Naž Časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja urednici odbor: Drago Debeljak, Tanja Hro-^atin (odgovorni urednik), Franc Pe-Jel»n (tehnični urednik), Rafael Jak- Ic. Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Znidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani mam Leto 3. Številka 16 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Januar 1975 Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Vrhnika želijo vsem občanom Uspešno in srečno leto 1975 Vrhniška novost Požarno varnostna skupnost 1.8. decembra je imela svojo prvo sejo ustanovna skupščina Skupnosti varstva pred požarom v vrhniški občini. Takoj v začetku moramo poudariti, da je to edini primer v republiškem merilu, čeprav že Zakon o varstvu pred požari iz leta 1970. določa, da se v vsaki občini ustanovi požarna skupnost oziroma gasilski sklad. Ta zakon predvideva več načinov financiranja teh skladov in sicer 6 °/o tehnična premija zavarovalnih nepremičnin, ter sredstva, ki jih delovne organizacije namenijo za primer požara. Občinska skupščina z proračunom in sredstvi, ki jih prispevajo občani sami. Potencialna možnost vse večjega števila požarov v naši občini narašča vzporedno s stopnjo rasti industrializacije in urbanizacije. V industriji sami se iz leta v leto veča uporaba različnih kemičnih snovi, ki pa so obenem tudi visoko vnetljive snovi. Prav tako pa se nevarnost požarov veča tudi z naraščajočo motorizacijo oziroma z naraščanjem turizma, saj vemo, da ljudje vse bolj pogosto hodijo v naravo in velikokrat z nepremišljenim in neodgovornim ravnanjem povzročijo požare v gozdovih (gozdnih površin pa je v naši občini kar veliko). Vzrok za nastajanje požarov pa je tudi pomanjkljiva in nestrokovno organizirana Upravno-inšpekcijska služba za varstvo pred požarom v občini in pa pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov ter normativnih aktov. Pri tem pa moramo poudariti, da v občini doslej še niso izdelani po-žarno-varnostni načrti, čeprav Zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu to v vsaki občini zahteva. Ustanovna skupščina je že izdelala teze za izdelavo programa, ki bo osnova za delo same Skupnosti varstva pred požarom v naši občini, saj bo ta organizirala in povezovala vse zainteresirane družbene dejavnike in delovne ljudi v samoupravni skupnosti z namenom, da v skladu s svojimi zmogljivostmi in družbeno-ekonomskim razvojem zagotove enoten sistem protipožarne varnosti oziroma gasilske dejavnosti v občini. Ob tej priliki moramo ponovno poudariti pomembnost in izredno aktivnost samih gasilskih društev v naši občini saj jih imamo kar 14, (samih krajevnih skupnosti pa je le 13). V praksi je bilo že kar večkrat potrjeno — predvsem pa v letošnjih primerih — tudi to, da so naša prostovoljna gasilska društva veliko preje in v velikem številu na samem mestu požara kot pa poklicna ljubljanska požarna brigada s katero ima naša občina sklenjeno pogodbo in mora zato vsako leto odšteti 2 stara milijona. Pomoč borovniških upokojencev Kozjanskemu Odborniki Društva upokojencev SRS — podružnica Borovnica so si v mescu septembru zadali nalogo, da bodo napravili nabiralno akcijo med! svojimi 360 člani za pomoč Kozjancem. Odborniki so si razdelili posamezne vasi, saj jih naša Krajevna skupnost šteje 14 (Borovnica, Dol, Laze, Breg, Pako, Dražica, Niževec, Zabo-čevo, Brezovica, Ohonica, Po-kojišče, Padež, Zavrh in Pristava). Akcija nam je zelo uspela. Zbrali smo 6320 din. Poudariti moramo, da so se lepo odrezali zlasti upokojenci z nižjimi pokojninami. Ko smo denar zbrali, smo se povezali z Društvom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Domenili smo se, da bomo nakazali denar na njihov tekoči račun in da ga bodo razdelili tistim svojim članom, ki so pomoči najbolj potrebni. Komu so ga dodelili nas bodo pismeno obvestili. Denar smo že nakazali. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem upokojencem, ki so se velikodušno odzvali našemu pozivu! Odbor DU Borovnica NAŠ ČASOPIS Anton Mali o 8. kongresu ZSS Končani 8. kongres ZSS prinaša mnogo napotil za akcijo, ki je zajeta v 17 kongresnih sklepih. Sindikati so sedaj nedvomno opredeljeni kot sestavni del organiziranih socialističnih sil, pod idejnopolitičnim vodstvom zveze komunistov. To pomeni, da sindikati niso transmisija zveze komunistov pa tudi ne konkurenčna organizacija. Zdaj gre za to, da sindikati in komunisti v prvi vrsti uveljavijo vse specifične naloge, izvirajoče iz pomena te najširše organizacije delavskega razreda; obenem pa sindikat usklajuje svojo dejavnost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Skratka delo 8. kongresa in njegovi sklepi so dobra podlaga za organizirano akcijo sindikatov, pa ne v imenu delavcev in namesto njih, ampak kot izraz neposrednih interesov delavskega razreda, interesov združenega dela. Komunisti morajo biti pri tem na čelu teh akcij. Ko pravimo na čelu to tudi pomeni, da se uspešnost njihovega dela kaže v tem, kako množice delavcev z dokazi in zgledom pritegujejo k vsakdanjemu delu za uresničevanje vpliva delavstva na ustvarjanje delitve in samoupravno združevanje sredstev na vseh ravneh. V enem od sedemnajstih sklepov, ki jih je sprejel končani 8. kongres ZSS, je naloženo republiškemu svetu te najširše delavske organizacije, da mora zagotoviti razčlenitev poglavitnih ustavnih funkcij sindikatov tako, da bo natančno in razumljivo opredeljena, kdo (organ — organizacija), kaj mora storiti, v kakšnem času in v kakšnih postopkih. Da takšna zahteva temelji na željah in spoznanju, da morajo sindikati kot del samoupravnega socialističnega sistema še veliko bolj resno prevzeti svoj del odgovornosti predvsem zato, da bi delavski razred dosegel odločilno vlogo pri razpolaganju in urejanju družbenih zadev. Pri tem ne gre prezreti naslednjega dejstva, da kolikor bolj bodo sindikati tako delavska organizacija, da jih bo delavski razred imel resnično za svojo organizacijo, toliko bolj bo lahko spodbuda za dosego vodilne vloge delavskega razreda povsod tam, kjer te vloge še nima. Na 8. kongresu je bila v ospredju razprava komisije za samoupravljanje zlasti v TOZD, samoupravne interesne skupnosti ter delavske kontrole. V razpravi je sodelovalo 25 delegatov, ki so poudarili, da je samoupravljanje isto kot dobro gospodarjenje in odločanje v vseh družbenih okoljih. Samoupravljanje v smislu ustave je napravilo, kot smo ugotovili, prve korake. Zdaj gre za to, kako zagotoviti dejavnost sindikata in kako ustanoviti TOZD povsod tam, kjer jih še nimajo, so pa zanje vse ustavne možnosti. Pri tem bo potrebno odstraniti še marsikatera nerazumevanja in nepoznavanja stvari. Podobno je pri integraciji; boljša mora biti samoupravna integracija, kL preprečuje tako drobljenje proizvodnje kot nastanek biro-isratsiun in tehnokratskin pri-lastitev pravic — to pa niso interesi delavskega razreda v združenem delu. Ključna naloga sindikata je prav tako pospeševanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Tako dogovarjanje pa seveda ni samo sebi namen, marveč je vzvod boljšega gospodarjenja, večje deiovne storilnosti, delovne vneme, samoupravnega reda in discipline. Vse to pa potrebujemo v težavnem boju zoper inflacijo. Samoupravne interesne skupnosti (SIS) delajo prve korake, ki pa so počasnejši kot bi želeli, tudi zategadelj, ker nekatere stvari še niso do kraja proučene. Delegati so se zavzemali za pravno metodo, da tako v občinah ne bi onemogočili praktičnih rešitev ustreznim določnim razmeram. Opozorjeno je bilo, da moramo imeti pred očmi interese delovnih ljudi. Zato tudi morajo SIS rasti iz TOZD in krajevnih skupnosti; to se pravi, da morajo biti čim bližje občanom oziroma delavcem v TOZD. Samoupravna delavska kontrola, kar je vidno iz razprav, bo še bolj v središču pozornosti sindikalnega dela. To je tudi nujno potrebno, saj so storjeni komaj prvi koraki. Kot kažejo izkušnje ta kontrola še ni do kraja zaživela. Kje so vzroki? Slaba poučenost, premajhna zavzetost sindikata in nepravilna kadrovska izbira v komisijah. Na kratko o kongresnih sklepih: V sklepih 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije, ki so jih sprejeli po široki javni predkongresni razpravi in po razpravi v kongresnih komisijah je rečeno, da morajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela neposredno odločati o pogojih in rezultatih svojega življenja in minulega dela. Sindikati bodo pobudniki in nosilci takšnega samoupravnega sporazumevanja, ki mora omogočiti, da se bodo rezultati dela in poslovanja zrcalili v gospodarskem napredku organizacij združenega dela in družbe v celoti. Delavci v organizacijah združenega dela bodo združevali delo in sredstva sporazumno z drugimi delavci v združenem delu, tako da bi pri tem, ko bodo uresničevali svoje, uresničevali tudi splošne družbene interese. Sindikati bodo stalno spremljali delo delegatov in delegacij v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh ter jim stalno pomagali pri dejavnosti v organizacijah združenega dela. Pri tem bo njihova posebna skrb, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti zažive kot enakopravni skupščinski zbori in da z drugimi zbori skupaj odločajo o politiki teh skupnosti. Sklepi med drugim opozarjajo tudi na to, da se bodo sindikati zavzemali za skladno razvijanje samoupravnih družbenopolitičnih odnosov v kmetijskih zadrugah, obratih za kooperacijo in drugih oblikah združevanja delavcev in kmetov, tako kot tudi v drugih temeljnih organizacijah združenega dela. Politično pa bodo vztrajali pri tem, da kmetje kooperanti na podlagi svojega dela čimprej dobe enak položaj v združenem delu kakor delavci. S tem jim bo omogočeno tudi, da postanejo člani sindikata. Kar se tiče delavskega nadzora je v sklepih rečeno, da deluje na podlagi pravilnikov o mestu in vlogi delavskega nadzora ter letnih programov dela. Sindikati bodo zato zahtevali, da te dokumente pripravijo in sprejmejo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v vseh delovnih organizacijah. Preprečili bodo vsak poskus omejevanja svobode kritike in ugotovitve odgovornosti, ki bi jo zahtevali delavci; ti pa morajo zato dobiti vso neogibno politično zaščito. Po sklepih 8. kongresa slovenskih sindikatov je povečanje osebnega in družbenega standarda odvisno izključno od rezultatov dela. Zato bo dejavnost sindikatov usmerjena v razvijanje vseh oblik povečevanja proizvodnje pri osebnem in družbenem delu, ker je to edini stvarni temelj za povečanje dohodka. Sindikalne organizacije se bodo odločno uprle poizkusom, da bi osebne dohodke izplačevali ne glede na samoupravno določena merila. V samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in pri delitvi osebnih dohodkov bodo sindikati zahtevali uvedbo sistema bruto osebnih dohodkov. Sindikati razumejo prehod na bruto osebne dohodke kot logično posledico razvoja samoupravnih odnosov, v katerih združeno delo neposredno odloča o svoji skupni porabi in v ta namen združuje del svojega osebnega dohodka. V sklepih je nadalje rečeno, da morajo delavci v združenem delu postati osnovni nosilci načrtovanja in pri tem poudarjajo, da se bodo sindikati javno zavzemali in zahtevali razprave o vzrokih morebitnega odmikanja od zastavljenih ciljev. V poglavju o nalogah na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je rečeno, da bodo sindikati politično podprli in namensko določili del dohodka za materialno preskrbo in opremo za potrebe ljudske obrambe. V obrambne priprave je treba še v večji meri kot doslej vključiti mladino in ženske. Na koncu sklepov je rečeno, da se bo zveza sindikatov pridružila skrbi vse družbe za položaj naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Žive namreč v specifičnih razmerah V današnji številki nadaljujemo z našo novo rubriko, ki smo jo pričeli v decemrski številki z naslovom Kaj je šah. Danes vam predstavljamo dva znana jugoslovanska šahista in pa njuni partiji odigrani v miniaturi. Dr. Milan Vidmar in Bora Ko-stič Dr. Milan Vidmar se je rodil leta 1885. umrl pa leta 1962. Bil je eden najbolj cenjenih in upoštevanih slovenskih, pa tudi jugoslovanskih velikanov šaha. Bil pa je tudi priznan strokovnjak na področju elektrotehnike, prvi član SAZU, svetovno znan strokovnjak za transformatorje in ustanovitelj Elektrotehničnega inštituta za elektrotehnično gospodarstvo v Ljubljani. Kot šahovski velemojster je v obdobju med obema vojnama zmagoval na mnogih mednarodnih turnirjih. Napisal je tudi nekaj šahovskih knjig. Danes uživajte v Vidmar j evi »Lepotici«, ki je odigrana v miniaturi. Norman —■ Dr. Vidmar (Hestings, 1925) Kraljeva indijka 1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 Lg7 4. e4 d6 5. Sf3 0—0 6. Ld3 Lg4 7. h3 Lf3 8. Df3 Sc6 9. Le3 Sd7! 10. Se2? Sd5! Beli se vda! T D T K P P P P P L P S P P 3 ? P P L L D P P P 5 P P T K T" a bede fgh Bora Kostič (1887—1963) je bil prav gotovo eden naših največjih šahistov med prvo svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama. V vrsti mednarodnih uspehov je Bora Kostič skupaj s slovenskim velemojstrom Vasjo Pircem tudi zmagovalec prvega državnega prvenstva. S šahovnico je prepotoval cel svet in zato so ga kapitalističnih mezdnih odnosov, zato si bodo sindikati pri' zadevali onemogočiti, da bi se odtujevali in izgubljali življenjsko povezavo z domovino. V družbenopolitičnih skupnostih bodo sindikati zahtevali, da se v razvojne načrte, gospodarsko in kadrovsko politiko vključijo tudi določeni ukrepi za vračanje naših ljudi iz tujine. upravičeno imenovali »šahovski ambasador«. Oglejmo si eno njegovih zanimivih partij, ki jo je 1913- leta odigral v Buenos Airesu- Kostič — R. Ilja (Buenos Aires, 1913) Škotska partija 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. d4 ed4 4. Lc4 Lc5 5. 0—0 d6 6. c3 Lg4 7. Db3 Lf3: 8. Lf7:+Kf8 9. gf3 Se5 10. cd4 Ld4 11. Lg8: Tg8: 12. f4 Sg4 13. Dg3 Sf6 14. e5! de5 15. fe5 De7! 16. Sc3!! Ne gre ef6 zaradi g& Le5: 17. Lf4 Sh5 18. Le5:! Sg3: 19. fg3+ Ke8 20. Tael! Kd7 21. Ld4 Db4 22. Tf7+ Kc8 23. Te7:+! Kd8 24. Le3 Db2? 25. Tc5! Te8 26. Lcl!! Črni se vda ker gubi damo v vseh varia11' tah. r K T p P P D P P L 3 L 5 D p P P 9 r T t a b C d e f 9 h T T P P K P P HI „ ■3 T 5 P P D ? L T K a b C d e f g h Suh Sah... NAŠ ČASOPIS STRAN 3 V krajevnih skupnostih smo izvolili delegacije za samoupravne interesne skupnosti Utrinki VOliŠČ Volilna udeležba v KS v odstotkih KS BLATNA BREZOVICA BRENČE JANEZ GORENC HELENA GOSTISA JANKO JERAJ DARKO VRHNIKA STARA VRHNIKA BOROVNICA LOG VERD BEVKE ZAPLANA 88,88 DRAGOMER — LUKOVICA 83,37 LAVRIN FRANC 86,09 85,10 83,00 86,91 98,08 95,65 BLATNA BREZOVICA 93,60 PODLIPA — SMREČJE 93,27 SINJA GORICA 92,64 LIGOJNA 99,23 DRENOV GRIC 93,72 Izvoljeni delegati v krajevnih skupnostih KS VRHNIKA BULC MARIJA BABIC JUSTINA DOBROVOLJC PAVEL FEFER-KAJDIŠ VALCl ISTENIC IVAN GOSTISA ANTON GROM ANA KIRN RAJKO KIRN VIKTOR KUKEC CVETKA KRAŠOVEC FRANC MALNARŠIČ JOŽE MAURI STANE MIKULAN JELKA NOVAK BOZIDARA OBLAK SLAVKA OTRIN ZORAN PECAR IVA PELAN DRAGICA ŠINKOVEC MIRA VUKMANOVIC dr. BRANISLAV KS BOROVNICA BEZEK JOŽE DEBEVEC FRANC GERDINA ANI HROVATIN ANDREJ KOVAClC FRANC KRZlC TONE LEVSTIK MARIJA MAKOVEC JANEZ NOVACAN STANE OCEPEK ANDREJ POTOČNIK SILVO PETROVClC FRANCI SUCEVIČ MILENA STERGAR MIHA TRCEK LOJZKA TURŠIC JOŽE VOLK PETER KS LOG CICMIRKO BORIS KAVCNIK ANTON MALAVASlC DRAGO PLESTENJAK DUŠAN REMSKAR MATIJA st. RUS CIRIL SEDMAK IVA SEČNIK TONČKA STRUBELJ FRANC SUŠTERSIC VILIBALD VAHEN ANTON VAJGL META ZAVRŠNIK HERMAN KS VERD DOBROVOLJC ANTON DOBROVOLJC NIKO DRAŠLER JANEZ JAPELJ VINKO KOKOT MARICA LEVEČ FRANC NOVAK PAVEL OBLAK JAKOB ROSENWrRTH MARIJA SUSMAN JANEZ SVENSEK JURIJ 5EMROV VINKO ŠKOF ZVONE TELBAN ELIZABETA ŽIROVNIK URBAN KS BEVKE KERŠMANC VINKO DOLINAR DANIJEL GOSTISA JOŽE KOŽIC IBOLKA VONCA FRANC TRCEK IVAN st. RUS SLAVKO JERAJ JANKO MIHELClC FRANC GUTNIK IVAN SMUK BOJAN KS ZAPLANA CELARC LUDVIK KRIŽAJ MARIJA LUKAN FRANC MALAVAŠIC LEON MALAVASlC MARIJA MARINC ANTON MIVŠEK RAJKO MESEC BRIGITA MOŽINA STANKO NAGODE LOVRO TREVEN ANTON KS DRAGOMER—LUKOVICA BURNAR ALOJZ ČUDEN FRANC ČUDEN MATEVŽ DOLENC ZDENKA DOMAZET MILE GRABNAR BOŽIDAR KAClC IDA KRAŠEVEC CIRIL REMŠKAR LOVRENC ŠIVIC STANE ZORC MIROSLAV MUŠlC MARICA NAGODE IVAN PETRIC STANKA NAGODE MINKA SLABE MILKA TESAR ANTON KS PODLIPA—SMREČJE BURJAK FRANC GRBECIVAN JEREB ANDREJ JURCA FRANCI KOSIC JULKA KOZJEK ZDRAVKO MALAVAŠIC ANTON MALAVAŠIC FRANCKA MALOVRH JOŽE TRCEK ANTON ZELEZNIK BERNARD KS SINJA GORICA DRAŠLER FRANC GUTNIK ŠTEFAN JESENOVEC ALOJZ JESENOVEC BOGDAN JERAJ MARUŠIA KUNC JULIJA PAJSAR MIRKO PETRIC TILKA PER JERNEJ PLESTENJAK MIHAELA TERCIC DARKO KS LIGOJNA FRANK FRANC HUDOLIN TONE JAPELJ MARIJA JAPELJ TONE KAVCIC ANTON KODREMAN CVETKA MELE IRENA OGRIN LEON OSREDKAR IVAN SMRTNIK JANEZ ZENKO TONE KS DRENOV GRIČ GRUDEN MIRKO JELOVŠEK ANTON JELOVŠEK BOJAN JELOVŠEK NADA KOPRIVEC MARIJA LESKOVEC JANEZ SKOPEC ANICA TOMŠIČ FRANC JESENKO ANTON ZALAZNIK STANE ZITKO IVAN KS STARA VRHNIKA CASERMAN SLAVKO MESEC TOMAŽ POTREBUJEŠ FRANC FURLAN MARIJA KENK PAVEL CASERMAN FRANC GROM VIKTOR OGRIN FRANC ml. UMEK CECILIJA MESEC MIRA stran 4 naš Časopis Verjetno se bo marsikomu zdelo čudno, ko bo v naši stalni rubriki v kateri smo predstavili že lepo število delovnih organizacij zagledal ta čudni naslov in prvi hip morda pomislil, da smo se zmotili. Ne, dragi bralci, to ni pomota ampak samo sprememba oziroma dogovor uredniškega odbora, da zaradi številnih pripomb, ki letijo na račun občinskih upravnih organov predstavimo tudi to organizacijo, ki ima tako kot ostali delovni kolektivi svoje probleme in težave na eni strani in seveda delovne uspehe na drugi strani. Vsaka občina prilagodi organizacijo občinskih upravnih organov glede na dejanske potrebe, ki v določeni občini prevladujejo. Te potrebe so odvisne od števila prebivalcev, razširjenosti in razvejanosti industrije, teritorialne specifičnosti (npr. občinski upravni organi v obmejnih občinah se v svoji sestavi precej razlikujejo od občinskih upravnih organov v vrhniški občini), od števila motornih vozil v občini, specifičnosti socialnega dela in še in še. Vsemu temu je prilagojena sistematizacija samih delovnih mest v upravnih organih. Ta določa za vrhniško občino (skupaj z inšpekcijskimi službami, ki so skupne za občine Idrija, Logatec in Vrhnika) 65 delovnih mest, dejansko pa jih je v občinskih upravnih organih zasedenih le 56. (Stanovanjska skupnost bi morala zaposlovati 6 ljudi nimajo pa zasedeno niti eno delovno mesto. Prav tako je tudi že dalj časa nezasedeno mesto načelnika za gospodarstvo.) Delo samih upravnih organov pa se iz dneva v dan veča — tudi z ustanavljanjem SIS, saj vse skupnosti še nimajo svojih služb in njihovo delo opravljajo občinski upravni organi — in velikokrat smo neupravičeni v svojem negodovanju, ko se dren j amo v vrsti ali pa čakamo pred vrati npr. za podaljšanje potnega lista, vozniškega dovoljenja ali pa česa podobnega. Da bomo lažje razumeli delo, ki ga opravljajo občinski upravni organi, si oglejmo na kratko kaj je o njih zapisano v Uradnem listu (Uradni list — 11/XXXI % dne 23. marca 1974). »Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine, izvajajo smernice skupščine, spremljajo stanje na določenem področju, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti ter pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za zbore občinske skupščine in izvršni svet. Upravni organi so samostojni v okviru svojih zakonskih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini. Upravni organi s svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj in upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih o katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. Upravni organi skupščine občine so: 1. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju industrije, rudarstva, gradbeništva, prometa in zvez, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, urbanizma in prostorskega načrtovanja, komunalne in stanovanjske dejavnosti, kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lova, ribolova, medsebojnih razmerij v združenem delu, načrta, analiz, statistike in poslovnih evidenc, proračuna, finančnega načrta uprave, zaključnega računa proračuna in finančnega načrta, finančnih načrtov in zaključnih računov občinskih skladov, vodi premoženjskopravne zadeve in evidenco nepremičnin. 2. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s področja prosvete, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, varstva invalidov in borcev NOV in druge splošne upravne zadeve, ki po naravi stvari ne spadajo v delovno področje drugega upravnega organa. 3. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s področja notranjih zadev (združevanje občanov, javni shodi, prireditve, orožje, razstreliva, varstvo pred požarom, državljanstvo, potni listi, prebivanje tujcev, varstvo volilne pravice, varnost cestnega prometa, varstvo premoženja, osebne izkaznice, matične knjige, osebna imena, prijava bivališča in prebivališča itd.). 4. ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s pod- ročja ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora v občini. Pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov s področja ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora opravlja priprave za splošni ljudski odpor v občini, izvaja vojaško-nabor-no in delovno obveznost ter nudi strokovno pomoč temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim občine pri izvajanju splošnega ljudskega odpora. 5. DAVČNA UPRAVA Opravlja vse upravne in druge strokovne zadeve iz občinske pristojnosti v zvezi z odmero ter izterjavo davkov, prispevkov ter drugih družbenih obveznosti občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Proučuje in analizira davčno politiko v občini, pripravlja predloge za izpolnjevanje davčnega sistema in pripravlja predloge ustreznih predpisov za izvršni svet in skupščino ter opravlja še druge naloge, ki jih določa zakon ali predpis skupščine občine in opravlja davčno inšpekcijo. 6. GEODETSKA UPRAVA Opravlja vse upravne in druge strokovne naloge iz občinske pristojnosti na področju geodetskih zadev, skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc ter opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon in predpisi skupščine občine. 7. INŠPEKCIJSKA SLUŽBA Za opravljanje upravnih, strokovnih in kontrolnih nalog s področja inšpekcij sikih služb občinske skupščine z drugimi občinami v skladu z zakonom ustanovi skupen upravni organ za opravljanje inšpekcijskih opravil. Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti občinskih upravnih organov, pravice, dolžnosti in odgovornosti predstojnikov ureja odlok občinske -skupščine, ki ga predloži v sprejem skupščini izvršni svet. Odlok vsebuje tudi določbe o organu, ki določa notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest. Posamezne upravne organe vodi predstojnik (načelnik). Imenuje in razrešuje ga občinska skupščina na seji vseh zborov na predlog predsednika izvršnega sveta po prej opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL. Predstojnik se imenuje praviloma za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan v to funkcijo.« Morda je poleg zgoraj navedenih funkcij, ki jih opravljajo občinski upravni organi zanimivo omeniti tudi to, da sred- stva za delo občinskih upravnih organov zagotavlja proračun občine v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela. Moja naloga je bila predstaviti oziroma prikazati občinske upravne organe ali bolj »po domače« rečeno občinsko upravo 26. novembra 1974. je bil na Vrhniki zbor občanov za območje KS Vrhnika na katerem pa je bilo prisotno zelo majhno število prebivalcev te KS. Zbor občanov je bil dobro pripravljen in tudi o zadostni obveščenosti (kdaj in kje) seveda ni treba dvomiti. Velikokrat se slišijo besede posameznikov: »Kaj bom hodil na zbore, bodo že brez mene opravili!« To vsekakor ni prav saj vemo, da je pri nas v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji velika demokratičnost, kjer naj delovni ljudje odločajo o vsem na nivoju Krajevnih skupnosti, občin in seveda tudi v delovnih organizacijah. Pri vsem tem pa ne upoštevamo tega, da če nismo prisotni na raznih sestankih, sejah, zborih in konferencah ne vemo, kdaj in o čem bomo razpravljali oziroma odločali. Zbor občanov je zelo pomemben člen samoupravljanja v neki občini. Razumljivo je, da se vsem posameznim interesom ne da vedno ugoditi, potrebno pa je poiskati nek skupen jezik in to še zlasti takrat, ko gre za neko širšo družbeno akcijo. Zato moramo občani sodelovati oziroma spremljati vse akcije v naši občini, posebno še sedaj, in upam, da mi je kljub grobim obrisom — saj se v podrobnosti zaradi časovne in prostorske stiske ne moremo spuščati — to tudi uspelo. Res je, veliko bi se še dalo napisati o vsakem oddelku posebej. Morda je za danes dovolj, če zapišem le to: pa o vseh teh kaj več v naših naslednjih številkah! ko si je naša Komunalna skupnost zadala tako širok plan akcij (zazidalni načrt na Čuži, zidanje mrliških vežic, ureditev vodovoda in čistilnih naprav itd.). Vsa ta dela so prav gotovo zelo pomembna za nase vsakdanje življenje in prav zato moramo pri realizaciji teh pokazati čim večji interes oziroma aktivnost. Ker pa se večina nas izogiba tako pomembnemu sodelovanju (s tem pa seveda tudi borbi mnenj) lahko le neupravičeno in vsestransko kritiziramo vsako delo. Ljudje smo pač taki, da znamo veliko zahtevati, sami pa za to le malo dajemo oziroma storimo. Kritiziramo in udrihamo pa ponavadi le na mestih, ki so zato najmanj pri' merna. Seveda so med nami se vedno taki, ki jim je kritizira' nje prišlo že v navado, ne da bi pri tem pomislili, kaj pa so sami sploh pripomogli k tenvUi da kritiziranje ne bi bilo P0' trebno. Dragi občani — prepričan sem, da bomo z našim resnim sodelovanjem pripomogli k realizaciji mnogih del; s tem Pa se bodo zmanjšale mnoge težave in tako tudi nezadovoljstvo nas samih! Občan PAVEL DOBROVOLJC Naše organizacije združenega dela Občinski upravni organi Občani — oziroma nekaj o nas samih Nas časopis stran 5 Predstavljamo vam krajevne skupnosti Krajevna skupnost Log Naša rubrika v kateri smo vam predstavili trinajst kra-tevnih skupnosti se končuje z današnjim zapisom o Logu ozi-r°ma z vsem tistim, kar mi je 0 Logu pripovedoval predsednik krajevne skupnosti Log tov. Ludvik Rožnik. Tov. Rožnik, po poklicu teh-n°log in zaposlen v Ljubljani, lp prevzel funkcijo predsednica KS spomladi 1974, ko se je f°rmiral tudi nov svet krajev-116 skupnosti. Naloge tajnika °Pravlja tov. Turk Ivan, zapo-sien na republiški konferenci SZDL, naloge podpredsednika sveta pa tov. Vahen Anton. KS Log se razprostira na pri- bl JZno 6 km- in šteje nekaj nad prebivalcev. Samo krajev- n° skupnost sestavlja nekaj Večjih zaselkov in sicer: sama Vas Log, Mole, Kačja vas in pa Jordanov kot. Struktura prebivalstva je tako kot v večini primerov naših ^s mešana; na Logu sta dva VeUka kmeta, nekaj več je °Drtnikov, ostali prebivalci pa 50 zaposleni bodisi na Vrhniki (tu jih je v Kovinarski in v IUV 2aPoslenih 12), ostali pa se vo- v Ljubljano. KS ob izvolitvi novega sveta lansko pomlad ni imela niti denarja niti prostorov. Pa so si z ^ztrajnim delom priborili posebne prostore v stari trgovi-ni> kjer tudi z veliko vnemo Pripravljajo knjižnico in pro-stor za civilno zaščito. Tudi ^adi so dobili en prostor, ki Pa še ni primeren za družabne Prireditve in plese, saj so v hi- 51 še vedno privatna stanovanja * nimajo sanitarnih prostorov. prostori so bili izredno zanemarjeni toda z veliko vnemo so mladi očistili in kar se je đftlo popraviti, toda delo se je 2aradi pomanjkanja finančnih Sredstev ustavilo. Teh pa nimajo niti KS niti družbenopolitične organizacije, da bi mladim ahko priskočile na pomoč, ov svet KS je bil sprva pet N klanski, toda potrebe so pokale, da rabijo kar sedem mož. Svet je zelo aktiven, saj se se-staJaj0 redno vsake 14 dni ob Ponedeljkih in obravnavajo te-k°čo problematiko Loga. Tako j> ko bodo dobili zagotovlje-na finančna sredstva, bodo ^Vedli tudi uradne ure, da ne D° Potrebno prebivalcem Loga *a vsako malenkost hoditi na Vrhniko. Vsa ta dela (kot so ^a primer plačevanje taks, davkov, pristojbin itd.) bi opravki al tajnik, s tem pa bi razbremenili tudi delo na sami vrhniški občinski skupščini. Z no-^rn letom pa bi radi uvedli tu-di svojo lastno matično knjigo, Sai nimajo točnih podatkov o strukturi" prebivalcev. Log je doživel v zadnjih ne-pj letih zelo izrazit porast urbanizacije. Seveda pa se z iz- Predsednik KS Ludvik Rožnik redno naglim dotokom novega prebivalstva in z veliko individualno gradnjo pojavljajo tudi vedno novi problemi. Tako so morali s samoprispevki urediti problem elektrike in vodovoda. Vaški vodovod ima zajetje v Strgarju (hrib nad Lesnim brdom) in cevi so od tu položene v dolžini 2100 m, v kateri je približno 90 m višinske razlike. Zaradi te je potrebna električna črpalka z zelo močno kapaciteto in ker porabi ta veliko električne energije, se tudi m:l vode zaradi tega zelo podraži. Akcijo za izgradnjo vodovoda je pričel in jo tudi izpeljal predsednik vodovodnega odbora Ciril Rus, kateremu se na tem mestu ponovno zahvaljujejo. Vaščani so pri gradnji vodovoda sodelovali z lastnim delom in pa z denarnimi prispevki (45 starih tisočakov). Vendar pa so med njimi tudi takšni, ki še niso plačali denarja in tudi za lopato niso prijeli. Na zboru občanov je bilo sicer potrjeno, da bodo ponovili referendum za vse tiste, ki denarja še niso plačali, vendar pa v KS vseeno upajo, da bodo tudi ti v najkrajšem času pristopili k skupni akciji, in če že niso vihteli krampa in lopate, vsaj plačali omenjeno vsoto. V letošnjem letu bi radi zgradili tudi rezer-var za akumulacijo vode (1000 m3), tako da bi bili tudi V primeru, če črpalka preneha delovati, z vodo vsaj delno preskrbljeni. Poleg vodovoda pa so na Logu na isti način uredili tudi problem z elektriko. Odločili so se za samoprispevek, ki je znašal 1200 din za gospodinjstvo, sami pa so izkopali jame za drogove električne napeljave od Drenovega griča do Loga. V tej akciji je sodelovalo 64 prebivalcev. Zgrajena sta bila tudi dva transformatorja in sicer v Mo-lah, za katerega je denar prispevala občinska skupščina in v Kačji vasi, katerega pa so zgradili z denarjem, ki so ga dobili S samoprispevkom. Tako kot v ostalih krajevnih skupnostih je tudi na Logu gasilsko društvo zelo aktivno in zasluži posebno pohvalo. Z denarjem, ki so ga dobili z organiziranjem veselic in maškara-de, so kupili novo gasilsko opremo in motorno brizgalno ter prav tako tudi sami zbrali sredstva in montirali hidrant. Svojo izurjenost in pripravljenost so ponovno potrdili na vajah požarne varnosti in civilne zaščite. Še vedno pa ni rešeno vprašanje o gasilskem domu, saj ne vedo ali ga bo zaradi gradnje nove ceste potrebno porušiti ali ne. Ob tej priliki naj v zvezi z gradnjo nove ceste zapišemo tudi to, da bodo zaradi nje na Logu porušili nekaj hiš (konec letošnjega leta), njihovim lastnikom pa še vedno niso določili nove lokacije. Gasilci imajo z občinsko skupščino sklenjeno pogodbo, da mrtve z lastnim avtomobilom vozijo na Brezovico, saj na Logu nimajo svojega pokopališča. O lastnem pokopališču se pogovarjajo že vrsto let, vendar lokacija še vedno ni določena. Pa so jih brezovčani postavili pred dejstvo, da se kar najhitreje odločijo o gradnji lastnega pokopališča ali pa o sofinanciranju njihovega, kajti na Brezovici ga že grade. To sofinanciranje pa bi ložane »drago stalo«, saj bi morali za prvo fazo gradnje prispevati 7 milijonov, ostali dve ter gradnja mrliških vežic pa bi jih stali Se celih 35 milijonov. Na Logu pa sn prepričani, da bi za 42 milijonov lahko sami zgradili pokopališče doma in to jim tudi — čeprav se na take stvari bolj malo razumem— verjamem. Na Logu obstaja velika želja, da bi dobili svojo lastno industrijo. V mislih imajo lahko industrijo z minimalno porabo električne in vodne energije in ki bi zaposlovala pretežno žensko delovno silo (v mislih imajo vrhniško Jelko). V razvoj tovrstne industrijske panoge trdno verjamejo, saj so tudi v zazidalnem načrtu predvideli kar tri lokacije za takšno gradnjo. V tem zazidalnem načrtu pa niso pozabili na kmete, saj tem skušajo zagotoviti čim kvalitetnejšo zemljo na najprimernejšem terenu. Tako naj bi se v prihodnje zazidal cel severni del Rimske ceste, spodnji del Jordanovega kota pa ostal nezazidan, saj je primernejši za obdelavo s kmetijskimi stroji. Kmetje na Logu so dali zemljo občinski skupščini ker je ta namenjena za zazidavo, zanjo pa že po nekaj letih (nekateri celo po petih niso dobili niti dinarja. Pripadniki JLA in Mladinske organizacije Vrhnika so v počastitev dneva JLA s skupnimi močmi priredili svečano akademijo v kasarni Ivana Cankarja 22. december praznik naše armade Tudi v vrhniški kasarni »Ivan Cankar« so pripadniki JNA svečano proslavili 22. december — dan JNA. Prireditev se je pričela s sprejmom pionirjev obeh vrhniških osnovnih šol, osnovne šole Borovnica in pionirjev iz osnovne šole Trnovo. Najmlajšim so predvajali film, v katerem so prikazali utrinke iz življenja v naši armadi. Sledila je svečana postrojitev enot in sprejem polkovnika Staneta Mihalića, ki je prevzel raport in prebral čestitko vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ maršala Tita, naslovljeno na vse vojake, mornarje, gojence, starešine, in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po svečanem nagovoru in podelitvi nagrad starešinam in vojakom so vse pripadnike JLA pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij v naši občini. Praznik pa se jc zaključil z družabnim večerom v Domu JLA. Tudi o gradnji nove šole se na Logu resno pogovarjajo. V zadnjem času so se širile govorice, da bodo novo šolo gradili v Dragomerju. Vendar pa so na občinski skupščini te govorice zanikali in še vedno velja sklep, da bo lokacija nove šole v bližini stare šole na Logu. Poleg nove šole pa nujno potrebujejo tudi otroški vrtec, saj bi že v prvih mesecih letošnjega leta radi uvedli celodnevno skrbstvo za približno 40 otrok vseh starosti. Vrtec naj bi bil v zgornjih prostorih stare šole, ki so še zasedeni, vendar pa se namerava stranka v kratkem izseliti. Nimajo pa še zagotovljenega potrebnega vzgojiteljskega kadra in ta problem jih resno skrbi. Pohvalo pa zaslužijo tudi upokojenci na Logu. Ti si gradijo svoj dom v Molah pod Hribom s prostovoljnim delom, s sredstvi ki so jih prispevale delovne organizacije in pa s svojimi skromnimi dotacijami; na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci in mladina. Dom ima odlično lego in namerava- jo tudi njegovo okolico preurediti v nekakšen rekreacijski center. Spodnji prostori so primerni za sestanke, prireditve, družabna srečanja itd. Gornji prostori pa so namenjeni oskrbniku, ki je že do sedaj veliko prispeval pri sami gradnji. Na Logu pa niso pozabili tudi na šport in rekreacijo. Ze 1972. so na njihovi Ulovki —■ Ferjan-ki naredili gozdni posek in letos nameravajo ob ugodnih snežnih razmerah postaviti vlečnico, saj sta zanjo Mladinska organizacija in pa TVD dobila 22000 din dotacij pri teles-no-kulturni skupnosti. Prav tako pa nameravajo ob ugodnem vremenu urediti in asfaltirati igrišče za košarko, odbojko in rokomet. Kar veliko sem zvedela o delu in načrtih na Logu in upam dragi bralci, da sem del tega uspela prenesti tudi na papir. Vam, prebivalci Loga pa želim v imenu našega uredništva v novem letu čim večjo realizacijo ciljev in nalog, ki ste si jih zastavili. Tanja Hrovatin STRAN 6 NAŠ ČASOPIS Stran naših mladih dopisnikov Prozni Nikolavčič Karli 4. a Novinarski krožek Borovnica V tretjem razredu Ko sem končala drugi razred sem bila zelo vesela počitnic in odličnega spričevala. V tretjem razredu smo dobili novo sošolko in novo tovari-šico. Že prvi torek v septembru smo se zbrali dopisniki iz 3. in 4. razreda in začeli pisati. Mladi novinarji iz 4. razreda so veliko bolj spretni kot mi iz 3. Tovarišica nas tolaži in pravi, da se počasi daleč pride. Zelo rada hodim h krožku. Vodi ga tovarišica Dretnikova, ki je tudi naša razredničarka. Srečna bom tisti dan, ko bo objavljen moj prvi dopis. MAJA OKROŽNIK 3. c —• novinarski krožek BOROVNICA Ko bi imela svoje denarce Velikokrat se zalotim v mislih, kaj bi naredila, če bi imela na kupe zlatnikov in srebrnikov. Najprej bi seveda potešila svoje želje glede oblek, sladkarij in podobnih reči. Bogato bi obdarovala tudi sestrico in starše, starega očeta in vse, ki jih imam rada. Ko bi nam bilo vsem lepo in dobro, bi svoje bogastvo pričela deliti v dobrodelne namene. Najprej bi poskrbela za vse lačne otroke na svetu. Vsi otroci bi morali biti siti, oblečeni in obuti in vsi bi morali imeti vse šolske potrebščine, igrače in igrišča. Zelo srečna bi bila, če bi videla okoli sebe same srečne obraze. Tudi na starčke ne bi pozabila. Zgradila bi mesto samo zanje. V tem mestu bi bilo veliko parkov in zelenic. Na klopcah bi sedeli srečni starčki, ki bi se brezskrbno pogovarjali, krmili ptice in kadili pipice. Kar v parku bi stali avtomati, kjer bi starčki lahko vsak hip dobili kavico, čaj, malo vinčka, tobak, piškote in podobne reči — kot v Indiji Ko-romandiji! KOVAClC HELENA 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Praznik JLA 22. decembra imajo vojaki svoj praznik. Tega dne smo se pionirji iz osnovne šole Borovnica kar »odrezali«. Vojaški kombi je prišel po naše zastopnike. Teh je bilo 18 in odpeljali so se pod Strmec, kjer je vojašnica. Vojaki so bili nad našo pozornostjo presenečeni, pionirji — zastopniki pa veseli, ker so se spoznali z vojaki, ki čuvajo naše meje na morju, v zraku in na kopnem. HELENA KOVAČIČ 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Nastopili smo na Vrhniki V petek 22. novembra 1974 smo šli borovniški tamburaši nastopit na Vrhniko. Šli so tudi učenci, ki so se zelo dolgo pripravljali na kviz o 14. diviziji. Peli so tudi zbori. Ko je bil na vrsti kviz, smo bili zelo vznemirjeni. Pomirili smo se šele, ko so naši učenci zmagali in dobili nagrade. Ko smo se hoteli vrniti v Borovnico, smo več kot pol ure čakali avtobus. Zelo nas je zeblo. Tovarišica Zorčeva je rekla, naj nekaj zapojemo. Res smo zapeli in pozabili na mraz. Ko smo se vrnili domov, je bila že skoraj tema. BROŽ BRANKA SLAVICA MICIC 3. a — novinarski krožek BOROVNICA Naš gol Nekega dne smo žagali drva. Bilo jih je veliko. Delo smo opravili v petih urah. Na tleh je ostalo veliko žaganja. Spomnil sem se, da bi ga uporabil za gol. V zemljo sem zabil dve palici, prinesel sem žogo in začeli smo igrati nogomet. Bil sem vratar. Čeprav se veselim snega, mi bo žal, da ne bomo mogli več igrati nogometa na našem »nogometnem igrišču«. MARJAN DOBROVOLJC 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Tri dame, tri zdravnice V nedeljo sem se igrala s sosedovo Jožico in Tatjano. Vse tri smo si našle dolge obleke in prevelike čevlje z visokimi petami. Tudi nališpale smo se. Najprej smo bile dame, ko pa nas je to utrudilo, smo postale zdravnice, nato pa še zobozdravnice. Ko pa se je prebudil naš mali Janez, je bilo prijetnih iger takoj konec. Ker sva bila z očetom sama doma, sem ga morala tudi sama previti. Bratca, seveda! MATEJA STRAŽIŠAR 3. a — novinarski krožek BOROVNICA Knjige moje prijateljice Zelo rada berem knjige. Vsak teden grem v knjižnico. Najraje berem knjige iz vojnih dni. Kadar pa je v zgodbi najbolj napeto, mi mamica ukaže, naj grem po drva. Zelo težko se odmaknem od knjige. A nič ne pomaga! Drva pač moram prinesti. Brala bi pozno v noč a mi ne puste. Ob osmih moram že ugasniti luč in zaspati. Nekaj časa še premišljujem o svojih junakih in ugibam kako se bo zgodba končala. Med tem pa že sladko zaspim. Tolaži me misel, da mi knjiga ne uide tako kot film ali kaka druga televizijska oddaja. Prav v tem pa ima knjiga veliko prednosti. GOLC NIKA 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Sankanje Nekega deževnega dne smo se šli sankat. Bili smo nestrpni, ker nismo vedeli, če bodo sanke drsele po rosni travi. Šlo je kot po snegu. Bili smo zelo veseli, čeprav premočeni in umazani. TATJANA JUVANČIČ 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Taborniška himna Dviga plamen se iz ognja taborišča našega, ki pod goro mirno spava, sredi gozda temnega. Tam šotori se bleščijo, prapor sredi njih vihra, in oznanja vsaj prirodi, kje tabornik je doma. Poslušajte bratje, sestre, gozda jelovega spev, pesem velike prirode, tihi gorski njen odmev... Ptiček V soboto smo šli na travnik' Veselo smo se igrali. Marjan je videl, da se v travi nekaj pre' mika. Mislili smo, da je kača. Toda takoj smo se udarili P° glavi, saj kač sedaj sploh ni. ^ travi smo našli majhnega, ne' bogljenega ptička. Mirko ga je odnesel v kletko. Bili smo zel° veseli. Začeli smo se igrati naprej • Prišla je stara ženica in nas vsa zaskrbljena vprašala, če sm° videli majhnega ptička. Stekli smo ponj in ji ga dali. Zelo se ga je razveselila, mi pa smo za nagrado dobili piškote. MATJAŽ PETKOVŠEK 4. a — novinarski krožek BOROVNICA Stran naših mladih dopisnikov nas Časopis stran 7 Opozorilo komisije *a ugotavljanje premoženja Pri Skupščini občine Vrhnika Kdo je dolžan prijaviti svoje premoženje Pred osmimi meseci se je pri skupščini občine Vrhnika formirala (zaradi neaktivnosti stare) nova komisija za ugotavljale premoženja. Komisija je d° sedaj imela že 12 sej. Pri-zadevnost in učinkovitost dela Posameznih članov te komisije nam potrjuje dejstvo, da je bila 113 vseh dosedanjih sejah komisija sklepčna. V svoji novi sestavi ima komisija predsednika in štiri člane, ti pa še svoje namestnike. Strokovno-ope-rativne in tehnične naloge °Pravlja tajnik te komisije. Komisija v stari sestavi je Uravnavala tri primere in izdala en sklep o uvedbi posebnega postopka; ostala dva primera pa je le omenila na svojih sejah, da bi jih bilo potrebno obdelati. Tako je ta dva primera dobila v nadal.jni posto-Pek m obravnavo nova komisija. Junija 1973, ko je bil podpisan Družbeni dogovor o merilih m Pogojih v katerih lahko ob-cinske skupščine predpišejo ob-občanov, da so na javni P°ziv dolžni predložiti podatke 0 svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, je na na-sl°v komisije prispelo 80 prijav 0 Premoženjskem stanju in 26 lzJav vodilnega osebja v občini Vrhnika. Z namenom, da bi bili naši občani točno seznanjeni o svoji dolžnosti, da prijavljajo premoženje, ponovno objavljamo najpomembnejša določila Družbenega dogovora, ki je bil objavljen v Uradnem listu — št. 20, dne 13. 6. 1973. DRUŽBENI DOGOVOR 0 merilih in pogojih, pod katerimi iahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni Predložiti podatke o svojem Pomožen j u in načinu njegove Pridobitve. v letu 1973 so komisijam za ^gotavljanje izvora premoženja !v nadaljnem besedilu: komisi-3aro) dolžni predložiti podatke 0 fvojem premoženju in načinu gegove pridobitve občani, ki spolnjujejo enega od nasledkih pogojev: . —1 če posedujejo nepremično ln premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost Presega 500.000 dinarjev, ne 8'ede na kraj, kjer je premo-*e»je ter čas in način njegove Pridobitve. , če posedujejo nepremično 111 Premično premoženje, katero So pridobili v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega premoženja presega 300.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje in način njegove pridobitve; — če so njihovi družinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepremično oziroma premično premoženje, katerega skupna vrednost presega 100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo priboljeno z dedovanjem; — če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki z a več kot 50 "Io presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupen čisti dohodek; — če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah ali so na vodilnih delovnih mestih v pravosodnih in upravnih organih v občini, republiki ali federaciji oz. v or-ganizacijah združenega dela; — če so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občinskih, republiških in zveznih organov ter delavci na podobnih delovnih mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin; Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti katerih sedanja vrednost ne presega 10.000 dinarjev, ter naprave stanovanjske oziroma gospodinske opreme in gospodarske opreme kmetov ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremičnino oziroma premičnino dela doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji predloži podatke. 2. Občani predložijo komisijam naslednje podatke: — o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih posedujejo; — o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki so jih v zadnjih desetih letih pridobili družinski člani ali druge osebe in so bile v celoti ali deloma pridobljene z njegovimi sredstvi; — o nepremičninah, ki so jih pridobili v zadnjih desetih letih pa so jih medtem že odtujili; — z oceno višine sredstev, ki so jih v zadnjih desetih letih vložili v nepremičnine in premičnine večje vrednosti; — o virih sredstev v zadnjih desetih letih; — o vzdrževanih in drugih družinskih članih. Glede tega, kaj se pri predložitvi podatkov šteje za nepremičnine in premičnine večje vrednosti, se smiselno uporablja določba drugega odstavka prejšnjega poglavja. Podatke iz prvega odstavka tega poglavja občani predložijo komisiji v občini v kateri imajo stalno prebivališče, na posebnem obrazcu, ki je sestavni del tega družbenega dogovora. Komisija je dolžna obravnavati vse primere, ki jih občani prijavijo (tudi anonimne prijave!!). Pri svojem delu obravnava komisija vse prijavljene občane po enakih kriterijih in na podlagi prijave skuša ugotoviti, ali je potrebno uvesti poseben postopek za ugotavljanje premoženja. Peta seja OK ZK Vrhnika 17. decembra je bila v prostorih Doma jna na Vrhniki 5. seja občinske konference ZK Vrhnika. Delegati so poslušali razmišljanja o osnutku statuta SZDL. Gost — podsekretar republiške konference SZDL Milan Kučan je ponovno poudaril, da je razprava o statutu SZDL razprava o vsebini naše družbe tj. samoupravne socialistične demokracije. Nakazanih je bilo tudi nekaj možnih sistemov financiranje krajevne skupnosti, s posebnim poudarkom na uresničitvi 74. člena republiške ustave. Tov. Peter Hedžet je podal tudi nekaj predlogov in pripombe k obravnavi statutarnega sklepa o organiziranosti ZK v občini. Na konferenci so sprejeli v ZK tudi 14 novih članov, kar pomeni pomladitev in popestritev vrst v Zvezi komunistov kot avantgardi delavskega razreda. Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL je bil imenovan Svet za družbenoekonomska vprašanja žensk pri občinski konferenci SZDL. Ta svet je imel že nekaj sej na katerih si je izoblikoval svoj program dela. Ena najzanimivejših oblik je ustanovitev Potujočega vrtca. Ta bo obiskoval tiste krajevne skupnosti, ki še nimajo lastnega otroškega varstva. Razpis za priznanje OF Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Vrhnika, razpisuje za leto 1975 do deset (10) srebrnih priznanj OF posameznikom in do dve (2) priznanji TOZD, družbenopolitičnim in drugim organizacijam. Priznanja lahko prejmejo občani ali družbenopolitične in delovne organizacije, ki s svojim nesebičnim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Predlagatelji so lahko organizacije ali posamezniki. Predloge zbira žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, do vključno 15. marca 1975. Istočasno pa obveščamo družbenopolitične organizacije, TOZD in krajevne skupnosti, da je to edini objavljeni razpis in jih o tem ne bomo še posebej obveščali. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Vrhnika Rešite jo NASE VOŠČILO STANE M^AK RAvNoDvije"" ZIMSKI POJAV (7a kcavoi mladic 0R4AN vida p£KA AV&TtAt- wAce 4wbic dodatek hrib pp.. RAOU Ltrvi pritok p trke" ^AAPK JVStin Soda voDiK WA?A AV-MET*»9 VLAKNO SAMo RUBA: J. P. HOwA«H klub m oei. vodovoda tfUITCD UAllOA/t, DOKAi o uep«.- IfJOST I |(?CAtkA DAY AA^STAV. DtTSKA JEIEP-o »JA MfJl Al6AnU0 iival- kjo^a Dfl.fA.vA V tO A 0STAwfK KART