterji so vlivali strah v kosti. - Št. 49 - 5. julij 2005 - Akrobacije so poskrbele, da je zastajal dih. Letališče Celje obiskala množica ljudi - V zraku čez sto letal in preko dvesto pilotov Leteti ... višje, hitreje, močneje. Leteti kot ptica ... To je bil skupni imenovalec vseh letalcev in obiskovalcev nedeljskega mitinga na letališču Celje. Eni so izvajali atraktivne akrobacije ali zgolj še enkrat rutinsko opravili in predstavili svoje delo. Tisti na trdnih tleh so uživali, trepetali in vzdihovali. Predvsem za slednje je bil to dan presežkov ... Celjsko nebo so sprva zapolnili padalci, modelarji, zmajarji in balonarji, nato pa so se tam bohotila letala Aerokluba Celje, starodob-niki, predstavila so se Letalska zveza Slovenije, vojska in policija, poslovna letala, priletele so tudi tuje sile. Četvorki motornih in jadralnih letal sta navduševali, padalci so naskočili državni rekord v skupinskem skoku, poletel je tudi človek - ptica. Peter Podlun-šek, šestkratni državni pr- vak v akrobatskem letenju, je z akrobacijami v letalu tipa NIL Extra 300L, skrbel, da je zastajal dih za dihom. Podlunšek se uvršča med deset najboljših svetovnih akrobatskih pilotov in ne skriva ambicij postati svetovni prvak. Pravi, da gre za Formulo 1 med letali ter za izredno zahtevno letenje tako kondicijsko kot po tehnični plati. »V moji devet-najstletni karieri je to eden najbolje pripravljenih mitingov v Sloveniji,« zaključuje. Hrupno pa je postalo ob prihodu tujih sil. Avstrijski pi-latus PC-7, hrvaški MIG 21in letalo Nata F16 so pognali strah v kosti in s svojo močjo dominirah na nebu. Madžarski MIG 29 se je navdušil na slovenskem nebu in ostal dlje, kot je bilo predvideno. Helikopter cougar je prikazal gašenje požara, v svoji veličini sta se pokazala tudi pilatus PC 6 in PC 9. Na og- led so postavili tudi najnovejši dvomotorni policijski helikopter A109, ki sodi med najhitrejše helikoptetje na svetu. Leti 168 vozlov na uro, kar znaša okoli 320 kilometrov na uro. »Namenjen je predvsem kontroli mejeJn prometa, z njim se opravlja tudi reševanje poškodovancev in bolnikov ter služi v vseh ekstremnih situacijah,« nas je podučil Jože Brodar, pilot letalske policijske enote, ki je bil tokrat v funkciji kopilota, pilotirala pa je Tanja Novak, ki nas je kasneje tudi popeljala nad zasavsko hribovje in poskrbela za neponovljive občutke. Poročnik in pilot Damjan Bevk je ves čas ponosno stal ob vojaškem helikopterju ameriške izdelave s 1800 konjskimi močmi in nam povedal, da so ga tokrat pripeljali le na ogled. In s (m) o se obrisali pod nosom. MATÊJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Na letališču se je zbralo približno 20 tisoč ljudi. Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolarjev (+poštnina). Podpisani-a naslov 1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). 2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit (plus poštnina). 3» nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje--- - ; J Podpis KULTURA New Orleans sredi Celja Celjski Dixieland ansambel brez najmlajšega člana Mateja Kovšeta Eden izmed vrhuncev letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu bo gotovo jutrišnji koncert pri Vodnem stolpu s celjskim Dixieland ansamblom. Tradicionalna dixieland glasba iz New Or-leansa bo obiskovalce ob 20. uri popeljala v čas improvizacij, saj bo šest članov celjske zasedbe v poldrugi uri predstavilo glasbo znanih svetovnih skladateljev in večno zelene slovenske melodije v sodobni preobleki. Ker so za koncert pripravili repertoar, ki je zanimiv širši množici ljudi, pričakujejo, da se bo pri Vodnem stolpu zbralo veliko obiskovalcev. Dixieland glasba je namreč živa in ne enolična, zato je zanimanje zanjo precejšnje. Sprejemati jo je začela tudi mlajša generacija, kar je v veliko veselje članom celjskega Dixieland ansambla. Njegovi začetki segajo v leto 1991, »ko smo z ansamblom Venus igrali na prireditvi v Rogaški Slatini za celjske Lion-se, kjer je bil gost tudi Edi Gor-šič. Med nastopom se mu je utrnila ideja, da bi ustanovili dixieland ansambel, saj v Celju ni bilo še nobene zasedbe, ki bi igrala to zvrst,« se spominja vodja ansambla in klarinetist Andrej Cimerman in doda, da si namenoma niso nadeli nobenega posebnega imena, saj ime Dixieland ansambel pove vše o njihovi glasbi; da gre za posebno vrsto džeza, ki je pisan na roko glasbenikom z malo več izkušnjami in znanjem, kot tudi, da je bistvo in največji čar te glasbe improvizacija ... Zasedbo je po smrti ustanovitelja sestavljalo pet članov, saj so dolgo iskali primernega glasbenika, pred kratkim pa se jim je pridružil pianist Matej KovŠe, sin pozavnista Marjana Kovšeta, »tako da se lahko pohvalimo, da naš ansambel sestavljata dve generaciji«. Ob že omenjenih so člani še trobentar Andrej Koren, tol-kalist Mitja Telič in basist Mišo Haberman. Vsi se zgolj ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo, nobenemu ni to »kruh«, ob nastopanju pa se najraje srečujejo na vajah. Vadijo in družijo se ob ponedeljkih, zato je ta dan za njih »sveti dan«. Celjski Dixieland ansambel je stalni gost na celjskih prireditvah, vabijo jih tudi v druge slovenske kraje. Na Koroškem so, denimo, nih meje, pravijo, se še niso predstavili, saj je treba za tujino »zadevo bolj resno vzeti«* A to nikakor ne pomeni, da njihovo igranje ni dovolj kvalitetno. Ravno nasprotno. »Včasih smo sami nad seboj presenečeni, kaj vse zmoremo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Šentjursko poletje motil dež Obujeni Vsakodnevni festival v Zgornjem trgu je bil zasnovan na ideji, da stari del mesta Šentjur zaživi v živahnejšem poletnem utripu in da domačine opozori na krajevni arhitekturni in zgodovinski biser. Kraj je v teh dneh res drugače utripal. Res pa da zaradi dežja ne vedno tam in tako, kot so načrtovali. V programu prireditev, ki so se zvrstile od srede pa do nedelje, je v pestrem kulturnem, športnem in družabnem dogajanju lahko vsakdo kaj našel zase. Anita Koleša z območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti je ob koncu povedala, da je s festivalom kot celoto zadovoljna, žal pa ji je predvsem za petkov vrhunec festivala, koncert pihalnega orkestra in solistov Dade Klad-nik ter Anžeja Dežana, ki je bil zaradi dežja prestavljen v prostore kulturnega doma. A videti je bilo, da navdušenju med občinstvom tudi gneča ni mogla do živega. Slabše se je odrezala kvečjemu športno obarvana sobo- VODNIK 9.00 -12.00 Galerija sodobne umetnosti ■ Poletne počitniške likovne delavnice zaosnovnošolce, mentorica MajaSdjrikar 10.30-11.30,16.30 -17.30 Muzej novejše zgodovine Celje _ Demonstracija obrtnika demonstrira Vinko Tajnšek 11.00 Otroški muzej Hermanov ke vragolije 20.00 Vodni stolp Črnobela muzika koncert, v primeru dežja f Narodnem domu Celje 9.00 -12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje radjocelje Itm na 5t,rih ,rekvencđn ta, ko se je pohoda in teka udeležilo le manjše število udeležencev. Kako, če sploh, vključevati šport v kontekst tega festivala, bo verjetno v bodoče deležno premisleka. Vse prireditve teh petih dni so bile za obiskovalce brezplačne. Glavni pokrovitelj vsekakor ostaja Občina Šentjur, Koleševa pa pravi, da je razočarana predvsem nad javnim skladom za kulturo, ki festivala ni posebej podprl. »Z večjo donacijo nas je podprl Kemoplast, v nadaljevanju pa še druga šentjurska podjetja. Tudi pihalni orkester je s soorganizacijo veliko pripomogel k izvedbi petkovega koncerta. Mislim, da tudi v bodoče s podporo v lokalnem okolju ne bo težav,« je še povedala Koleševa. Festival se je zaključil z nedeljskim večerom pod Ipav-čevo lipo, ko so obiskovalci uživali ob duhovitih domislicah avtorice Saše Pavček in prijetni primorščini priznanega igralca Aleša Valiča v monokomediji Al' en al' dva. ST prangerji V krajih Kozjanskega in Obsotelja se pripravljajo na festival Pranger, ki bo ob tamkajšnjih sramotilnih stebrih že drugo leto zapored. Prireditev bo od četrtka, 7. julija, in bo trajala vse do nedelje. Gre za srečanje slovenskih pesnikov, kritikov in prevajalcev, z udeležbo devetih izbranih pesnikov, ki so lani izdali pesniške zbirke. Med devetimi pesniki, ki jih je izbrala Poletne počitniške likovne delavnice za osnovnošolce, mentorica MajaSajnkar 11.00 Otroški muzej Hermanov brlog _ ■. ■ ■■• ... ^ ..;:.:. ' . Prebivalci morij in morskega dna HennanovepcMne počitniške vragolije New Orleans v Celju s celjskim Dixieland ansamblom koncert, v primeru dežja v Narodnem doma Celje 9.00 -12-00 Galerija sodobne . umetnosti Celje Poletne poočitniške likovne delavnice zaosnovnošola MajaSajnkar 11.00 Otroškimuzej Hermanov Nanizaj s Hermanovepoletnepočitniš-ke vragolije 20.00 Stari grad Celje Ciganska muzika strasti Veronikin večer, nastop skupine Langa, v primeru dežja v Narodnem domu Celje 21.00 Šaleška cerkvica Ljubezen po cigansko Po večeru klasičnih ljubezenskih arij in pop melodij bo celjski Stari grad (če bo dež, pa Narodni dom) tokrat preplavila ciganska muzika strasti, za kar bo v četrtek ob 20.30 poskrbela zasedba Langa iz Prekmurja. Takšna, kot je ljubezen, je tudi glasba, ki jo izvaja Langa - temperamentna in hkrati nežna, hitra, strastna in vroča. Sestava skupine, ki sta jo ustanovila brata Kontrec, je bila nekaj let izključno ciganska, trenutno pa jo sestavljajo Mišo Kontrec. (violina, tarabuka, veliki boben in vokal), Jože Kontrec (kontrabas in vokal), harmonikar Štefan Horvat, sopranist in saksofonist Vaško Atanasovski in kitarist Marjan Ornik. Repertoar, ki ga izvajajo, je avtorski in delno tradicionalno ciganski. Tokrat se bodo predstavili s 25 pesmimi, med katerimi bo mogoče slišati tudi madžarsko tradicionalno Mri Kalouri, Nesretnik sam od malena, Mesečina, Bejla rouža. Kaj te žau. Črna mala in druge. Zasedba sodeluje z različnimi glasbenimi izvajalci ter igra pa po vsej Sloveniji in tudi v tujini. BA komisija literarnih kritikov ter so povabljeni na festival, so Aleš Debeljak, Iztok Gei-ster, Barbara Korun, Taja Kramberger, Feri Lainšček, Gašper Malej, Iztok Osoj-nik, Peter Semolič, Ivo Svetina in Dušan Šarotar. Pričakujejo prav tako več pomembnih kritikov in prevajalcev, domačih in tujih. Prvi dan festivala, v četrtek, 7. julija, bo branje pesnikov pred prangerjem v Lembergu pri Šmarju ter prva kritiška okrogla miza na vinskem Tin-skem, v petek pa bo sledilo branje pred prangerjem na Pil-štanju. Prav tako v petek bo prva prevajalska okrogla miza o prevajanju v angleščino v Kozjanskem parku v Pod-sredi (pod vodstvom prevo-doslovke dr. Martine Ožbot s filozofske fakultete), kjer bo nato še okrogla miza na temo Politično in poezija (pod vodstvom Gorana Č. Potočnika). Sobota bo v znamenju druge kritiške ter druge prevajalske okrogle mize, s prevajalci v francoščino in finščino. V soboto zvečer bo slovesni zaključek festivala na gradu Podsreda, z branjem vseh sodelujočih pesnikov ter zabavo z DJ Podli in DJ Tsuro. Zaključek festivala bo v nedeljo z literarnim piknikom pri gorči na Bobovém pri Šmarju. Letošnji Pranger so podaljšali za en dan, saj je lani zaradi velikega zanimanja časa zmanjkovalo. Organizator festivala je KUD Pranger Šmarje pri Jelšah ter njegova pobudnica pesnica Lucija Stupica, ki je doma iz tega kraja. Posebnost festivala Pranger je, da je edini »pravi« tovrstni slovenski festival, saj sta srečanji v Vilenici in Medani mednarodnega značaja. BRANE JERANKO Petsto morskih Nekateri otroci so morje okusili prvič Poletje je čas počitnic, čas brezskrbnih otroških dni. Tako nekako naj bi bilo. A ni vedno, zato vedno več slovenskih otrok čara počitniških dni ne izkusi več. Otroci iz socialno ogroženih družin so zlasti v mestih prepuščeni ulicam, tisti drugi pa tudi lastni iznajdljivosti. In hvala bogu, da se vedno več slovenskih podjetij obrača k otrokom in mladini. Podjetje Tuš je v letošnji humanitarni akciji PriČarajmo nasmeh omogočilo letovanje kar petsto otrokom iz socialno ogroženih družin. Šest skupin po približno 80 otrok bo tako sedem dni preživelo na Debelem rtiču, v zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije. Obdani bodo z bujnim sredozemskim rastlinjem, ugodnim podnebjem in s pozitivnimi ljudmi. Program letovanja je zasnovan tako, da otroci preko športnih dejavnosti, ustvarjalnih delavnic in igre dobijo pozitivno vzpodbudo in dosežejo lastno potrditev. Otroci s pomočjo vzgojiteljev, pedagogov in prostovoljcev uživajo ob poslušanju pravljic, na filmskih predstavah, sprehodih v Resljev gaj in Pokopališče školjk, izletih v Koper in Lipico ter v vožnji z ladjo. Svojo domišljijo sproščajo v ustvarjalnih delavnicah,, kjer jim ne zmanjka kreativnosti iti spretnosti. Z veseljem pokažejo okraske in vse vrste nakita iz školjk, makaronov, stor-žev in podobnih stvari. V plesnih delavnicah se nekateri naučijo tudi prvih plesnih korakov in ponosno, zlasti dekleta, svoje znanje in veščine pokažejo na večernih plesih, v plavalnih tečajih pa so nekateri celo prvič zaplavali. »Fajn Je!« Romana, Tina, Tjaša, Sladjana in Barbara iz Ljubljane, Kranja, Tolmina in Novega mesta so nam v en glas dejale: »Fajn je tukaj.« Tina je v isti sapi dodala, da zato ker lahko počnejo različne stvari. »Lahko plešemo, plavamo in delamo nakit, a najbolje je zvečer, ko imamo zabave in nas pride obiskat kdo od znanih,« so bile v eni sapi navdušene Romana, Sladjana in Barbara. »Hi-di zaljubimo se lahko, ko je tako in iz Celja je letos na Debelem rtiču prvič in vse je »fajn«. veliko fantov tukaj,« je povedala Tjaša, ki so ji pri tem oči kar zažarele. Zvečer se pripravljajo na ples, si izmenjujejo oblekice, se »pleskajo« in tekmujejo v bitki za prince svojih sanj, ki so oh in sploh najlepši in najbolj »kul« princi tistega poletja oziroma tistih sedmih nepozabnih dni. »Na morju sem prvič. Sploh nisem vedela, da je res tako modro in toplo. Vesela sem, da so me izbrali. Če ne bi odšla na morje, bi bila doma,« je pripovedovala Barbara. »Meni se pa ne da tako zgodaj vstajati,« je izstrelil Jan iz Dobrepolja, »pa tudi jutranja telovadba je odveč in bi raje kar takoj iz postelje šel plavat. Zelo rad plavam in se potapljam v morju. Zadnjič sem našel školjke in jih podaril prijatelju Da-vidii iz Trebnjega«. Leon iz Celja nam je povedal, da je letos prvič tukaj, da so vzgojitelji »fajn«, da je tudi hrana »fajn« in da so tudi punce »fajn«. Na vprašanje, katera punca mu je še posebej »fajn«, pa je odgovoril, da ne sme povedati, pa ga je izdal Tilen iz Dobja pri Planini, ki je sreč-nico, ki se je zadržano zadrževala v bližini, poklical po imenu in glej ga zlomka, deklica se je od sramu skoraj pogreznila v zemljo. Denis iz Trebnjega upa, da bo tudi naslednje leto lahko prišel. »Tukaj sem na zdravljenju zaradi astme in spoznal sem že veliko prijateljev. Najraje skačem na skakalnici...« »Navajen sem zjutraj zgodaj vstajati, zato mi ni težko, tudi telovadim rad in počivam, ko imamo čas za počitek. Zvečer grem rad na ples, rad imam tudi punce, čeprav mi ni nobena posebej všeč,« je suvereno razlagal Tilen. »Jaz bi bil pa rajši v hotelu, ker je lepši, kot so paviljoni, in je v sobah več prostora, pa tudi omare in stranišča imajo v sobah,« je bil o bližnjem hotelu poučen David. Vzgojiteljici Mateja iz Ljubljane in Sara iz Celja sta povedali, da otroci vsta- nasmehov - Projekt, vreden 18 milijonov tolarjev Leonida Pevec, vodja projekta PriČarajmo nasmeh cij venomer pomagati pomoči potrebnim in da se pri tem ne delajo razlike med ljudini. »V konkretni akciji pa smo z Engrotušem želeli otrokom resnično pričarati nasmeh na usta in jim zagotoviti bivanje ob morju ter jim dolgoročno pomagati tudi izstopiti iz začaranega kroga, ki se začne prav v družini.« Zaje pravi, da jim letno v Rdečem križu uspe zagotoviti 1,7 milijarde tolarjev. So pa z Engrotušem začeli že z novo akcijo Nikoli sami 2005, kjer so lansko leto zbrali kar trideset milijonov tolarjev za nakup 10.000 pre-hranskih paketov in 10.000 vreč pralnega praška. Zaje pri tem še dodaja, da skupno število paketov zadostuje za domala 50.000 družin in posameznikov, potrebe pa so bistveno večje. MATEJA JAZBEC nimi združenji Rdečega križa, centri za socialno delo ter z ustreznimi službami na osnovnih šolah po vsej Sloveniji izbral otroke za letovanje. »Otroci so naše največje bogastvo in temelj, na katerem bo naša družba rasla in se razvijala v prihodnje. Želimo, da otroci ob dobro zasnovanem programu letovanja pridobijo čim več pozitivnih izkušenj, ki jim bodo v pomoč pri gradnji njihove lastne zgodbe o uspehu,« je povedal Andrej Bošnjak, direktor poslovne uprave družbe Engrotuš. V letošnjem letu so v Engrotušu za dobrodelne projekte predvideli več kot sto milijonov tolarjev, projektu PriČarajmo nasmeh pa so namenili kar 18 milijonov tolarjev. Leonida Pevec, vodja projekta pravi, da je osnovni namen akcije socialno ogroženim otrokom nuditi možnost ka kovostnega preživljanja prostega časa ob morju. Srečko Zaje, generalni sekretar Rdečega križa, poudarja, da je osnovni namen tovrstnih ak- Tilenu iz Dobja pri Planini jutranje vstajanje ne dela težav. Izdelke z ustvarjalne delavnic so postavili na ogled. Št. 49 - 5. julij 2005 - Otroci z vzgojiteljicama Matejo in Saro jajo ob osmih, gredo na jutranjo telovadbo in terapije, sledi zajtrk, nato pa se odpravijo na kopanje. Sledijo kosilo, počitek in ponovni odhod na bazen ah plažo, nato pa dolgo pričakovane priprave na večerno dogajanje s plesom in z drugimi animacijami. »To je nekakšen psihološki počitek,« pravi Mateja in dodaja, da je lepo in hkrati naporno. »Vsak dan se družiš z otroki iz skupine, jih spoznavaš in postaneš del njihovega sveta.« Sara je tukaj že tretje leto in letos skrbi za fante, stare deset in enajst let. »Vsako leto otroke doživljam drugače in zato vedno znova z letovanja odhajam bolj polna in bogatejša za nove izkušnje. Otroci znajo biti zelo zanimivi,« je bila navdušena. PriČarajmo nasmeh Podjetje Engrotuš je humanitarno akcijo PriČarajmo nasmeh organiziralo skupaj z Rdečim križem Slovenije, ki je v sodelovanju z območ- 18 Bralci i »cevalci Dogodilo se Je pred 35 leti Srečanje starejših občanov na Svetem Štefanu Petek, 3. junija, je bil za starejše občane na Svetem Štefanu čisto poseben dan. Ne samo, da je zunaj pripekalo sonce in je kar vabilo na sprehod, to je bil dan, ko so se po dolgem času spet srečali s prijate-«i. Priprave na ta dan so se začele že pred mesecem. Podružnična osnovna šola Sveti Štefan smo skupaj z društvom upokojencev Šmarje in podenoto Sveti Štefan ter Občino Šmarje pri Jelšah začeli z organizacij o" srečanja starejših občanov v tej vasi. Takoj smo našli skupni jezik in verjetno je prav zaradi tega ta prireditev tako dobro uspela. Brez mo ralne in finančne podpore župana Jožeta Čakša in predsednika društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, gospoda Jožeta Kadenška, bi bila izvedba srečanja skoraj nemogoča, saj je bolj prijetno poklepetati ob dobri kapljici in slastnem domačem pecivu ter narezku. Ko je prišla ura srečanja in so se ljudje začeli zbirati, se je naša majhna šola kmalu napolnila s srečnimi in nasmejanimi obrazi starejših občanov. Srečanja se je udeležilo petinštirideset upokojencev nad sedemdeset let. Prav prijetno jih je bilo gledati, kako so se pozdravljali in takoj začeli obujati spomine. V zraku je bilo čutiti prijetno vzdušje, katerega smo se nalezle tudi učiteljice in otroci, čeprav smo bili nekoliko nervozni, saj je bil pred nami še kratek nastop. Najstarejši občan Franc Čoklc in najstarejša občanka Nežika Pintar Na začetku kulturnega programa je množico pozdravila predsednica podeno-te društva upokojencev Sveti Štefan, gospa Slavica Čavž, za njo pa je nekaj besed dodal še gospod Jože Kaden-šek. Zelo smo bili veseli, da se je srečanja udeležil tudi šmarski župan, gospod Jože Čakš, ki je s svojimi besedami še bolj polepšal dan vsem prisotnim. Želja zaposlenih na naši šoli in naših otrok je bila, da bi lahko vsem povabljenim nekaj podarili. Tako so se otroci še posebej potrudili in izdelali majhne spo-minčke. Še posebej smo se spomnili vseh tistih, ki so ali bodo v letošnjem letu praznovali jubilejni rojstni dan. Člani društva upokojencev so jih namreč obdarili in jim čestitali. Kulturni program smo nadaljevali s plesom folklorne skupine iz Svetega Štefana, nato pa so se s plesom, pesmijo in drugimi točkami predstavili še naši učenci. Na koncu ne smemo pozabiti še na znane Štefanske fante, ki so starejše prevzeli s čudovitimi glasovi in starimi pesmimi. Po končanem programu so se ljudje posvetili svojim prijateljem in se skupaj z njimi vrnili bodisi v preteklost ali ostali v sedanjosti. Dokazali pa so nam tudi, da so kljub letom še vedno gibčni in razigrani. Ko je gospod Užmah vzel v roke harmoniko, je kar nekaj upokojencev zaplesalo in se zavrtelo tudi v hitrejših ritmih. Celo gospod Franc Čoklc, najstarejši občan, je kljub svojim letom dokazal, da se ne da. Lahko bi rekli, da je bil najbolj zaželen plesalec na srečanju. Zvesti svoji tradiciji Pri Društvu upokojencev Ostrožno so se, zvesti svoji tradiciji, tudi v letošnjem letu spomnili svojih članov jubilantov starostnikov in jih povabili na srečanje »okroglih« osemdeset in de-vetdesetletnikov, ki jih je bilo petnajst. Pripravili so jim krajši kulturni program. Pevska skupina Ljudski pevci DU Ostrožno so že kar v uvodnih pesmih močno dvignili razpoloženje. Program je prepletalo doživeto podajanje lepih literarnih utrinkov. Sledile so čestitke jubilantom, ki jih je izrekel novo izvoljeni predsednik društva Ernest Roje in jim izročil društveno darilce. Zdravilna zelišča naj bi opozorila, da so vedno bolj priporočljiva in priložena lepa, ročno iz- nfSTANITE BRAlCi Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! delana vizitka, s katero je bilo zaželeno vse najlepše v tretjem življenjskem obdobju. Na zaključku Še pohvala organizatorjem iz društvenega odbora in vsem sodelujočim, ki so pripravljali in izvajali to veselo družabno prireditev, ob kateri se mi je utrnila misel: »Staro drevo se ne počuti več osamljeno, ko čuti ob sebi mlado rastje.« STANE LOVRENČIČ Imeli smo obisk 8. junija 2005 smo imeli v 4. b razredu obisk. Na obisk so prišli gospa Dragica, gospa Sonja in gospod Rudi iz MČ Hudinja, ki so nam povedali malo o drugi svetovni vojni. Gospod Rudi nam je pripovedoval, kako so se Nemci umikali domov in kaj vse so puščali za sabo. Povedal nam je, zakaj si Nemci niso upali na vrh enega hriba in kako je v nemški šoli pel pesem, ob kateri so se vsi smejali. Gospa Sonja nam je povedala, kako je živela v bolnici Zima, zakaj niso podnevi kuhali in kako je bila vesela, ko je dobila sladkor. Gospa Dragica pa nam je povedala, zakaj niso Nemci požgali vseh hiš in kam se je skril nek partizan pred Nemci. Zanimivo je bilo poslušati, ampak težko predstavljati. Še dobro, da ni vojne danes. KLEMEN PLAHUTA, OŠ HUDINJA Na željo nekaterih znancev sem začel brskati po svojem dokaj obsežnem gradivu. Verjeli ali ne, kmalu sem naletel na fotografije izpred 35 let. Med njimi se je znašla tudi manjša barvna fotografija, ki me je spomnila na dogodke v juliju leta 1970. Od 3. do 5. julija 1970 smo Laščani praznovali pomemben jubilej, 100-letnico obstoja in delovanja našega Prostovoljnega gasilskega društva. Med številnimi gosti iz različnih krajev so na prireditvi sodelovali tudi predstavniki občine in gasilcev iz nemškega mesta Pliez-hauzna. Delegacijo je vodil takratni župan, gospod Ot-win Brucker. Štiri dni pozneje smo kot delegacija Občine Laško odpotovali v Pliezhauzen in tam bili tudi prisrčno sprejeti. Delegacijo smo sestavljali Vili Skorja, Franc Kržan, Rudi Cestnik, Karel Križnik, Marjan Ocvirk, Janko Krajne, Alojz Vale in jaz. Med njimi so žal nekateri že pokojni. Sprejel nas je župan ter v tistem ča- su predsednik Gasilskega društva (GD) gospod Otwin Brucker ter poveljnik GD gospod Manfred Lutz. Po prijazni dobrodošlici so nas napotili v bližnji hotel, kjer smo bili nastanjeni vse do 13. julija, ko se je njihovo praznovanje zaključilo. Naj ob tem omenim še drobno posebnost, ki me je srčno razveselila. Ob obisku nemške delegacije v Laškem sem izrazil željo, da bi na prireditvenem prostoru ob našem obisku v Pliezhauznu visela tudi slovenska zastava. Gospod Brucker tega ni pozabil. Naša zastava je ponosno vihrala ves čas praznovanja, vsi člani delegacije smo bili na to izredno ponosni. Jubilejna slavnostna akademija je bila istega dne ob 20. uri. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Po slavnostnem govoru župana Bruckerja sem dobil besedo sam. Kratek govor je vseboval zahvalo za povabilo in za obisk njihove delegacije pri nas. Seveda sem čestital tudi vsem gasilcem in jim zaželel veliko uspe- ha pri delu. Poudariti moram, da sem govoril v slovenskem jeziku, gospod Alojz Vale pa je prevajal v nemški jezik. Reakcija je bila čudovita, sledil je ogromen aplavz. Še bolj je občinstvo v dvorani reagiralo, ko sem predsedniku GD izročil velik steklen »krigel« z graviranim »LAŠKO«. Slavnostna akademija se je nato nadaljevala s kulturnim programom. Naslednji dan smo izkoristili za ogled kraja in bližnjega Tubingena, kjer je v svojih časih deloval tudi Primož Trubar. Obiskali smo tudi mesto, kjer je pokopan. Zvečer pa smo bili povabljeni v velik šotor, kjer je bila zabava in ples, točilo se je ogromne količine dobrega in svežega piva. Bilo je izredno veselo. Na ta način smo se tudi bolje spoznali z gostitelji, njihovimi soprogami in člani njihovih družin. 12. julija nas je ob 6. uri prebudila budnica godbe na pihala. Po zajtrku je bil ogled samega mesta. Bili smo tudi na obisku Člani delegacije iz Občine Laško in gostitelji v Pliezhauznu julija 1970 pri nekaterih prijateljih. Ob 13. uri je bila veličastna parada, v kateri je sodelovalo ogromno članov gasilskih društev, njihova motoriza-cija, skupine v narodnih nošah, vse okrašeno s polno cvetja. Okoli 17. ure je bila prikazana večja gasilska va- ja, z namenom prikaza gašenja večjega požara, v kateri je sodelovalo kar 10 gasilskih enot. Dan se je zaključil s koncertom vojaške godbe na pihala na prostoru pred mestno hišo. Zanesljivo bi lahko o tem pomembnem dogodku napi- sal veliko več. Nekaj bo dodala tudi fotografija, ki jo prilagam. Morda pa bo ta članek vzpodbuda, da bo laško gasilsko društvo jubilantu v Pliezhauznu ob pomembnem dogodku posredovalo čestitko. MIHA PROSEN Naš vpliv na podnebje Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so največja grožnja, s katero se sooča naš planet. Vsakdo lahko prispeva svoj delež vpliva na podnebje tako, da uporablja manj energije in manj fosilnih goriv. Pomembno je vedeti naslednje: - Energetsko varčne žarnice porabijo manj električne energije od navadnih žarnic. Res so dražje, vendar ker trajajo dlje in porabijo manj električne energije, na dolgi rok privarčujejo denar. - Televizor, mikrovalovna pečica in še kakšen gospodinjski aparat v stanju pripravljenosti porabijo skoraj toliko elektrike, kot če bi bili vklopljeni. Zato je pomembno, da se vedno popolnoma izključi vse naprave. - Obstajajo tehnologije za gradnjo zgradb, ki ne potrebujejo energije za ogrevanje. Dobra izolacija, velika okna proti jugu in lovljenje toplote, ki jo oddajajo gospodinjske naprave, v kombinaciji s pametno cirkulacijo zraka, dajo enako ugodje (tj. topel in udoben dom) kot tradicionalna hiša, vendar ne proizvajajo nič emisij za ogrevanje. Poleg tega je tudi cenovno ugodno, kajti ni potrebno plačevati ogrevalnih naprav in računov za ogrevanje. - Moderne instalacije s kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov do 50 odstotkov. Zamenjava premoga s plinom lahko te številke še poviša. - Če je le mogoče, uporabljaj sredstva javnega prevoza. Sistem dobrega javnega transporta omogoča ljudem manjšo uporabo lastnih prevoznih sredstev, kar zmanjšuje emisije in potrebo po graditvi novih, dragih cest, ki tako ali tako, kot kažejo raziskave, vodijo samo k povečanemu prometu. Svojim lokalnim oblastnikom napiši pismo in od njih zahtevaj naložbe v javni prevoz namesto gradenj novih cest. - Kupuj hrano, ki je lokalno pridelana. Prevoz dobrin do trgovin povzroča 11 odstotkov evropskih emisij toplo- grednih plinov. Če kupuješ lokalno pridelano hrano, prispevaš k zmanjševanju potrebe po transportu in s tem k zmanjševanju emisij. - Približno v 50 odstotkih primerov se vozila uporabljajo za poti, krajše od 5 km. To razdaljo zlahka prekolesari-mo. - Pusti, naj te zapeljejo prijatelji ali sodelavci. Avtomobil ima povprečno prostora za Štiri potnike, v resnici pa je povprečno število potnikov na avtomobil 1,3. Mar ni to neučinkovito in drago? Če že moraš voziti, vozi učinkovito in zmanjšuj svojo porabo goriva tudi do 30 odstotkov. Izogibaj se agresivnemu speljevanju in močnemu zaviranju, pravilno napolni gume, zmerno uporabljaj klimatsko napravo, redno servisiraj vozilo in ne prevažaj nepotrebne prtljage. Najslabše, kar lahko narediš, je, da ne narediš ničesar, ker misliš, da ne moreš narediti veliko. Fokus društvo za sonaraven razvoj Izbira športa in rekreacije V pisani ponudbi najrazličnejših gibalno-športnih dejavnosti se marsikdo več ne znajde in sploh ne ve, kaj naj si izbere in zakaj. Mnogi se zato (nehote) odločijo za šport in/ah rekreacijo, ki jim sploh ni pisana na kožo in v njem ne uživajo, nato pa v njem iz različnih razlogov vztrajajo ah pa begajo od ene dejavnosti do druge, dokler se ne odločijo za spremljanje športnega dogajanja iz udobnega fotelja, z daljincem v roki. Sodobnemu zaposlenemu in preobremenjenemu človeku športnomedicinski strokovnjaki v pomladnem in poletnem (počitniškem) času priporočajo, naj bi se intenzivneje ukvarjal predvsem z naslednjimi fizičnimi aktivnostmi: hojo in tekom, plavanjem, vodno gimnastiko, jadranjem, hribolaštvom in pohodniš-tvom. Hoja predstavlja obliko rekreacije, ki si jo lahko privošči vsakdo preko celegaleta. Med počitnicami so sprehodi lahko daljši, hitrejši, intenzivnejši in pogostejši. Nizanje korakov pri hoji pomaga pri premagovanju napetosti in stresa, psihofizični preobremenjenosti, nevrovegetativni simptomatiki ipd. Hoja spodbuja domišljijo in ustvarjalnost, pomaga pri sproščanju in splošni razbremenitvi organizma. Potrebna je lahka zračna obleka in ustrezna kvalitetna obutev. Plavanje, jadranje in de-skanje predstavljajo pravi bal- Kozja rebrca Ozkolistni trpotec (plan-tago lanceolata), kozja rebrca, ovčji jezik, žilnik, ce-lec, špičasti ali suličasti trpotec, žebinec, žilnjak so le nekatera izmed imen za rastlinice, ki jih je povsod dovolj in so že v davnini zaslovele kot najboljši rano-celniški pripomoček. Že Dioskurid, Plinij mlajši in Galen so poveličevali njegov učinek na celjenje ran, priznavali pa so ga tudi kot odlično zel za zaustavljanje krvi, lajšanje izkašljevanja, zdravljenje črevesja in celo kot odvajalo pri zapeki. V srednjem veku je veljalo, da je trpotec tako zdravilna zel, da je ne sme prezreti noben pošten zdravnik ah ranocel-nik. Naši padarji, ki so se spoznah na svoj posel, so med drugim zapisali: »Če se je kdo prehodil, da mu noge otekajo, obeži mu tega zelša na podplate, bo boljši. Ter-potec in pehtran posuši in stolci in stupo naredi, kadar votel sob boh te stupe notri deni.« Ozkolistni trpotec je bil svojčas pri nas na tretjem mestu največkrat uporabljenih zdravilnih zeli. Pred njim sta bila le slovita brin in pelin. Liste trpotca nabiramo od konca maja pa vse tja do za- zam za živce in so dejansko idealni športi za vse, ki so prenapeti, preobremenjeni in pod vplivom stresa. Priporočljivo je izbrati srednje vetrovno vreme, zmerne temperature in ne preveč živahno morje ah jezero. Človek se znebi skrbi in napetosti - razbremeni in razvedri, postane nonšalanten in rahlo brezbrižen, presija zvo-deni, tekmovalnost popusti, realnost se bogati z domišljijo, vizijo in utopijo. Plavalci, deskarji in jadralci se začnejo predajati razkošju morske šir-jave in brezčasnosti, ki jih obdaja. Ljubiteljsko plavanje, jadranje in deskanje upravičeno sodijo med top poletne (počitniške) aktivnosti poslovnežev in managerjev, znanstvenikov in izumiteljev, pa tudi učiteljev in študentov ter vseh ostalih, ki morajo celo leto prenašati maksimalne psihične obremenitve - biti večino časa močno skoncentrirani, napeti in v vrhunski psihofizični ter socialni formi. Pohodništvo (trekking), alpinizem in hribolaštvo sodijo med vrste gibalne dejavnosti, primerne za dvig samozavesti in jačanje samozaupa-nja. Obenem človeku pripomorejo k večji vztrajnosti in lažjemu premagovanju naporov na poti do uspeha. Po mnenju poznavalcev je premagovanje dolge in naporne poti in/ ali osvojitev zahtevnega vrha najboljši balzam za dušo. Kaj je prijetnejšega od dejstva, da je človek zmagal v tekmi s samim seboj in s svojo lenobnostjo? Na koncu poti se po-hodnik oddahne in strese s sebe breme vseh preteklih korakov, izmučeni planinec pa se na vrhu zmagoslavno ozre v dolino, na prehojeno pot in premagano višino ter samozavestno potreplja svoj ego: vse je dosegel sam, z lastno močjo, voljo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo. Imeniten trening za študijske, poklicne in poslovne dosežke in uspehe po vrnitvi s počitnic. NM GARANT d.d. Polzela Tel. 03 7037130,7037131 mrnrn POLZELA VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V JULIJU IN AVGUSTU kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA Vsem, ki bodo kupili nad 70.000 SIJ izdelkov, podarimo slastno pico v gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci. SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE n gwmnt Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: infq@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ BOM ! Piše: PAVLA KLINER četka septembra. Hitro jih posušimo na močnem prepihu v senci in pazimo, da ne počrnijo. Tudi korenine so imenitno zdravilo, izkopavamo pa jih od septembra do oktobra. Operemo jih in nato posušimo v senci. Simon Ašič je zapisal, da je trpotec po svojem učinkovanju podoben lapuhu. Deluje antibiotično, ker uničuje bakterije, zato se poškodbe hitro celijo. Danes še vedno drži, da ima trpotec blagodejne učinke na vse bolezni dihalnih organov, še zlasti tiste, pri katerih je prisotno zasluzenje. Trpotčev sirup si lahko kupimo v lekarni, če imamo čas in veselje, pa ga lahko pripravimo tudi sami. V večjem loncu kakšne tri ure kuhamo veliko trpotčevega listja s prgiščem brinovih jagod ali vejic. Nato goščo odstranimo, dodamo tekočini obilo sladkorja in kuhamo tri do sedem ur. Ta sok vlijemo v vrče in spravimo v klet. Tak sirup zdrži le nekaj tednov, nato pripravimo novega. Učinkovit je tudi trpotčev poparek: dve žlički trpotče-vih listov prelijemo z dvema decilitroma kropa in pustimo, da se malce ohladi, nato spijemo. Še bolj bo zaleglo, če bomo trpotec mešali s koprivo, rmanom in lapuhom. Trpotec odlično čisti kri, ledvice, mehur, pljuča in želodec, zato ga svetujejo ljudem s slabotnimi pljuči, šibkim glasom, bledičnim, ki so polni lišajev in izpuščajev, večno pokašljujejo, so stalno hripavi in mršavi. Uporablja se tudi proti zlati žili, boleznim mehurja, ledvic, belemu toku in premočni menstruaciji. Trpotec je odličen tudi kot solata ali kot ena izmed sestavin zeliščne ali solatne plošče. Končajmo pa s še z eno padarsko modrostjo: »Stoičen terpotec in ta belu od jajca vkup zmešaj, kader iz vsekane rane noče nehat kri teči, gori obeži bo kmal nehala.« varčujmo z energijo rožice inčajčki RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVETI -t ŠTAJERSKI VAL Bomba v paketu Po smrtonosnem paketu-bombi se je marsikdo vprašal, kakšna je kontrola nad pošiljkami in kaj storiti, če je paket sumljiv V javnosti še vedno odmeva pretresljiva vest o eksploziji paketa-bombe, ki je ubil enainšestdesetletno Mariborčanko Ano Zaver-nik. Gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji. Bomba je bila v kartonski škatli, veliki 10 X 10 X 15 cm, ovita v svetlo rjav papir in zavezana z navadno vrvico. Pa-ket-bomba je tehtal dober kilogram, poslal pa naj bi ga nekdo iz Vojnika. Eksplozija je bila tako močna, da je bilo truplo povsem iznakaženo. V primeru paketa-bombe gre za kaznivo dejanje, ki nima širših znakov organiziranega kriminalnega delovanja, so nam povedali na generalni policijski upravi v Ljubljani. Je pa Pošta Slovenije maja letos kriminalistično policijo nazadnje zaprosila za poostren nadzor nad sumljivimi poštnimi pošiljkami. Sodelovanje med policijo in pošto je ustaljeno in poteka že od pojava prvih poštnih pošiljk v 70. letih. Pošta ima tudi konkretna navodila glede ravnanja s sumljivimi pošiljkami, njihove zaznave in sodelovanja s policijo. Na policiji tudi pojasnjujejo, da od maja letos obvestila o sumljivih poštnih pošiljkah še ni bilo. Sicer pa policijo prejemniki vsako leto obvestijo o nekaterih primerih sumljivih pošiljk, vendar pa ta posebne evidence ne vodi. Policija tudi redno usposablja strokovnjake Pošte in jih seznanja z novostmi. Pošiljka za točno določenega Eksplozivne naprave, skrite v poštnih paketih, navadno pošiljajo točno določenim posameznikom ali subjektom in nikoli brez razloga, še pojasnjujejo na policiji. Posebej so izpostavljeni ljudje, ki zaradi različnih okoliščin, lahko pričakujejo prejem takšne pošiljke (maščevanje, politični motivi, grožnje z umorom, namen prestrašiti žrtev ...). Razlika z navadno pošto se kaže predvsem v teži med deklarirano in dejansko pošiljko, v neznanem pošiljatelju, mastnih madežih na kuverti, prejemnik pošiljke navadno ne pričakuje, iz pošiljke pa lahko gledajo tudi žice in podobno. Bomba se navadno aktivira med odpiranjem pošiljke, na način potega ali sprostitve sprožilnega mehanizma. Obstajajo pa še drugi načini aktiviranja, kot časovni sprožilni mehanizem, električni mehanizem, daljinski prožilci in podobno. Na policiji svetujejo, naj sumljivih paketov ne odpiramo in naj takoj obvestimo policijo. Pošta pa na zahtevo stranke nudi tudi storitve predhodnega preventivnega pregleda vseh poštnih pošiljk, ki jih ta prejema. Na internetu navodila Na internetu je moč dobiti podrobna navodila za izdelovanje eksplozivov, ki pa ne upoštevajo varnostnih ukrepov, kar pomeni veliko nevarnost za zdravje osebe, ki izdeluje eksplozive, kot tudi za osebe v neposredni okolici, pojasnjujejo na policiji. Je pa kriminalistična policija tudi že pričela z zbiranjem nekaterih obvestil zoper spletne strani, kjer je zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prometa in proizvodnje orožja ali eksplozivov o tem že obvestila tožilstvo. Policija ima kontrolo nad elektronskimi sporočili ali informacijami samo na pod- Bodite pozorni, če dobite paket, ki ga niste pričakovali in se vam zdi sumljiv. lagi odredbe pravosodnih organov in za konkreten primer, ko so podani utemeljeni razlogi za sum kaznivega dejanja. Sicer pa policija ne izvaja administrativnega nadzora ali cenzure nad elektronskimi mediji. Izdelovalci eksplozivnih naprav imajo običajno določeno tehnično predznanje oziroma so ta znanja pridobili v vojski. Policija beleži tudi več primerov, ko prihaja do eksplozij in nesreč med izdelovanjem ali preizkušanjem eksploziva in eksplozivnih naprav kar doma, najbolj pogoste pa so nesreče zaradi preizkušanja ali nestrokovnega ravnanja priprave eksploziva. Do nesreč prihaja tudi med praznjenjem starih granat in min iz obeh vojn. Še posebej pogoste so eksplozije med mladimi v improviziranih domačih laboratorijih. MATEJA JAZBEC Eksplozivi Eksplozivi imajo v sebi veliko energije, zato je pomembno, da se ob vžigu energija v obliki toplote sprosti v zelo kratkem času. Plini imajo zaradi toplote dosti večjo prostornino kot eksploziv, kar povzroči pok in izreden pritisk, ki potisne delce bombe naokoli. Pritisk, toplota in leteči delci uničijo okolico. Navadne gorljive snovi dobivajo potreben kisik iz ozračja in je zato gorenje v primerjavi z eksplozivi počasnejše. Glede na kisik ločimo kompaktne eksplozive, katerih posledica je zelo hitra in močna eksplozija ter mešanice, ki pa so običajno šibkejše. Eksplozive uporabljamo v različne namene, kar je precej odvisno od njihove moči in učinkov. Eksplozivi tipa Potisni so najšibkejši. Uporabljajo se za strelno orožje in pogon raket. Ne detonirajo, ker je njihova hitrost gorenja manjša od hitrosti zvoka v njih in to lastnost uporabljajo predvsem teroristi v tako imenovanih pipe bombs. Brizantni (rušilni) eksplozivi imajo veliko rušilno moč in se zato uporabljajo v bombah. Ti eksplozivi detonirajo, pri čemer nastane udarni val, ki je glavni razlog uničevalnosti. Inicialni (vžigalni) eksplozivi pa se uporabljajo večinoma v detonatorjih, saj je za njihov vžig potrebno malo energije. Umrl motorist Zverižena pločevina V soboto se je na Celjskem zgodilo kar nekaj hujših prometnih nesreč. Prva se je zgodila zgodaj zjutraj na regionalni cesti v Rečici ob Paki. 27-letni voznik osebnega avtomobila je v preglednem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in z vozilom začel bočno drseti izven smernega vozišča. Preko avtobusnega postajališča je zdrsel na travnato površino, kjer je silovito trčil v leseni kozolec. V nesreči se je 30-letna sopotnica v vozilu huje ranila, voznik in 25-letni sopotnik pa lažje. Popoldne istega dne je do hujše nesreče prišlo še na avtocesti izven Lopate. 66-letni voznik osebnega avtomobi- la je pripeljal po desnem prometnem pasu in izgubil oblast nad vozilom, pri čemer je z vozilom začel drseti v levo, kjer je trčil v odbojno ograjo. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je v nesreči huje ranil. SŠ hvala, ker rešujete žiuljenja \ 1 Pošljite SMS s ključno besedo SRCE na številko 1919 in darujte 230 SIT. za nakup rentgena za inuaziuoo srino diagnostiko y Splošni bolnišnici Celje V prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto, nekaj minut pred poldnevom v Šmarju pri Jelšah, jc življenje izgubil voznik kolesa z motorjem. 30-letni voznik osebnega vozila je s Celjske ceste zavijal levo v Ulico Franca Ska-ze, sočasno pa ga je prehiteval 30-letni motorist, ki je trčil v vozilo in padel po vozišču. Pri tem je dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. To je že 11. smrtna žrtev letos, lani v enakem obdobju je na Celjskem v prometu umrlo 16 oseb. Nesreča s hudimi poškodbami motorista se je zgodila prav tako v soboto izven Slatine na območju Velenja. 15-letna voznica kolesa z motorjem je vozila proti Paški vasi. V križišču s povezovalno cesto je začela zavijati levo, v smeri mostu čez potok Paka. Pri tem pa ni spustila mimo osebnega avtomobila, ki ga je z njene leve strani pripeljal 40-letni voznik. Slednji je 15-letnico opazil ter začel močno zavirati in se umikati v levo, vendar je kljub temu s prednjim delom vozila trčil v levi bok kolesa z motorjem. V nesreči se je 15-letnica huje ranila. Motorist se je poškodoval tudi v nesreči v četrtek popoldne na Tovarniški cesti v Šempetru v Savinjski dolini. Trčila sta 40-letni voznik tovornega vozila in 18-letni motorist, ki se je pri tem hudo telesno poškodo- val. SS www.novitednik.com halo, 113! Ni hotel pihati V četrtek popoldne so policisti ustavili 41 -letnega brezvestnega voznika, ki je na avtocesti ogrožal sebe in ostale udeležence v prometu. Na relaciji Lopata-Vransko je namreč s kombiniranim vozilom vijugal po avtocesti. Žalski možje v modrem so mu dali pihati, a ker je preizkus alkoholiziranosti odklonil, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. 41-letnik je z vožnjo hotel nadaljevati, zato so zanj odredih pridržanje. Zoper njega bodo podah obdol-žilni predlog na sodišče za prekrške v Žalcu. Tatovi in tatici Policisti preiskujejo kar nekaj vlomov, ki so se zgodili v zadnjih dneh na celjskem območju. Še vedno iščejo vlomilca v gostinski lokal v Prušnikovi ulici v Vojniku, ki je v noči na minuli četrtek odnesel za 50 tisočakov cigaret in alkoholnih pijač. Vlomljeno je bilo tudi v gostinski lokal v Aškerčevi ulici v Celju. V tem primeru je iz lokala izginilo za 100 tisoč tolarjev cigaret in denar. Neznanci so vlomili tudi v stanovanjsko hišo v Ložnici v Celju in v Čede-jevi ulici v Laškem. V prvem primeru je neznanec pregledal omare, odnesel pa ni ničesar, v drugem primeru pa je ukradel 15 tisoč tolarjev gotovine. V petek so v popoldanskem času vlomih tudi v kletne prostore in skladišče gostinskega objekta na Ljubljanski cesti v Celju ter odnesli večjo količino piva, zvečer pa iz skladišča na Lavi v Celju za pol milijona tolarjev cigaret, sladkarij in pralnega praška. Pri nečednem dejanju je varnostnik prijel enega od osumljenih. Policisti so z 22-letnikom, doma z območja Celja, opravili razgovor in za storjeno kaznivo dejanje še zbirajo obvestila. V soboto pa so pijače in glasbeni stolp ukradli tudi iz kluba na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju. Na Ljubljanski cesti v Celju sta iz dveh gradbenih barak izginili dve merilni napravi, v štirih gradbenih zabojnikih na Novem trgu v Celju pa še ugotavljajo, kaj so nepridipravi odnesli s seboj. Med vikendom so vlomili še v kiosk na Vodnikovi ulici, kuhinjo celjske bolnišnice in v prostore podjetja na Žički cesti v Slovenskih Konjicah. V pisarni je vlomilec najprej iz priročne kovinske blagajne vzel manjšo vsoto denarja, nato pa, ker verjetno z izkupičkom ni bil zadovoljen, vzel še precej težko kovinsko blagajno in odšel v neznano. V nedeljo pa so prijavili tudi vlom v prostore podjetja v Zidanem Mostu, od koder so tatovi odnesli osebni računalnik z LCD monitorjem. Laški policisti so menda tatovom že stopili na prste. SŠ - n®f itednik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Y^êLÏ SLAVICA MARN, s.p. I MS? Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ODDAM TRAKTOR t.v. 821, letnik 90 in kosilnico alpina, starejšo, prodom. Telefon 041 870- servisno knjiga, prodam. Cena po dogovoru. Stanko Gotar, Spodnjo ReSco 61, Laško, telefon (03) 5732-040. L637 RENAULT die 1.2 m, 1.96, rdeče barve, S Telefon 041794-417. P L645 SEDEŽ ze kosilnico BCS kupim. Telefon (03) 5824-705. 3675 na pri: SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308 Š553 SAM0NAKUDAIK0 Sip 25, tračni obračalnik in puholnik Tajfun prodam. Telefon 041 261-676. 3633 OBRAČALNIK za t.v., prodam. Cena po dogovoru, Telefon 041 814-242. L647 PRODAM HIŠO, no Stranicah, v bližini Slovenskih Konjic, s 30 ari zemlje, zgrajeno leta 1974, sedaj adaptirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5762-078,031 212-442,051 368-042. 3682 LOKAL v Žalcu, 190 m!, prodamo za 31.000.000 SIT. HqL d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n BIVALNI vikend, 1700 m2 zemlje in vse ostalo, prodam. Telefon 031 620458. Š573 ŠENTJUR, nad stadionom, prodam zazidljivo parcelo, 850 m:, vsi priključki na parceli, asfaltni dovoz, komunalni prispevek plačan, gradnja možna takoj. Cena 9,9 mio. Telefon 041 377-710. p STANOVANJSKO hišo, tip Dom 65, staro cca 30 let, na parceli cca 600 m', na Lavi, prodamo za 36 mio SIT. Prijaznost nepre- SAVUDRIJA (HR) oddamo opartma. Infor-mičnine, Kocenova 4, Celje, Telefon 041 matije po telefonu 00385 52759198, do 9. 727-301,5482-002. 3760 ure zjutraj, kontaktna oseba ga. Terezija. VIAŠKEM, v mirnem okolju, oddam enosob-no stanovanje. Telefon 734-7699,031 23-007. L627 628 KOPER. Oddamo nove klimatizirane apartmaje v starem mestnem jedru. Telefon 031 398-069. p NA Zelenici oddam enosobno stanovanje, 40 m!, delno opremljeno, za 220 EUR/ mesečno. Telefon 041 743-728. 3730 ENOSOBNO stanovanje v Čopovi ulici 25 v Celju, oddam. Telefon 031 645-975.3752 OPREMLJENO trisobno stanovanje v Celju in Žalcu oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, Telefon 041 727-301, 54824)02. 3760 NAJAMEM DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v Celju, najamem. Telefon 040 956448. p ODDAM V POREČU oddamo vikend hišo za 4 do 5 oseb, 2 spalnici, terasa, zapit vrt, 500 m oddaljeno od morja. Prosto od 10.7. do 30. 7. Telefon 00385 52435502 ali 031 630-844. 3587 imiimnu TRISOBNO stanovanje v Vojkovi ulid, cca 70 m', visoko pritličje, staro cca 30 let, z zaslo- nova 4, Celje, Telefon 041 727-301,5482-002. 3760 Potrebujete kredit in vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 PRODAM USNJENO kotno sedežno garnituro, 210"260 cm, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 041526469. 3590 SKRINJO, 3001, rabljeno 2 leti, prodam. Telefon 031 620458. Š573 UGODNI KREDITI DO 6 LET Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, ljuba ma bo vedno ostal. Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, tete in svakinje JUSTINE FLIS iz Laške vasi nad Štorami (7.10.1914-24.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, Društvu invalidov Štore, 00 NSI Štore in tamburaškemu društvu Feniks iz Celja, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denar za sv. maše in za potrebe cerkve sv. Lovrenca ter nam izrazili sožalja. Posebno zahvalo izražamo družini Pasarič za vso skrb in dolgoletno ljubezen naši dragi mami. Hvala župnikoma g. Župančiču in g. Korenu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebnima službama Zagajšek in občine Štore ter govorniku in prijatelju Krag-lju za ganljive besede slovesa. Hvala g. dr. Hruševarju, dr. Glavnikovi in medicinskemu osebju internega B oddelka celjske bolnišnice za nuđenje zdravljenja in pomoči v času njene bolezni. Lepa zahvala tudi cerkvenim pevcem s Teharij in sv. Lovrenca za ganljivo zapete pesmi slovesa. Žalujoči: sin Drago, hčerki Justika in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo. ÏÏUC0 simentolko, težko 120 kg, prodam. Telefon 031 221-243. Š572 DVE leti staro psico novofundlanko in tri mešančke novofundlonce podarim. Telefon (03)5823-568. 3727 najstarejšo Ob 50. obletnici Nove KBM stare hranilne knjižice slovenskih bank in hranilnic Pobrskajte po predalih, morda se tam skriva stara hranilna knjižica predhodnic Nove KBM ali katere od drugih slovenskih bank in hranilnic. Zbiramo hranilne knjižice, izdane od leta 1955 naprej. Knjižic« pošljite po pošti (z navadno ali priporočeno pošiljko) na naslov: Nova KBM d.d.. Vita Kraigherja 4. 2505 Maribor, s pripisom Vljudno vas prosimo, da pripišete tudi svoje podatke: ime in priimek. ulic» in hišno številko, poštno številko in kraj. Po zaključenem razpisu bomo knjižice po pošti vrnili pošiljateljem. Knjižice bomo zbirali do 31. avgusta 2005. Pošiljatelje 50 najstarejših hranilnih knjižic bomo nagradili. Lasuiiku najstarejše hranilne knjižice predhodnic Nove KBM pa bomo osebno izročili posebno nagrado. SL ZAJCE, nemške lisce, zajklje, mladice, prodam. Ljudmila Kuder, Medlog 26 a, telefon 5472-110. 3677 TEUC0 za zakol, staro 20 mesecev, prodam. Telefon 041 324-730. L631 TEUC0, brejo 4 mesece in jagnjeta, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. Š571 DVE žrebiti in dvoinpolletno »pripuščeno«, z rodovnikom, B norik pasme, enoletno brez rodovnika, pasme norik, prodam. Telefon 5777-295, od 14. do 18. ure. 3683 KOZLIČKE, burske, za pleme ali zakol ter jagnjeta prodam. Telefon (03) 749-1790, 031605-274. 3726 TRI krave simentolke in žrebko, a rodovnik, staro 14 mesecev, prodam. Telefon 5739-044. L 644 BIKCA simentalco, starega 3 mesece in dve mladi kozi, prodam. Telefon 041 531-683. KOLESA, visoka 19 col, za kosilnico 86127, prodam. Telefon (03) 5731-043. L630 NOVO žensko kolo bordo rdeče barve prodam 40 % ceneje. Terezija Sumrak, Efenko-va 18, Celje. 3672 TRAČNI obračalnik za TV in prašiča za zakol, 80 kg, domača krma, prodam. Telefon 031627-115. 3704 mmm PONUJAMO pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561 ali 040 462-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Braslovče. p POMOŽNEGA delavca v gradbeništvu zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 3579 STROJNIKA gradbene mehonizadje zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 3579 ŠOFERJA kiper komiona zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 3579 KUHARJA, v restavraciji in pizzeriji, na rela-a"ji Rimske Topi iceHrastnik, zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Loško. Telefon 041 322-889. 3579 PODJETJE Tevž d. 0. 0., Začret 67, 3202 rela-ien je iz-od 20 do 30 let. !Potelefonu041 589-110. n Ije do dela s strankami in poznavanje Celja 031546 670, TAXI SIMBY. IŠČEMO proizvodne delavce z izpitom za viličarja, za delo v Rogaški Slatini in Celju. Vse informacije dobite na naslovu Adecco H. R. d.0.0., Cesta XIV. divizije 6,3000 Celje ali po telefonu 031 664-654. n DVE prodajalki v Celju, vtrgovini, zoposlimo za določen čas. Prijave pošljite na naslov Z00 market Rex, Zlatko Hroš, s.p., Bazoviška ulica 12, Maribor. n TAJNIŠTVO, administrativna dela - zaposlimo sodelavko za polni delovni čas. Pokličite (03) 4282-072, Lindigo d.0.0., Kidričeva 13,3000 Celje. 3751 ZAPOSLIMO osem novih sodelavcev. Različne pozicije, lastno izobraževanje, stimulativni 00 in nagrajevanje. Pokličite (03) 4282-072, Lindigo d.0.0., Kidričeva 13, 3000 Celje. 3751 Sprejemamo določeno število ljudi na različnih pozicijah. Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Pokličite: 03/425 61 50. 041/710 663 od 8. do 15. ure ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije, prevozi po Sloveniji. Telefon (03) 748-7015,041 639-533. Jože Fajdiga s. p., avtoprevozniš-tvo in gradbena mehanizacija, Drešinja vas 48, Petrovče. 3690 JAVNOST obveščam, da bom 20.9.2005 prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti. Trgovina Jamnišek, Robert Jamnišek s. p., Šmarjeta pri Celju 27, Škofja vas. 3681 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. HqL d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. n www.novitednik.com Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. upravna enota ciui Gradbeni delavec gradbeni delavec, delavec za pomožna gradbena dela v Celju; do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica fizična in livarska dela v proizvodnji - moški; do 8. 7. 2005; Emo kemija d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba voznik taksija; do 23.7.2005; Hažič Danijel s.p., Taxi Tomi, Smrekarjeva ulica 6, 3000 Celje. Mesar prodaja mesa in mesnih izdelkov, naročanje in prevzem blaga; do 8. 7. 2005; Era d.d. Poslovna enota Sedmica, Bro-darjeva ulica 5, 3000 Celje. Strugar struženje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 16. 7. 2005; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o.. Železarska cesta 3,3220 Štore. Frezalec rezkanje in brušenje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 16. 7. 2005; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o., Železarska cesta 3,3220 Štore. Klepar-krovec delo z različnimi pločevinami in opekami na strehi; do 30. 7.2005; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Avtoklepar osnovna dela avtokleparja; do 8.7.2005; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Varilec elektro in plamensko varjenje; do 5. 7.2005; Tašker Ivan s.p. Škofja vas. Na gmajni 13, 3202 Ljubečna. Strojnik strojnik gradbene mehanizacije; do 5.7.2005; Brahigrad-nje, d.o.o., Pucova ulica4,3000 Celje; instalater strojnih instalacij; do 3.8.2005; Esitel d.o.o., Delavska ulica 8, 3000 Celje; strojnik-gradbinec, izvedba talne vertikalne in horizontalne prometne signalizacije; do 8.7.2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Elektrikář energetik delo v proizvodnji, montiranje strelovodnih inštalacij, sestavljanje, pakiranje; do 12. 7. 2005; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje. Tiskar za tisk z izbokline tiskar; do 21. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Tesar tesarska dela; do 8. 7. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar zidarska dela; do 8. 7.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; zidar, zidanje in ometavanje; do 23. 7. 2005; Tehnocomerc d.o.o„ Dravska ulica9,2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 6. 7.2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 6. 7. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Prodajalec voznik, prodajalec pekovskih izdelkov na terenu; do 20. 7. 2005; Črnčič Marko s.p. Trgovina, Tomšičeva 23,2310 Slovenska Bistrica; prodajalec, del. mesto v Celju; do 13. 7.2005; Hofer, trgovina na drobno, d.o.o., Brnči-čeva 49, 1000 Ljubljana; prodajalka, svetovanje in prodaja artiklov za male živali; do 14.7.2005; Hraš Zlatko s.p. ZOO market Rex, Bazoviška ulica 12, 2000 Maribor; prodaja gradbenega materiala; do 23.7.2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodaja tehničnega blaga; do 23. 7. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje; terenski zastopnik za zelišč-no-negovalne izdelke na območju Celja, Laškega, SI. Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Žalca; do 7. 7. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42,1000 Ljubljana; prodaja bele tehnike, akustike, gosp. aparatov in delo na blagajni; do 9. 7. 2005; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Kuhar kuhar picopek, del. mesto v Celju; do 20. 7. 2005; Baletta d.o.o.. Ob Dolenjski železnici 12,1000 Ljubljana. Natakar strežba jedi in pijače ter delo za točilnim pultom, del. mesto je v Celju; do 7. 7.2005; Geneza - zavod ža biotehnologijo življenja in ekologijo, Vransko 98,3305 Vransko; strežba jedi in pijač; do 14. 7.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik; strežba hrane in pijače; do 23. 7. 2005; Tlačan d.o.o. Go- HITRO NAR0CÎTE m : i ! Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! tek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. IliMIMUl inm™" 19 Ime in priimek:_____ Kraj:_ NAROČILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: stinstvo, turizem, Zagrad 140, 3000 Celje; strežba pijače; do 9.7.2005; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba svetovalec prodaje, zav. zastopnik za sklepanje zavarovanj, del. mesto v Celju; do 6. 7.2005; Grawe d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, Cankarjeva cesta 10,1000 Ljubljana; skladiščna dela; do 3.8.2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prevozi po Sloveniji, občasno tudi v tujini, čiščenje avtomobilov, ATV štirikolesnikov, skrb za okolico in vozni park; do 8. 7. 2005; Ski & Sea d.o.o. Celje, Mariborska cesta 200a, 3000 Celje. Elektrotehnik delo elektromonterja; do 8. 7.2005; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6,3000 Celje; montiranje varnostnih naprav; do 5. 7.2005; Sintal Celje d.d.. Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Elektrotehnik elektronik vzdrževanje kabelskega in-terneta in kabelskega sistema; do 15.7.2005; Elektro Turnšek d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Elektrotehnik telekomuni- zahtevna vzdrževalna dela na železniških napravah, objektih, opremi, sodelovanje pri izvajanju investicij, odprava okvar in napak na telekom. napravah, izdelava evidenc, urejanje tehnične dokumentacije, čuvaj skupine; do 15.7.2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za SVTK Celje Nadzorništvo RZ Celje, Ulica XIV. divizije 2, 3000 Celje; zahtevno vzdrževanje železniških naprav, objektov, opreme, sodelovanje pri investicijskih projektih, odprava okvar in napak na telekom. napravah, izdelava evidenc, urejanje tehnične dokumentacije, čuvanje skupin; do 15.7.2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za SVTK Celje Nadzorništvo TK naprav Celje, Ulica XIV. divizije 2, 3000 Celje. Prometni tehnik skupinovodja cestne signalizacije; do 8.7.2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Ekonomski tehnik komercialist; do 5. 7. 2005; Dinos holding d.d. Predelovalni center Celje, Gaji 37,3000 Celje; tajniška dela; do 23.7.2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; finančno svetovanje ter posredovanje zbiranje ponudb investicijskih produktov^ priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasingov, vodenje delo\gie skupine; do 27.7.2005; Jevšovar Tomaž s.p. SU-KA finančno svetovanje, Si-kole 64 a, 2331 Pragersko; tajniška dela, sprejem strank, kontaktiranje po internetu in telefonu, prijava terminov; do 23. 7. 2005; Jošt Božidar s.p. Premični gostinski obrat. Ulica frankolovskih žrtev 58,3000 Celje; zastopnik Sveta knjige, trženje članstva in svetovanje za znanega kupca, delo v Celju; do 5.7.2005; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana; zunanji sodelavec za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o.. Slovenska ulica 25,9000 Murska Sobota. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist na terenu, delo v Celju; do 11. 7.2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik zobni asistent; do 5.7.2005; Strniša Zoran dr. dent, med., Zasebna zobna ambulanta, Ljubljanska cesta 14,3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba potnik/merchandiser; do 7. 7.2005; Mikelin Alen - Dam distribucija reklam in reklamnih plakatov, Paderšičeva ulica 3, 8000 Novo mesto; svetovalec, zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov, krediti večih partnerjev; do 16. 7.2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24, 2229 Ma-lečnik. Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije, delo v Celju; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljublja- Univ. dipl. inž. strojništva izdelava ponudb in načrtov; do 3.8.2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije samostojni tehnolog v proizvodnji, odgovoren za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti, pripravo in urejanje tehniške dokumentacije, izdelavo periodičnih in posebnih proizvodnih naročil, izdelava vzorcev, prototipov; do 18. 7. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 15. 7. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Dipl. inž. gradbeništva (vs) vodenje projektov, izdelava analitičnih poročil, koordinacija popravil in odprava napak s kooperanti, nadzorom, kupci, vzdrževanje standarda; do 12. 7. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Tehaije. Dipl. inž. tehnologije prometa (vs) vodja transporta, organiziranje, vodenje dela delavcev, usklajevanje s prometniki, nadzor; vloge na naslov Engrotuš d.o.o.. Cesta vlïnovlje 10a, 3000 Celje, kadrovska služba, s pripisom: prijava na objavo; do 16.7.2005; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-finance finančnik, računovodja.odgo-voren za področje financ in računovodstva, pripravo planov in budžetov, poročanje, finančni in likvidnostni management, obračun in izplačilo plač, vodenje knjigovodstva, pravilnost kontiran ja v skladu s slovenskimi in med. predpisi; vloge na naslov Trenkwalder d.o.o., p.p. 318, 3000 Celje; do 8.7.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. ekonomist specialist višji svetovalec, vodja sektorja za gospodarstvo; do 8. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje; višji svetovalec, vodja službe za finance in splošne zadeve; do 8.7.2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje; podsekretar, predstojnik oddelka; do 8.7.2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje. Univ. dipl. organizator svetovalec; do 8. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje. Univ. dipl. pravnik svetovalec, vodja službe za vzdrževanje in gospodarjenje s poslovnimi prostori; do 8. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje; svetovalec; do 8. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje. Profesor za matematično naravoslovne predmete poučevanje matematike; do 5.7.2005; Poslovno komercialna šola Celje, Kosovelova ulica 4, 3000 Celje. Profesor angleščine poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 5.7.2005; Osnovna šola Dobrna, Dobrna 1,3204 Dobrna. Profesor telesne vzgoje, specialist za športno treniranje svetovalec, pripravnik; do 8. 7. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov9,3000 Celje. Univ. dipl. psiholog poučevanje psihologije; do 5. 7.2005; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 8. 7. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. upravna enota laško mizarska dela v delavnici in na terenu po Sloveniji; do 9. 7. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Oblikovalec kovin delo v proizvodnji PU pane-lov in kabelskih polic; do 5. 7. 2905; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije voznik motornih progovnih vozil, vzdrževanje in mehanska dela; vloge na naslov Slovenske železnice. Sekcija za elektroenergetiko, Tivolska c. 41,1000 Ljubljana; do 18.7.2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za EE Ljubljana - Nadzorništvo VM Zidani I Most, Zidani Most 10,1432 Zi- 1 dani Most. Voznik avtomehanik voznik taksija; do 8.7.2005; Sešek Breda s.p. Taxi Nina, Prisojna ulica 87,2000 Maribor. Računalniški tehnik programer internet aplikacij; do 6. 7. 2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško; programer poslovno programske opreme; do 6.7.2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Zdravstveni tehnik zobni asistent; do 8.7.2005; Javni zavod Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) računovodja bilancist; do 15. 8. 2005; Ekonom d.o.o. Radeče, Na Dobravo 9, 1433 Radeče. Doktor stomatologije zobozdravnik; do 8.7.2005; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče. upravna enota mozirje Delavec brez poklica pomožni delavec v gradbeništvu; do 27. 7. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26,3331 Nazarje. Pomožni delavec montaža, pakiranje malih gospodinjskih aparatov, del. mesto je v Nazarjah; do 5. 7. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Živilski delavec 1» pekarstvu pek; do 12. 7. 2005; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53, 3330 Mozirje. Zidar za zidanje in ometavanje fasader; do 27. 7. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26,3331 Nazarje. Keramik keramičar; do 27.7.2005; Pinela d-o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. NOC Slikopleskar slikopleskar; do 27. 7. 2005; pinela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. Tesar montažer, sestavljanje montažnih hiš, delo poteka na terenu doma in v tujini; vloge na naslovTrenkwalder, d.o.o., Osoj-nikova 9,2250 Ptuj; do 8.7.2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba učitelj vožnje A, B kategorije; do 17.7.2005; Avto šola Maz-zoni d.o.o. Podružnica Mozirje, Hofbauerjeva ulica 22,3330 Mozirje; učitelj vožnje A, B kategorije; do 20.7.2005; Avto šola Maz-zoni d.o.o. Podružnica Mozirje, Hofbauerjeva ulica 22,3330 Mozirje. Akademski glasbenik učitelj kitare; do 7. 7. 2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj klavirja in korepeti-tor; do 7.7.2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj violine; do 7. 7.2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj pozavne; do 7.7.2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj citer; do 7. 7. 2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj petja; do 7. 7. 2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; učitelj tolkal; do 7. 7. 2005; Glasbena šola Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. upravna enota ^slovenske konjice Delavec brez poklica pomožna dela na odpadu, demontaža avtomobilov; do 5. 7.2005; Buser Vlasta s.p. Loče pri Polj.- Avtoodpad Buser, Mla-če 3, 3215 Loče. I Pompžnidehj.vec čiščenje prostorov; do 8. 7. 2005; Ulipi Vlado s.p.. Gostišče Ulipi, Zeče 35,3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri zidarskih delih, zidanju, ometavanju in montaži PVC stavbnega pohištva; do 8. 7.2005; Toplak Beno s.p. Roletko, Stari trg 13, 3215 Loče. Slaščičar slaščičarska dela; do 6. 7. 2005; Kangler Mihael s.p. Ca-pra Ibex bar Pub Beli konj. Stari trg 6,3210 Slovenske Konjice. Brusilec brusilec; do 3.8.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Avtoklepar avtoklepar; do U. 8. 7005; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Strojni mehanik orodjar vzdrževalec; do 13. 7. 2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik mehanik za osebna in tovorna vozila, kmetijske in gradbene stroje; do 12.8.2005; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Avtoličar avtoličar; do 12.8.2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Tesar tesarska in zidarska dela na terenu Ljubljana-Koper-Slivni-ca-Celje; do 6. 7. 2005; Grad- beništvo Fuli d.o.o.. Slov. Konjice, Celjska cesta 14,3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba jedi, pijač in ostala pomožna gostinska dela; do 8. 7. 2005; Ulipi Vlado s.p.. Gostišče Ulipi, Zeče 35,3210 Slovanske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3.8.2005; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanje, Po-lajna 4,3206 Stranice. Strojni tehnik delo na področju strojništva, strojni tehnik; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; nadzor proizvodnega procesa, vzdrževanje strojev, iskanje izboljšav; do 15. 7. 2005; S.M.A., tgovina in proizvodnja, d.o.o., Šmarjeta pri Celju 13, 3211 Škofja vas. Ekonomski tehnik zunanji sodelavec za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o.. Slovenska ulica 25,9000 Murska Sobota. Ekonomist za analize in planiranje računovodja; do 7. 7. 2005; AOI d.o.o. Slovenske Konjice, Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice; samostojno izvrševanje zelo zahtevnih del s področja komercialnih zadev; do 12. 7. 2005; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5,3214 Zreče. Profesor jezika s književnostjo poučevanje slovenskega jezika; do 5.7.2005; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5, 3215 Loče; poučevanje slovenskega jezika in knjižničar; do_5.7.2005; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5,3215 Loče. Profesor za matematično naravoslovne predmete poučevanje kemije in naravoslovja; do 5. 7.2005; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5, 3215 Loče. Profesor računalništva računalničar, informator; do 5.7.2005; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5,3215 Loče. úpravnTenota šentjur pri celju Mizar mizarska, tesarska dela; do 12. 7. 2005; Oset Robert s.p. Šentjur - Mizarski servis, Črno-liška ulica 10,3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav napeljava vodovoda, zaključna dela v gradbeništvu; do 30. 7.2005; Bojan Pesan s.p.. Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik hišnik, vzdrževalna dela, prevozi, nabava materiala, vzdrževanje delovnih sredstev; do 12. 7.2005; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61,3263 Gorica pri Slivnici. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu (Hrvaška, Srbija, Črna gora); do 12. 7.2005; Strnad Boštjan s.p., Prevozi Strnad, Bole-tina 7,3232 Ponikva. Prodajalec prodajalec, del. mesto v Šentjurju pri Celju; do 13. 7. 2005; Hofer, trgovina na drobno, d.o.o., Brnčičeva 49,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. metalurgije in materialov vodenje delovnih skupin; do 27. 7. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor; vodenje delovnih skupin in druga dela s področja metalurgije, delo v Šentjurju pri Celju; do 27.7.2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Profesor angleščine poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 7.7.2005; Osnovna šola Planina pri Sevnici, Planina pri Sevnici 69,3225 Planina pri Sevnici; poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 7.7.2005; Osnovna šola Planina pri Sevnici, Planina pri Sevnici 69,3225 Planina pri Sevnici. upravna enota šmarje pri jelšah Strugar strugar na CNC stružnici; do 8.7.2005; Soting d.o.o. Rogaška Slatina, Ceste 76, 3252 Rogatec. Avtoklepar avtokleparska dela; do 23.7. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Avtoelektrikar delo avtoelektričarja; do 23. 7. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 26. 7.2005; MF čistilni servis d.o.o., Topole 20,3250 Rogaška Slati- Avtoličar avtoličarska dela; do 23. 7. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 5. 7. 2005; Geršak Miroslav s.p.. Prevozništvo in posredništvo, Gor-jane 9, 3257 Podsreda. Administrator administrator; do 8.7.2005; SKZ Kruh z.b.o. Čikečka vas, Čikečka vas 26,9207 Prosenja-kovci - Partosfalva. Srednja poklicna izobrazba svetovalec prodaje, zav. zastopnik za sklepanje zavarovanj, del. mesto v Šmarju pri Jelšah; do 6.7.2005; Grawe d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, Cankaijeva cesta 10,1000 Ljubljana. Kozmetični tehnik kozmetična nega in čiščenje, izvajanje masaž obraza in telesa; do 8. 7. 2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja živilski poslovodja, načrtuje, razporeja izvaja in vodi delo v enoti trgovina, naroča blago, prevzema in kontrolira ustreznost in kakovost naročenih količin, ugotavlja roke uporabnosti blaga; vloge na naslov Trgotur d.o.o. Ljubljanska 13b, Velenje; do 12. 7.2005; Megrad, d.o.o. Podplat, Laše2,3241 Podplat. Dipl. inž. strojništva (vs) računalničar, organizator, servisiranje računalniške strojne opreme, oblikovanje internet strani; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4,3250 Rogaška Slatina. Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) poučevanje v OPB in jutranje varstvo na podružnični osnovni šoli; do 12. 7. 2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. Profesor jezika s književnostjo poučevanje slovenskega jezika; do 12.7.2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. Profesor slovenščine poučevanje angleščine in slovenščine; do 12.7.2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Profesor nemščine poučevanje nemškega in angleškega jezika; do 12.7.2005; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. Profesor tehnike poučevanje THV in računalništva; do 12. 7. 2005; Osnovna Šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogátec. upravnaenota" velenje Kovinarski delavec rezkalec; do 6. 7.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Gradbeni delavec gradbeni delavec v Šoštanju, gradbena in pomožna dela pri gradnji; do 23.7.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor; gradbeni delavec v Velenju, gradbena in pomožna gradbena dela; do 23.7.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica čistilka; do 5.7.2005; Gorlov Olga s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Zidar zidar, zidanje in ometavanje, delo v Velenju; do 23.7.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor; zidar, zidanje in ometavanje, delo v Šoštanju; do 23.7.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Voznik avtomehanik voznik tovornih vozil; do 8. 7. 2005; PUP d.d.. Koroška cesta 37,3320 Velenje. Prodajalec prodajalecv v PE Adut Velenje, prodaja in svetovanje kupcem na gradbenem oddelku, blagajniška dela; do 5. 7. 2005; Era d.d., Prešernova cesta 10, 3320 Velenje. Natakar natakar; do 19.7.2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik finančno svetovanje ter posredovanje, zbiranje ponudb investicijskih produktov, priprava izračunov, posredovanje pri najemu kreditov ter leasingov, vodenje delovne skupine; do 27.7.2005; Jevšovar Tomaž s.p. SU-KA finančno svetovanje, Si-kole 64 a, 2331 Pragersko; zastopnik Sveta knjige, trženje članstva in svetovanje za znanega kupca, delo v Velenju; do 5. 7. 2005; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana; zunanji sodelavec za prodajo in marketing; do 13. 7. 2005; Telemedia d.o.o., Slovenska ulica 25,9000 Murska Sobota. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec, zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večih partnerjev, terensko delo; do 16. 7. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24,2229 Malečnik. Ekonomist za analize in planiranje prodajalec računalniških sistemov; do 8. 7. 2005; Trend-net d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje. Dipl. inž. računalništva (vs) sistemski inženir; do 8. 7. 2005; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist organizator poslovno-infor-macijskih tokov; do 8.7.2005; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6,3320 Velenje. Profesor francoščine učitelj francoščine; do 12.7. 2005; Šolski center Velenje Center srednjih šol teh. in družb, usmeritve Velenje, Vodnikova cesta 2, 3320 Velenje. Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 5. 7.2005; Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Jenkova cesta 2, 3320 Velenje. Akademski glasbenik učitelj plesa; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj glasbenega stavka; do 5.7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj violončela; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj kontrabasa; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj diatonične harmonike; do 5.7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj fagota; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj klarineta; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj klavirja; do 5.7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj orgel; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj kitare; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj pozavne; do 5.7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj saksofona; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj oboe; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj violine; do 5. 7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj flavte; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj roga; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje; učitelj trobente; do 5.7.2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj petja; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj tolkal; do 5. 7. 2005; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje. upravna enota žalec Strugar obdelava kovin, struženje, vrtanje; do 8.7.2005; Sing d.o.o. Petrovče, Aija vas 27, 3301 Petrovče; struženje na CNC strojih; do 8. 7. 2005; Sing d.o.o. Petrovče, Arja vas 27,3301 Petrovče. Klepar-krovec montažna dela na strehi, montaža ventilacij; do20.7.2005; Debevc Vili s.p., Kleparstvo, Ložnica pri Žalcu 1,3310 Žalec. Stavbni klepar izdelava ventilacij in dimnikov; do 5. 7. 2005; Sigmanova d.o.o.. Cesta žalskega tabora 20,3310 Žalec. Elektroinštalater elektroinstalacijska dela; do 30.7.2005; Veltrag d.o.o., Mat-ke 41, 3312 Prebold. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; vloge na naslov Cvijanovič Mladen s.p. Podjavorškova 5,3000 Celje; do 5. 7. 2005; Cvijanovič Mladen s.p., Ozren avtoprevozništvo, Zgornje Grušovlje 20,3311 Šempeter v Savinjski dolini; prevoz kontejnerjev; do 15. 8.2005; VignjevioLjubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec. Natakar točenje pijač in napitkov v dnevnem baru; do 12. 7.2005; Guček Drago s.p.. Magnum, Gotovlje 111,3310 Žalec. Trgovinski poslovodja prodaja in vodenje mešane trgovine; do 14. 7. 2005; Hme-zad KZ Gotovlje z.o.o., Gotovlje 71,3310 Žalec. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist na terenu, delo v Žalcu; do 11.7.2005; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana. Inženir strojništva konstruiranje hladilnih sistemov v konstrukciji in pripravi dela; do 8. 7.2005; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 12.7.2005; Osnovna šola Griže, Griže 1,3302 Griže; poučevanje razrednega pouka; do 8.7.2005; Osnovna šola Vransko-Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko; Profesor jezika s književnostjo poučevanje angleščine in nemščine; do 12.7.2005; I. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1,3310 Žalec. Profesor angleščine poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 12.7.2005; Osnovna šola Griže, Griže 1, 3302 Griže; poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 12. 7. 2005; Osnovna šola Griže, Griže 1,3302 Griže. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 8.7.2005; Osnovna šola Vransko-Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko. www.novitednik.com Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo B ogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880 (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail \ studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Zlati »da« Ane in Bogomirja Oset Številne svate je predzadnjo junijsko soboto pozdravljalo sonce, ko so pospremili Ano in Bogomirja z Osetove domačije v Sve-telki do Slomškovega doma v Drami jah, kjer je bil civilni del, in nato do cerkve sv. Marije Magdalene, kjer je 50 let njunega zakona blagoslovil še župnik Milan Strmšek. Bogomir se je rodil oktobra 1933 kot prvi otrok v Osetovi družini na Ponikvi, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Že kot otrok je zbolel za otroško paralizo, vendar je kljub temu v življenju opravljal težka dela ter že od malih nog pomagal očetu pri lesni dejavnosti ter se kasneje od njega in drugih mojstrov učil lesne obrti. Ana, z dekliškim priimkom Kovač, je na svet prijokala junija 1927 v Dramljah. Že kot polletni deklici ji je umrla mama, pri dveh letih pa je dobila mačeho. ki je zanjo lepo skrbela. Slednje ji je kasneje z veseljem vračala, saj je pri štirinajstih ostala še brez očeta in sta se morali z mačeho skozi življenje prebijati s trdim delom. Ana in Bogomir stase spoznala pri spomladanskih opravilih v vinogradu leta 1954. Znanstvo je preraslo v ljubezen in kmalu sta se poročila ter začela obnavljati staro hišo. V zakonu se jima je rodilo pet otrok - Bogomir, Helena, Anton, Marija in Peter - vsi so se ob pomoči skrbnih in pridnih staršev izšolali in si ustvarili svoje domove, kjer zdaj živijo z družinami. Radi obiskujejo starša, Ani in Bogomirju pa čas krajša tudi devet vnukov - Tanja, Marko, Metka, Urška, Denis, Lucija, Martin, Anja in Alen -, ki se jim bo že prihodnji mesec pridružil še deseti. IS Malteška poroka na Polzeli Malteški viteški red je bil na Polzeli več kot petsto let. Grad Komenda, ki stoji v središču Polzele, je bil njegova postojanka. Pri obujanju zgodovinskih dejstev iz davne preteklosti so aktivni člani Turističnega društva in Društva malteške konjenice Polzela, ki že nekaj let zapovrstjo pripravljajo malteške dneve. Prva prireditev, malteška poroka, je bila minulo soboto. Nevesto Petro Šuster, ženina Vinka Štiglica in ostale svate so v dvorec Šenek pripeljali s štirimi kočijami, spremljala pa jih je malteška konjenica. V pozdrav svatom je zaplesala skupina plesalcev in plesalk Caranzzana iz Socke, poroka pa je bila v kristalni dvorani dvorca Šenek. Opravila sta jo župan Ljubo Žnidar in mati-čarka Milena Lukač. Malteški vitez Stanko Novak je mladoporočencema izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo , da bosta v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabostí, ki jih simbolično predstavlja osem krakov malteškega križa - bolezen, za- puščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Posebno darilo je mladoporočencema izročila predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar. Ob graščini pod lipo so dijaki celjske gostinske šole ponujali v pokušino dobrote srednjeveške kuhinje. Mladoporočenca je v polzelski župnijski cerkvi, ki je prav tako pripadala malteškemu viteškemu redu, poročil dekan Jože Kovačec. TT Za malteško poroko so tudi mladoporočenca, Petro Šuster in Vinka Štiglica, oblekli v slovesno malteško opravo. The Stroj navdu Bržkone je bila v ozadju želja pokazati umazanijo in rjo prebivalcem menda najčistejšega mesta na svetu, da so se oblasti Singapura odločile za ključni koncert največjega azijskega festivala umetnosti povabiti slovensko pleme The Stroj. Na treh zaporednih samostojnih koncertih na ogromnem prizorišču Boon Lay si je njihov spektakel ogledalo več kot 60.000 gledalcev, samo zadnjega 30.000. Med njimi je bil tudi tamkajšnji kulturni minister dr. Dr Lee Boon Yang, ki se je od navdušenja po koncertu s spremstvom povzpel na oder in lastnoročno preizkusil nekaj zvočil (na spodnji sliki). Na ministrovo željo šo člani plemena z njim pozirah tudi za medije in mu izročili zgoščenko iz svoje posebne, omejene serije, v kilogram in pol težkem kovinskem ovitku. Článi plemena so bili iskreno navdušeni nad strahovito natančno organizacijo, ki je šili v Singapuru med svojimi nastopi po svetu še niso doživeli. Prijaznost in prilagodljivost gostiteljev je presegla vse meje pričakovanja. Spremljevalno tehnično ekipo je pričakala do zadnjega vijaka natanko vsa zahtevana odrska oprema, ki jo je zaradi oddaljenosti moral zagotoviti organizator. Iz Slovenije pa je dolgo pot čez polovico zemeljske oble s tovornim letalom srečno opravil tudi 4 tone težak zabojnik z »mašino« in instrumenti. Največji državni časnik The Straits Times je objavil novico, da je neka ženska, prevzeta nad koncertom, na prizorišču pozabila svojega 4-letnega sina. Policija je raztreseno mati našla šele naslednji dan. O navdušenju publike priča tudi dejstvo, da je skupina prodala vso zalogo ploščkov, DVD-multimedij in drugih artiklov, ki se običajno prodajajo pred in po koncertih. AB Ptice v mestu cvetja in vina V Slovenskih Konjicah večkrat odmeva ponarodela pesem Jureta Zdovca (očeta znanega košarkarja), ki so jo Konjičani vzeli za svojo himno. »Ob vznožju zelene Konjiške gore prijazne Konjice leže...« in refren »... tu je lepo, lepo kot ni nikjer ...« Kaže, da je pesem segla v nebeške višave in privabila v mesto cvetja in vina tudi številne ptice. Če sodimo po gnezdu, ki so si ga naredile na eni izmed hiš v Aškerčevi ulici kar na kaktusu, je v parku, na drevju in v grmovju že zmanjkalo prostora ... MBP Popravek V prispevku Med stotnijo Kosov v torkovi-številki je prišlo do napake pri zapisu o tem, od kod izvira rodbina. Pravilno je namreč Ponikva pri Žalcu in ne Jezerce, kot smo pomotoma zapisali.