Pridelava hmelja v Sloveniji Hmelj (Hummulus lupulus), kot ga poznamo danes, se je razvil iz divjega hmelja. spada v družino konopljevk (Cannabinaceae). V 8. in 9. stoletju so ga gojili v Franciji, v srednji Evropi se je začelo hmeljarstvo širiti v 16. stoletju (bavarska, Češka). n a slovenskem se je začel poskus pridelave hmelja že po letu 1160 v Škofji l oki. Prvi večji nasadi so bili kasneje v okolici Ptuja, Velenja in maribora, vendar se niso obdržali. Prvi pravi nasad je leta 1876 na svojem posestvu pri Žalcu zasadil Janez Hausenbichler, omembe vreden pridelek pa je bil leta 1886 (splet 1). Dejavnost se je nato širila po savinjski dolini in se uveljavila tudi na območju med slovenj Gradcem in r adljami ob Dravi, v okolici Ptuja, o rmoža, bistrice ob sotli in brežic. med drugo svetovno vojno so se površine pod hmeljem zelo zmanjšale (od predvojnih 2450 na vsega 637 ha leta 1945), nato pa povečevale. V savinjski dolini je pridelovanje hmelja pospeševala hmeljarska zadruga Hmezad, leta 1952 inštitut za hmeljarstvo in od leta 1976 njegov naslednik, inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo s lovenije (majer in sod., 2002, cit. po Škof, 2011). z a strokovno podporo hmeljarjem skrbijo poleg omenjenega inštituta še pooblaščeni kmetijsko- gozdarski zavodi in inštituti (kmetijski inštitut slovenije, n acionalni inštitut za biologijo) ter biotehniška fakulteta v ljubljani. Hmeljarstvo je v sloveniji pomembna kmetijska dejavnost, čeprav hmelj zaseda »le« okrog 1 % njivskih površin. Poleg tega oblikuje tudi prepoznavno pokrajinsko podobo. Je najbolj značilna dejavnost v spodnji savinjski dolini, pojavlja pa se še na območju Ptujskega polja, slovenjgraške kotline in Dravske doline ter v vzhodnem delu k rške kotline, na manjših površinah pa še drugod. l eta 2008 je bilo registriranih 141 pridelovalcev hmelja (Škof, 2011), leta 2016 pa se omenja 121 pridelovalcev (splet 2). Slika 1: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Desno med drevesi je viden eko muzej hmeljarstva in pivovarstva. Foto: A. Polšak Avtor zanimivosti: Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo COBISS: 1.04 60 GeoGrafija v šoli | 1/2018 zanimivosti Slika 2: hmeljišča v Spodnji Savinjski dolini (roza – zemljišča, zasajena s hmeljem). Vir: Škof, 2011; Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKO (23. 10. 2017). Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva slovenije je vrsta ekomuzja, kot so jih prvi v tej vlogi organizirali konec šestdesetih let 20. stoletja v Franciji. V muzeju pravijo, da ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v spodnji savinjski dolini, kot vemo, pogosto imenovani tudi Dolina zelenega zlata. V muzeju si lahko ogledamo in spoznamo hmeljarsko identiteto spodnje savinjske doline, hmeljarske šege, socialni in družbeni položaj obiralk/-cev hmelja, socialni in družbeni položaj velikih in malih hmeljarjev, hmeljarsko delo na družbenih posestvih, prehrano, obleko, spanje, zaslužke obiralcev, hmeljarjev, kmečkih delavcev na zadružnih posestvih idr. Prevzeti želijo povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v sloveniji in posebej v spodnji savinjski dolini. V sklop muzeja spada tudi več ločenih stavb, v glavnem gospodarskih poslopij in sušilnic za hmelj širom po savinjski dolini (splet: http://www.ekomuzej-hmelj.si/ si/o-ekomuzeju). Slika 3: eko muzej hmeljarsta in pivovarstva v Žalcu Foto: A. Polšak 61 GeoGrafija v šoli | 1/2018 zanimivosti n ajbolj pogosta tla pod hmeljišči so obrečna in evtrična rjava tla — globoka do zelo plitvo peščena (splet 3). Prevladujejo nevtralna do rahlo kisla tla. Hmelj začne rasti, ko je več dni zapored 4 do 5°C, Julijske temperature vplivajo na število cvetov, avgustovske pa na kakovost storžkov. Če je maja pretoplo, se začne razvoj cvetov prezgodaj, zato je socvetij manj in pridelek slabši. Hmelj zahteva v rastni dobi 500 do 600 mm padavin (če ni suše, je v spodnji savinjski dolini v tem času okrog 690 mm padavin). Hmelj je večletna rastlina z življenjsko dobo malo nad 10 let. Po tem času morajo kmetje zasaditi nov hmelj. Pridelujemo le ženske rastline, na Slika 4: Sorte hmelja: a) Savinjski Golding (Styrian Savinjski Golding), b) Aurora (Super Styrian Aurora), c) Bobek (Styrian Golding B), č) Celeia (Styrian Golding). V oklepaju so sinonimi po Ur. l. RS. Vir: Škof, 2001 in splet: https:/ /www.uradni-list.si/files/RS_-2012-067-02645-OB~P001-0000.PDF (13. 10. 2017). Slika 5: Že na pol suhi storžki hmelja sredi oktobra 2017 Foto: A. Polšak Zelena roža doline, naš hmelj Savinjčan, nezavestno nosi v sebi, to rožo vse življenje. Z njo se je rodil, v njeni senci umira. Vir: Zeleno zlato – Grenka roža 62 GeoGrafija v šoli | 1/2018 zanimivosti Grafikon 1: Površine pod hmeljem in pridelava hmelja v Sloveniji v obdobju 1991–2017 Vir: http:/ /pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/04_ rastlinska_pridelava/01_15024_pridelki_povrsina/01_15024_pridelki_povrsina.asp (13. 10. 2017). Slika 6: napis na informativni tabli ob hmeljski poti pri Žalcu. Med drugim lahko preberemo, kako so prevažali in pakirali hmelj, zlasti pa, da je do okrog leta 1970, ko je ročno obiaanje zamenjalo strojno, prihajalo v Savinjsko dolino do okrog 30.000 sezonskih delavcev s širšega Kozjanskega, oklice Ptuja in Hrvaškega Zagorja. Za kaj več si velja ogledati Hmeljarski muzej. Foto: A. Polšak 63 GeoGrafija v šoli | 1/2018 zanimivosti katerih se razvijejo neosemenjeni storžki ali kobuli. V grobem ločimo aromatične in grenčične sorte hmelja. V sloveniji skupno pridelujemo 17 vrst hmelja, od katerih prevladujejo aromatične vrste, kot so a urora, savinjski Golding, Celeia in bobek, ki da tudi največ pridelka na hektar (do 3500 kg). V sloveniji zadnja leta pridelamo 2000 do 2500 ton hmelja, kar znaša 1,5 do 2 % svetovne proizvodnje (največje pridelovalke so n emčija, zD a , Etiopija, k itajska in Češka). k er gre za količino, ki presega povpraševanje domačih pivovarn, ga okrog 95 % izvozimo v države EU. Cene so močno odvisne od razmer na svetovnem trgu, v glavnem pa so v zadnjem desetletju padale, v zadnjih letih je stanje nekoliko boljše. z aradi tega so se spreminjale tudi površine pod hmeljem. k aže se tako rahel porast površin pod hmeljem kot njegove pridelave (Grafikon 1). Viri in literatura 1. Splet 1: http:/ /www.zal.sik.si/skromen-moz- velikih-dejanj-janez-hausenbichler/ (dostopno 13. 10. 2017). 2. Splet 2: http:/ /www.ihps.si/hmeljarstvo/ predstavitev/ (13. 10. 2017). 3. Splet 3: http:/ /www.mkgp.gov.si/si/delovna_ podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/hmelj/ (dostopno 13. 10. 2017). 4. Škof, K. (2001). Stanje pridelave hmelja (Humulus lupulus L.) v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Splet: http:/ /www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ vs_skof_katja.pdf (dostopno 15. 10. 2017). 5. Zeleno zlato – grenka roža. Publikacija. Mentorica: tanja Čajavec. Žalec: Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2009. Slika 7: nasad hmelja pri Spodnjih Rojah Foto: A. Polšak 64 GeoGrafija v šoli | 1/2018 zanimivosti