KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: „KOEOŠKI SLOVENEC**
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 M — ^;cel oletno: 4 M — SUftf Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60.
Kanclerjem z^očlo* mìnsKi éomor.
Kocka je padla. Vojna se je pričela. V petek minulega tedna se je v Berlinu sestal državni zbor, da vzame na znanje kanclerjeva odločilna izvajanja. Mnogi poslanci so došli v vojaških uniformah, izostale so nadomestili politični voditelji. Kancler je dospel v zbornico v sivi vojaški suknji, okrašeni z železnim križcem. Prinašamo iz zgodovinskega kanclerjevega govora par glavnih odstavkov in misli:
„Že mesece nas teži breme vprašanja, ki ga je ustvaril verzajski diktat in ki je danes postalo neznosno. Gdansk je bil in je nemško mesto! Koridor je bii in je nemški! Nemška kultura je to ozemlje oplodila, da ni zapadlo barbarstvu. Gdansk je bil nato od Nemčije odrezan, koridor zaseden po Poljakih, njegovo nemško prebivalstvo pa strahovito trpinčeno. Že v letih 1919/20 je moralo zapustiti domovino nad milijon Nemcev.
Skušal sem doseči spremembo mirnim potom. Izdelal sem predloge za revizijo. Bolj lojalnih in zmernih predlogov bi ne bil mogel izdelati. A predloge so odklonili ter odgovorili z mobilizacijo, poostrenim nasiljem in z vsestranskim upropaščanjem mesta Gdansk. Nemška potrpežljivost je s tem izčrpana. Ugotavljam: Nemčija je svoje obveznosti napram manjšinam izpolnjevala in nihče v Nemčiji ne zasleduje narodnih manjšin. Štiri mesece sem o-pazoval razvoj in se omejil na svarila, pred tremi tedni še sem opozoril poljskega poslanika, da Nemčija ne bo mirno gledala, kako se veča nasilje nad Gdanskim. Sedanja Nemčija nikakor ni bivša Nemčija. Tudi bi nobena sila ne mogla trajno, mirno zreti tako ravnanje z manjšino.
Tvegal sem zadnji poizkus in sprejel posredovalni predlog britanske vlade, ki je hotela vpostaviti neposredne odnose med Poljsko in Nemčijo. Ta predlog sem sprejel, izdelal točke za razgovore in dva dolga dneva čakal na opolnomočenca polske vlade. Tega ni bilo. Poslanci! Če Nemčijo in njenega državnega poglavarja tako ocenjujejo in če bi Nemčija in njen poglavar to trpela, potem bi moral nemški narod stopiti s politične pozornice. Moji mirovni predlogi in moja brezkončna miroljubnost nista nikakor slabost ali bojazljivost! Poljska je odgovorila na moje predloge s splošno mobilizacijo in novimi nasilji. Zato sem se odločil, da bom odgovoril Poljski na isti način, kot ga uporablja Poljska že mesece napram nam.
Meja med Francijo in Nemčijo je končnoveljavna. Angliji sem ponujal prijateljstvo in najožje sodelovanje. Na zahodu nima Nemčija nobenih interesov, zahodne utrdbe so za vse čase državna meja. Italiji sem hvaležen za vso njeno pomoč. Za izvedbo tega boja pa ne apeliram na tujo pomoč. Nevtralne države so nam obljubile nevtralnost, katero bomo spoštovali tudi mi. Pos,eben dogodek je o-membe vreden. V Rusiji in Nemčiji sta v veljavi dva različna nazora. Nemčija svojega nazora ne izvaža in v trenutku, ko Rusija tudi svojega Nemčiji ne usiljuje, je vsako nasprotstvo od-višno. Zato smo sklenili pogodbo, ki izključuje med Nemčijo in Rusijo vsako nasilje, obvezuje obe k razgovorom v gotovih vprašanjih ter omogočuje gospodarsko sodelovanje. Ta politična odločitev pomeni zgodovinski preobrat za vso bodočnost in jo bo pozdravil ves nemški narod. Nikdar več se ne bosta bojevali Rusija in Nemčija medsebojno.
K a j h o č e Nemčija? Rešiti vpra-
šanje Gdanska, vprašanje koridorja in vpostaviti med Poljsko in Nemčijo odnose, ki omogočujejo mirno sožitje. Za
to se hočem boriti do privoljenja te ali druge poljske vlade v moje sklepe, od nemških meja hočem odstraniti negotovost in napetost ter zajamčiti mir na vzhodu. Nočem vojne proti ženam in otrokom. Letalstvo ima nalog, naj napada samo vojaške objekte. Poljska je danes ponoči prvič streljala na našem ozemlju po rednem vojaštvu. Od 5.45 ure naprej streljamo nazaj in bomo vračevali bombo za bombo. Vodil bom ta boj dotlej, dokler niso sigurnost države in njene pravice zajamčene. Šest let sem izpopolnjeval vojaštvo, zanj je bilo potrebnih 90 milijard. Danes je nemška armada najboljša na svetu in moje zaupanje v njo je nepremakljivo. Od nemškega moža zahtevam samo to, za kar sem bil sam pripravljen nad 4 leta, vsako njegovo žrtev bom nosil tudi sam. Hočem biti samo prvi vojak nemškega rajha. Svojo častno suknjo bom slekel šele po zmagi ali pa tega konca ne bom več doživel. (Kancler nato določi za svoja naslednika min. preds. Gòringa in za njim ministra
Hessa). Vse moje življenje je en sam boj za ljudstvo in za njegov podvig. Vodilo tega boja je moja vera v to ljudstvo. Nikdar nisem poznal besede: kapitulacija.
November 1918 se ne bo več ponovil. Sam dam za narod in Nemčijo svoje življenje, taisto zahtevam od vsakega drugega. Kdor bi se tej narodni zapovedi zoperstavljal, naj pade, z izdajalci nočemo imeti opravka. Ni važno če mi živimo, potrebno pa je, da nemški narod in Nemčija živita. Poslanci, vi ste odgovorni za razpoloženje v pokrajinah, krogih in celicah, sam sem odgovoren za razpoloženje v vsem narodu. Od nas se tirja samo žrtev, katero so doprinesli rodovi pred nami. Od n e m-š k e žene pričakujem železno disciplino, nemška mladina pa bo itak storila vse, kar zahtevata narod in država. To strnjeno občestvo ne bo kapituliralo nikdar, naša volja bo gospodarica vsake sile. Zaključujem z izjavo izza pričetka mojega boja za moč v rajhu: Če je naša volja tako močna, da je ne more streti nobena sila, potem bosta naša volja in naše nemško jeklo zdrobili in premagali silo!“
Poročila z nemšKospoljsKili
bojišč.
Na uvodnem mestu prinašamo glavne odstavke kanclerjevega govora v državnem zboru v petek 1. septembra. Isti dan so zasedale italijanska, francoska in angleška vlada. Kot je kancler napovedat, so v ranih petkovih urah nemške čete vzdolž vse poljsko-nem-ške-slovaške meje prešle v napad. Istega dne je Poljska javila Franciji in Angliji, naj izpolnita dano ji besedo. Začetkom tekočega tedna sta angleška in francoska vlada odpoklicali svoja diplomatska zastopstva iz Berlina, nemški diplomati v Parizu in Londonu so se istotako vrnili domov.
Vrhovno poveljstvo nemške vojske je dne L, 2. in 3. septembra izdalo naslednja poročila:
Prvi dan: Nemške čete v Šleziji, na Pomorjanskem in v Vzhodni Prusiji so takoj dosegle začetne uspehe. Južno od Moravske Ostrave so prekoračile reko Olšo in prodirajo v smeri proti Katovicam. V koridorju se bližajo reki Brahe in so dosegle kraj Nakel. Iz Vzhodne Prusije so čet,e udrle globoko v poljsko ozemlje. Nemško letalstvo je napadlo in razrušilo vojaške objekte na številnih poljskih letališčih, tako v Rahmelu, Gravdencu, Poznanju, Lodzu, Radomu, Katovicah, Krakovem, Lvovu, Brestu i. dr. Nemški letalci so gospo-
darji zračnega prostora nad poljskim' ozemljem. Nemška mornarica je zavarovala gdansko pristanišče in Vzhodno morje. Poljsko vojno pristanišče v Gdinji je bilo bombardirano.
Tugi dan: Prodiranje nemške vojske se nadaljuje. Nemške čete so odrezale koridor od ostalega poljskega o-zemlja. V Gornji Šleziji so zasedle kraja Biala in Ples, Pomorjanske čete so dosegle mesto Čenstohovo. Letalstvo je nadaljevalo z napadi vojaških objektov, med drugim je napadlo letališče ob Varšavi. Mornarica je obstreljevala vojno luko na otoku Hela, njeno letalstvo je napadalo gdinjski vojni pristan. Na slovaški meji so nemške čete osvojile prelaz Jablonka.
Tretji dan: Na vzhodu se poljske čete umikajo v smeri proti Krakovu. Nemške čete so prekoračile reko Vislo in se bližajo kraju Sieracz. Pomorjanske čete so dosegle mesto Kulm ob Visli in prodirajo proti Gravdencu. Letalski napadi na vojaško važne točke s,e nadaljujejo, nad Varšavo so nemški letalci sestreii 7 letal in 1 balon. Kraji Ostrovo, Krotošin in Lissa (nekako 50 — 70 km od poljsko-nemške meje) so v nemških rokah. Mornarica je potopila dve poljski podmornici.
Za obrambo naše države.
Kancler je izdal odredbo sledeče vsebine:
Dokler bo trajala sedanja zunanjepolitična napetost, odrejam, da se u-stvari enotnost pri vodstvu uprave in gospodarstva takole:
1.	Iz članov sveta za obrambo Nemčije se ustanovi svet ministrov za o-brambo rajha. Svetu ministrov pripadajo kot stalni člani maršal Goring kot predsednik, minister Hess, generalni pooblaščenec za državno upravo in generalni pooblaščenec za gospodarstvo, šef kanclerstva rajha in šef vrhovnega vojaškega povelstva. Za člane sveta predsednik lahko imenuje tudi druge osebnosti.
2.	Svet ministrov za obrambo Nemčije lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo, če ne bom sam odredil kakšnega zakona. Maršal Goring hkrati ohrani pristojnost za izvedbo štiriletke in pravico, da daje navodila.
3.	Minister rajha in šef kanclerstva vodita opravke sveta ministrov za o-brambo rajha.
4.	Čas, kedaj ta uredba izgubi veljavo, določam sam.
Novi ministrski svet je 5. t. m. izdal svojo prvo odredbo, ki naj zagotovi obrambo rajha. Po tej odredbi je pod kaznijo prepovedano uničevanje, skrivanje in zadržavanje življenskih po-\ trebščin kakor tudi zadržavanje plačilnih sredstev. Državna obramba terja denar !n se torej zvišajo davki, vendar tako, da gospodarsko slabši sloji ne bodo prehudo prizadeti. Zviša se dohodninski davek, nadalje se uvedejo doklade na pivo, tobak, žganje. Deželam in občinam je naložen poseben prispevek državi. Delavske plače se bodo ravnale po delu in uspehu, dopusti se ravnajo po prilikah. Končno je predvideno strogo nadzorstvo cen.
Blok nevtralnih držav.
Začetkom tedna so se množile izjave držav oz. državnikov, da se bo vrsta držav v trenutnem konfliktu zadržala nevtralno in se v spor ne bo vmešavala. Španski vodja Franco je pozval evropske poglavarje, naj skušajo boje omejiti na neposredno prizadeti stranki ter je poudaril, da se Španija ne bo vmešavala. Ameriški kongres je sklenil nevtralnost Zedinjenih držav in prepoved izvoza za vojno potrebnega blaga v vojskujoče se države. Nevtralnost so naglasile nadalje sledeče države: betonska, Estonska, Jugoslavija, Bolgarija, Danska, Litva, Portugalska, južno-ame-riške države.
Stališče Jugoslavije.
Fuhrer in kancler med svojimi vojaki.	Zander-v.
„Zagrebški 1 i s t“ piše:	„0 sta-
lišču Jugoslavije v sedanjem položaju je svetovni tisk že mnogo pisal. Naglasil je, da je trdna in odločna želja Jugoslavije, da ostane nevtralna, to željo so poudarili odgovorni jugoslovanski državniki. Ko je sklenjen notranji sporazum, hočemo proevita mlade in obnovljene Hrvatske in je želja po nevtralnosti še večja in odločnejša tako med Hrvati kakor tudi med Srbi in Slovenci. Torej lahko mirno čakamo razvoja evropskega položaja v zavesti, da vodijo državo možje, ki očejo samo mir in se nočejo spuščati v nobene pu-stoloviščine“.
V sredo 6. t. m. ,je vsa Jugoslavija
svečano praznovala rojstni dan kralja Petra.
Vrednost jugoslovanskih železnic cenijo na 14 milijard dinarjev.
Jugoslavija svojega dinarja ne bazira več na angleški funt, marveč ga je osamosvojila.
7} nase države
Pomilostitev kaznjencev.
Kancler je odredil, da so s prvim septembrom pomiloščeni vsi, ki pripadajo vojski in so bili kaznovani z zaporom do 6 mesecev ali primerno denarno globo. Odpustijo se jim tudi kazni, ki ne presegajo 3 mesecev in jih še niso obsedeli. Tekoče sodne obravnave z navedenimi verjetnimi sodbami se ukinejo. Od pomilostitve so izvzeti zločinci, vojaški beguni, uporniki in slični elementi.
Olajšave pri nakupu živil.
V zadnji številki smo poročali o u-vedbi nakaznic za nakup življenjskih potrebščin. Na 1 osebo se dobi tedensko 700 gramov mesa, 280 gramov sladkorja, 110 g marmelade ali nadalj-nih 55 g sladkorja, 150 g zdroba, 63 .g kave, 20 g čaja, 0.2 1 mleka dnevno, 125 g mila za 4 tedne. Predvidene so številne olajšave in izjeme. Otroci pod 6 let dobijo pol 1 mleka dnevno več, noseče in doječe matere 0.3 1 več; bolniki in invalidi dobijo na podlagi zdravniškega spričevala dodatnih 1/2 do 2 litra mleka in še drug živež. Prednost uživajo tudi pri težkem delu zaposleni. Gostilne morajo imeti tedensko vsaj dvakrat brezmesne južine, v ostalih dneh pa največ štiri južine z eno mesno „rihto“. Obleke in perilo se oddajajo na podlagi posebnih izkaznic, ki jih izstavljajo občine.
Odredba zatemnitve stanovanj
se v splošnem prav povoljno izvaja. Pri tem velja načelo, da ne sme na prosto noben žarek luči. Okna se zastirajo s črnim papirjem ali kočami, enako tudi hišna vrata z vloženim steklom. Podstrešje mora biti prazno, na lahko dosegljivem mestu se morajo nahajati vse gasilne potrebščine (pesek, voda, drog s kavljem, mala brizgalnica i. dr.). Važna je tudi organizacija gasilske o-brambe.
Inozemskih radio postaj
po nedavno izišli prepovedi ne sme nihče poslušati. Kdor bi jih poslušal, bo kaznovan z zaporom, kdor pa bo vesti inozemskih postaj razširjal, ga lahko zadene tudi smrtna kazen. Prestopke sodi posebna sodnija. Propagandnemu ministru je pridržana pravica, da v slučaju potrebe odredi odstranitev radio-aparatov.
Še kaj. — Ravnateljstvo drž. železnic javlja, naj se odpošilja po železnici samo najnujnejše blago. Nujnost odprem po železnici potrjuje na prošnjo ravnateljstvo v Beljaku. — Lastnikom avtomobilov je naročeno, naj uporabljajo svoje vozove samo v nujnih, obči koristi služečih svrhah. Izkaznice za dobavo bencina dobijo samo oni, ki dokažejo nujnost vožnje.
Vestì Ì3 Jugoslavije
Besedilo sporazuma z Hrvati.
Še vedno vlada med Jugoslovani nedeljeno veselje in navdušenje nad doseženim sporazumom. Ozračje med Srbi in Hrvati se je takoj pomirilo in že je vpostavljeno v očigled zunanjim dogodkom prav tesno sodelovanje vseh treh narodov. O sporazumu so bile obelodanjene podrobnosti, katere objavljamo tudi za našo javnost:
Dosedanja Savska in Primorska banovina kakor tudi okraji Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica tvorijo novo Hrvat sko banovino. Enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi njihova udeležba pri izvrševanju javne službe sta zagotovljeni, enakopravne so tudi sprejete in priznane veroizpovedi. Hrvatska banovina sama upravlja zadeve kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Ostali posli ostanejo v dosedanji upravi, tako skrb za zdravno varnost, osiguranje javnega miru in reda, gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev, verske zadeve itd. itd. Takoj po ustanovitvi nove banovine se bo vlada lotila prenosa pristojnosti z
države na banovino. Zakonodajna oblast v Hrvatski banovini sta kralj in hrvatski sabor, ki se sestoji iz neposredno voljenih zastopnikov ljudstva. Kralj imenuje in razrešuje hrvatskega bana, ban je odgovoren kralju in saboru. Obseg pristojnosti in položaj Hrvatske banovine bo zajamčila posebna ustavna odredba. —■ Za prvega bana Hrvatske banovine je bil imenovan odvetnik dr. Ivan šubašič.
Razširjenje samouprave na druge banovine.
Istočasno s sporazumom z Hrvati so kraljevi namestniki odredili, da se predpisi uredbe Hrvatske banovine morejo razširiti tudi na ostale banovine. Pri tem se lahko združi več banovin v eno, novo banovino. — Ta odredba predvideva torej možnost ustanovitve ene. Slovenske banovine.
Jugoslovanski šport.
Junaško so se borili Jugoslovani za svetovno nagrado v tenisu. Po porazu Nemcev so nastopili v avstralskem Bostonu proti Avstralcem, a bili pri drugem nastopu premagani z 2 : 1. — Prvo mesto v atletiki je zasedlo društvo „Primorje“ iz Ljubljane. — Živahno se gibljejo jugoslov. nogometna društva.
Teden besedi.
Po vesteh inozemskih listov bodo volitve v senat v Jugoslaviji dne 24. septembra.
Nemški veleposlanik v. Papen je dospel v Carigrad, kjer ga je sprejel predsednik turške republike Iznet Ineni.
Francija je dovolila Poljski novih 430 milijonov frankov kot vojno posojilo.
Italija je prepovedala svojim ladjam, da ne smejo zapustiti italijanskih pristanišč.
Madžarska je uvedla strogo časopisno cenzuro.
Rumunija je, kot je predvideno v pogodbi z Nemčijo, začela izvažati 30.000 vagonov pšenice v našo državo.
Irska je mobilizirala. Njena redna vojska znaša 25.00 mož.
Pariški „Petit Parisien" hujska proti Nemcem. V eni zadnjih številk piše, da se Nemci zadnjih stoletij v ničemer niso spremenili in so po značaju danes isti kot za časa Friderika Velikega.
Švica je uvedla določene cene za živila, najemnine, plin in električni tok.
Japonska se začenja navduševati za sklenitev nenapadalne pogodbe z Rusijo.
Slovaška navdušeno proslavlja prodiranje nemške vojske v Poljski. Na dan, ko se je Gdansk proglasil za del nemške države, so mesta izobesila zastave.
Italija je ukinila vse telefonske zveze s Parizom, Londonom in Varšavo.
Italijanska vojska je razdeljena v dve armadi, kateri poveljujeta prestolonaslednik Umberto in general Gra-ziani.
Sovjetska Rusija je ojačila svojo vojsko na zapadnih mejah ter je razširila obvezno vojaško službo na dva nadalj-na letnika.
O Litavski poročajo listi, da je stavila Poljski zahtevo, naj vrne mesto Vilno, kjer bivajo pretežno Litavci
Holandska je uvedla takozvane vojne zakone, ki odrejajo v deželi izjemno stanje.
Za sovjetskega poslanika v Berlinu
je bil imenovan Aleksander Škvarčev. Poverilne listine je predal kanclerju minuli pondeljek.
Anglija je izdala 17 odredb, ki naj zajamčijo notranji red in mir. V angleško vlado je stopil za vojnega ministra Winston Churchill.
Angleška tovarna v Shropshire pri mestu Wellingtonu še nima nobene konkurence. Izdeluje namreč neznatne tablete, ki naj nadomestijo dosedanji živež. Tablete vsebujejo vse za ohranitev energije telesa potrebne vitamine in naj bi se udomačile namesto dosedaj običajnih jedil. Angleški vojni minister je odredil, naj tvorijo tablete železno vojaško rezervo za slučaj vojne.
Podlistek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(33. nadaljevanje.)
„Čuj me, mati,“ je rekel Jablonsky in vtaknil obe roki v žep. „Hčeri sta nama dorasli! Kaj meniš?11
Obraz dobre Marije se je zasvetil v sreči.
Čez nekoliko dni je spet obstal faeton pred kolonado. Tako se je zgodilo trikrat. Prathy je končno prosil za roko „božanske“ Ele. Svojo prošnjo je predložil materi in se z ustami dotaknil njene roke. — Krasen šopek vrtnic je poslal deklici po dobrem slu — po mamici. Popki vrtnic naj bi oznanili mladi deklici hrepenenja njegovega srca.
Ela je bila že v svoji sobi, ko so sedli k rodbinskemu posvetu. Cerovska je smatrala stvar za srečo. Marija je plavala v razkošnih materinskih čuvstvih. Adela je nemo gledala v temno okno. „Meni usoda prihranja taka pretrei sanja,11 je mislila. —
Mati je ponesla hčerki veselo oznanilo. Prav na tiho je vprla duri, brez
šuma vstopila. Ela je napol slečena sedela pri mizici ter poglasno čitala: „Oj, ti strašilo! Kača tam skrita -tiho preži pri zali Marini, mirno počiva, v svitek povita,
■ njene oči so rubini.
Koža na nji se jasno leskeče, na glavi njeni sije iskreče žar dijamantov blesteči.
Kdo bi povedal, kdo bi razsodil, kaj ta modras je semkaj zablodil, da bi jo pičil ali osrečil?11
Ela se je zdrznila, ko je opazila svojo mater. Čez pol ure se je Marija Jablon-ska vrnila k možu. Bila je bleda.
„No?“ je veselo ogovoril ženo Jablonsky.
»Neposlušno,' nespametno hčer imaš! Ela je padla nakolena, zaklinjala me pri Bogu — češ, da že nekaj časa trepeta, da ji je to grozno, da umre — da mrzi Prathega. Pa kdo bi ponavljal njena srce pretresujoča tarnanja! Osta-vila sem jo v krčevitem joku. Moje srce je mehko. Nemara ji sestra naravna divjo glavo.11
Jablonsky je sedel v fotelj in široko odprl oči. Nič podobnega se mu ni sanjalo. On se je le malo bavil s svojimi otroci in jih je smatral za številke, ki se dado prideìiti v to ali ono rubriko, samo da se izide račtin, kakor v njegovih hranilničnih knjigah.
Čez trenutek se je zasmejal: »Čenče, čenče! Presenečenje, dekliška plahost! Jutro je modrejše nego večer! Počaj kajmo. Kaj bi te muhe!11
Jablonska se je umirila. Adela je majala z glavo, ko ji je mati povedala nastop z Elo. Cerovska se je odpravila k nji. Duri so bile od znotraj zaprte.
»Kdo je?“ se je oglasila Ela trkanju.
»Pusti me, Elenka — samo par besed.11
»Tetka moja draga, dovolite mi oddiha. Jutri bom vaša ves dan, danes ni mogoče!11
»Spomni se svoje obljube,11 je rekla Cerovska in odšla.
Ela se je vrgla na posteljo. Dušo ji je pretresala zdaj žalost, zdaj kljubovanje. Nje lice je gorelo z mrzličnim žarom. Dobra tetka, na obljubo jo o-pominja; saj je ni prelomila! Njena obljuba se ne tiče Prathega.
»Kaj, da tete ni sprejela?11 je vprašal Jablonsky in srd je pobarval njegov okrogli obraz. »Videti hočem, ali sprejme očeta,11 in že je hotel oditi. Toda žena in svakinja sta ga zadržali. Dolgo je hodil po svojem kabinetu v duševnem nemiru, kateremu je bil velik neprijatelj. Ves utrujen je legel in zaspal trdo spanje.
Temna noč. Potok golči pod oknom raztužene, zmedene, skoro obupane
Zemlja — Kmelo\za družica.
Čudovit je zakon zemlje: kdor svojo zemljo spoštuje, ga zemlja varuje! Prijatelji, to ni fraza, marveč uprav veličastna resnica.
Poglejmo zapuščene, razpadajoče domove v gorovju, ozrimo se za'zanemarjenimi kmetijami v dolini, ocenimo prehajanja kmetskih gospodarstev iz enih rok v druge. Gospodarstveniki so dognali, da so gorska gospodarstva nedonosna in delo v gorah nerentabilno. Razpadov je kriv gospodarski kapitalizem, ki je učil računati in samo vse zaračunati. Družboslovci razlagajo, da je številčnega nazadovanja kmetij in njihovih predaj v tuje roke kriv nauk o brezpogojni poedinčevi svobodi. Kmetje so začeli misliti vsak samo nase, razbile so se vezi med sosedi, hirale so vasi in premnoge kmetije so životarile do svojega konca. Še drugi znanstveniki dodajajo, da nosi dobršen krivde kmetijske krize mednarodni socializem, ki zagovarja veleposestva kot edino donosno kmetijsko gospodarstvo.
To so teorije o vzrokih kmetijske krize. Vsaka ima svojo resnično stran. Na dnu vseh teh in še drugih sličnih teorij pa je največja resnica, kateri ne bo oporekal noben kmet in ki jo odenemo v preproste besede: kmet in zemlja morata biti medsebojno povezana, ker sta drug drugemu potrebna in dajeta drug drugemu. Zemlja je kmetova družica. Dokler ravna z njo dobro, nanjo gleda, ji privošči potrebne hrane ter tudi oddiha, dokler mu je zemlja pri srcu, mu je zemlja zvesta, najboljša družica. Lahko ji zaupa vso svojo skrb in ljubezen, vsak najmanjši gib in vsaka investicija bo stotero in tisočero poplačana. Če zemlja kmeta razočara enkrat- se mu drugič še radodarneje oddolži. Dolžna mu ne bo ostala nikdar. Kdor pa s svojo zemljo neprijazno ravna, ji odreka njeno hrano, je napram zemlji neusmiljen in trd, jo zanemarja in odriva, če se mu drugod kedaj nudi drug dobičk, temu se zemlja odtuji. Kmet je postal zemlji nezvest in zemlja se mu zato izneveri ter mu odpove svojo zvestobo. Tako se godi v kmetovi notranjosti: njegova ljubezen do grunta gine in hira, premalo odločno se kmet upira glasovom o trdem kmetskem delu in preprostem, žrtev polnem kmetskem življenju, kmetovo delo zastaja in ni več v njem tiste skrbi in ljubezni, ki je potrebna za ravnanje z vsemi živimi stvarmi, kmetija začne nazadovati. Bogastvo zemlje se vedno bolj krči, končno se kmet loti odprodaje svojih njiv, travnikov ali gozda in kmetija mu zdrkne iz rok ter preide v tuje roke.
Mnog kmet ne opazi usodnega dogajanja v sebi dotlej, da je zemlja zanj
deklice. Zateklo ji je, odpre okno. Veter je zavel v vrhovih lip. Tema je zunaj. Po nebu se vale črni oblaki. Samo od časa do časa go osvetle plavkasti, jasni bliski. Daleč odmeva grmenje. Kaj je to? Zagrmelo je — za gromom pa so se oglasili trepetajoči, melanholični zvoki flavte.
»On se je vrnil, vrnil11 se je vse duše zaradovala deklica v radosti, h kakršni se more človeška duša povzpeti v redkih trenutkih človeškega življenja. Ali je dobro slišala? O, dobro, predobro! To je napev, tisti znani napev, ki ga je že pogosto slišala skozi šumenje pokopališčnih lip. Tiha je noč, vse spi. Že so prenehali glasovi, samo potok Šumija. Ključavnica zaškripi. Hlad spreleti deklico po vsem telesu, hlad mrzlične slasti in strahu. Kaj bo zmagalo v nji? Ali slast, ali trepet bojazni? Telo se vije, duša zamira in goreča sla pretresa sleherni čut nežnega mladega telesa. Že stoji njena bela postava na verandi. Zabliskalo se je s sinjim svitom. Pa če bi jo kdo zapazil? Oj, zapazilo jo je dvoje jansih, bistrih, ljubečih oči!	(Dalje sledi.)
V vsako družino »Koroškega Slovencaa!
izgubljena. Nekako tako doživlja trdosrčni mož ob svoji ženi: Tu in tam se morda zdrzne in sklene pri sebi, da bo s svojo ženo ravnal boljše in ji dajal vse potrebno ter predvsem izkazoval ljubezen. A volja mu je preslaba, spet in spet zapade starim napakam, žena molči in trpi, dokler ne iztrpi. Šele ob ženini smrti se mož zave svojega zlega dejanja. Tedaj ga žalost pritisne h tlom, solze mu vrejo po licu in na ženinem grobu obljubi poboljšanje. Komaj pa mine mesec ali leto po ženinem odhodu, že je spet stari trdosrčnež, spet se igra z življenjem drugih. Zaigral je prvo družinsko srečo, zaigrava že drugo. Lastna sebičnost ga je gnala iz nesreče v nesrečo in ga koncem konca upropastila. Nevarno, zelo nevarno je tudi za kmeta, če ga ne skrbi rahljanje vezi med njim in zemljo ali da je prepočasen pri razsoji svoje lastne duševnosti. Ne da bi sam vedel in se zavedal, popušča vez za vezjo, morebitni sklepi poboljšanja so preslabi in premalo resni, končno ostajajo samo še nitke in še te se pretrgajo, ko se dopolni čas. Težki so trenutki, ko si mora kmet sam očitati malomarnost in brez-
Večerna. senca.
Graščak je bil zašel v gozdu. Spotoma je bil izgubil svoj lovski rog, in tako ni mogel priklicati svojih lovskih tovarišev. Storila se je temna noč. Graščak pa je še vedno taval po gozdu, lačen in truden. Vpiti in klicati ni mogel več; glas mu je bil že onemel. Bil je ves obupan. V temi je otipal štor in je sedel nanj. Ko je tako sedel in premišljeval, mu je nasproti zapihal veter. Zazdelo se mu je, da voha duh ocvrte slanine. Začudil se je: nekje v bližini so ljudje! Toda luči ni bilo videti nikjer, in glasov ni bilo slišati, le drevje je šumelo in veje so pokale. Zanetil je ogenj. Komaj pa je zagorelo in se posvetilo, je v bližini odjeknil močan glas: „Kdo kuri v gozdu? Ali bi rad zanetil požar?*' In že so se bližali koraki. Prišli so trije moški. Najmlajši je svetil s hlevsko svetilko. „Kdo si?“ je vprašal iz teme starejši izmed moških.
Graščak bi bil rad odgovoril, toda grlo se mu je bilo posušilo od kričanja, in ni mogel spraviti iz sebe glasu.
Pomahal je z roko in moški so stopili bliže.
»Izgubil sem se od družbe,** je rekel 2 zamolklim glasom. „Ako ste tolovaji, vam povem, da nimam beliča pri sebi. Ako pa ste pošteni ljudje, mi pomagajte, da pridem do svojih !“
„Nismo tolovaji, in nam ni do denarja. Pošteni oglarji smo, in radi vam pomagamo. Toda nocoj boste morali prenočiti pri nas.“ Šli so v kočo, in o-glarji so postregli gostu z vsem, kar je premogla koča.
Naslednjega dne, navsezgodaj so se odpravili na pot. Starejša brata sta spremila graščaka, mlajši pa je ostal doma, da čuva kopo. Dolgo so hodili in graščak se je čudil, da je zašel tako daleč in po tako nevarni poti. Med potjo je segel v žep. Prestrašen je obstal. Iskal je po žepih in je bil silno vznemirjen. „Nekaj sem izgubil,“ je rekel spremljevalcema. „Nazaj moramo v kočo, da poiščem tam!“ je dejal in se je okrenil. Oglarja sta mu sledila, in sta ga izpraševala, kaj je izgubil; on pa njima ni hotel povedati. Ko je po koči pretaknil vsa kota in pregledal okrog koče, kjer je zjutraj hodil, je povedal, da je izgubil dragocen prstan.
Oglarjem je bilo nerodno. Bali so se, da jih bo gost sumničil. Zelo so bili potrti in so dejali, da bodo iskali vse do tlej, da najdejo prstan. Graščak jim je obljubil visoko nagrado in je odšel po poti, ki so mu jo pokazali oglarji.
Zdaj so šli vsi trije bratje in so iskali. Tekali so iz doline v hrib, s hriba v dolino, vse po krajih, ki jih je bil graščak navedel. Dolgo so iskali. Ni jim bilo toliko do nagrade, kolikor jih je skrbelo zaradi suma.
„Pojdimo nazaj k ognju, kjer smo našla graščaka!“ je svetoval mlajši brat.
brižnost in priznati, da je polnoma v resnici kriv sam. Ko se javljajo taki očitki, je navadno že prepozno, kmetija je obsojena na smrt, kmet je izgubil svojo domovinsko pravico.
Nihče naj se ne tolaži s tujo pomočjo. Morda je najel posojilo za kritje svojih dolgov, morda mu je priskočila na pomoč država. A denar in druga gospodarska pomoč še davno ni vse! Ljubezni do zemlje, spoštovanja grunta in domačije si mora priboriti kmet sam in to često z velikimi duševnimi žrtvami in odpovedmi. Jedro sanacije kmetijskega gospodarstva je ozdravljenje kmetove duševnosti. Sprostiti se mora vseh vplivov sebičnosti, zgolj računarskega gospodarjenja in suhega koristo-lovstva, v svoji zemlji mora spet zazreti zvesto družico in ji polno vrače-vati njeno zvestobo.
Zakaj te besede? — V našem času bi hoteli naš rod videti v naročju zemlje. Tod je življenja dovolj, tod kruha in strehe, tod tihe sreče in utehe. Zemlja je svojim otrokom hvaležna mati in jih ne bo zapustila nikdar. Zemlja je kmetova družica in mu bo dajala zvestobo za zvestobo.
„Tam smo že vse pretaknil,“ sta oporekala starejša brata, vendar sta sledila mlajšemu. Pri nekem grmu se je mlajši nenadoma ustavil: opazil je bil, da je na grmu osmukano listje .... in se je zasmejal. Tedaj so vsi trije hkrati vzkliknili: „Prstan!“
Ker so ga vsi trije hkrati zagledali, je bila odločitev težka, kateri izmed njih naj prstan pobere. Sklenili so da gre prednost najstarejšemu. In tako je pobral prstan najstarejši brat in ga je odnesel v grad. Grof se je silno razveselil, vendar je podvomil, ali je vse tako, kakor je bil povedal najditelj. Pridržal je fanta v gradu in je poslal po brata. Oglarja sta prišla v grad, in graščak je vsakega posebej vprašal, kako je bilo s prstanom. Vsi trije bratje so izpovedali enako. In graščak je bil prepričan, da so oglarji pošteni.
„Kakšne nagrade si želite ?“ jih je vprašal. „Ali želite denarja ali kaj drugega ?“	(konec sledi.)
Važen odlok za družine z vojnimi obvezanci. — Svojcem v vojaško službo vpoklicanim dovoljuje država posebne družinske podpore. Pravico do podpore ima predvsem vojakova družina in nato vsi ostali, katere je v vojno odišli oskrboval. Prošnjo je treba vložiti pri občini z vsemi potrebnimi dokazi. Država dovoljuje podporo za nabavo vsakdanjih potrebščin, mesečne prispevke za stanovanja, doklade za slučaje bolezni, porodov, pomoč za šolanje otrok in za kritje socialnih obveznosti. Samostojni obrtniki, kmetje in njihovi svojci dobijo gospodarsko pomoč, če bi bil sicer njihov gospodarski obstoj ogrožen. Kdor se smatra za u-pravičenega za sprejem podpore, naj se obrne do župana svoje občine.
Obramba pred zračnimi napadi. —
Dež. glavar je izdal poziv, naj stopi civilna obramba pred zračnimi napadi v akcijo. Posebne odredbe nakazujejo, kako se je treba ravnati ob zatemnitvah in letalskih alarmih, kaj vse si mora nabaviti vsak dom in kakšna je naloga poedinih članov obrambne organizacije. Po občinah so se vršila tozadevna informativna zborovanja, podrobnosti so razvidne iz lepakov in ra-dio-poročil. Poudarjamo, da je dolžnost vsakogar, da se strogo ravna po izdanih odredbah, ki so stopile v veljavo s 1. septembrom.
Wutschein bei Poggersdorf. — Vu-činja pri Pokrčah. — V nedeljo 27. m. m. smo ob številni udeležbi ljudstva tudi iz sosednjih fara blagoslovili novo popravljeno podružniško cerkev na Vučinji. Lepo vreme je dalo slovesnosti primeren okvir. Najprej je č. g. stolni dekan Maier iz Celovca blagoslovil zvonove, ki si jih je vas nabavila za svoj božji hram. Zelo k srcu je šla pridiga, ki jo je imel gospod dekan. Nato je posvetil cerkev ter imel obhod ter
slovesno sv. mašo, pri kateri sta sodelovala sosednja župnika. Veliko je veselje Vučinjčanov in sosedov, da je cerkvica, ki je bila dolgo čisto zapuščena in je že razpadala, spet vstala v novi lepoti. — Z letino smo srednje zadovoljni. Prav dobra je bila rž, slabša pšenica. Sadja bo letos malo. Vendar bo kruha dovolj in se tudi dolge zime prav nič ne bojimo.
Nakaznice za nabavo življenjskih potrebščin so se med ljudstvom takoj u-domačile. Z uvedbo teh nakaznic je izostalo nepotrebno in tudi negospodarsko kopičenje živil in tkanin v nekaterih rokah. H pojasnilom v zadnji številki podajamo še nekatere podrobnosti: Za vkuhavanje sadja se dobi sladkor tudi na nakaznice za krompir in sicer v presledkih treh tednov po poi kg. Za delavce, zaposlene pri težkem, zdravje ogrožajočem delu, je odrejeno, da lahko dobijo poleg običajne količine mleka še pol litra dnevno več. Prošnje se naslovijo na obrtni inšpektorat. Poklicne delavske obleke se lahko kupujejo brez nakaznice (n. pr. za monterje, mesarje i. dr.).
Eisenkappel — Železna Kapla. (To
in ono.) Najprej naj kratko poročamo o letini. Z njo smo srednje zadovoljni, najbolj se je izkazala rž, dober bo tudi krompir. Posebno leto imajo naši čebelarji. Štiri leta so obupovali in svojim sončnim muham dokupovali sladkorja. Letošnjo vigred so čebele bolehale, a poletna letina strdi je dokaj dobra, ponekod celo sijajna. S tem so čebele poplačale veliki trud svojih gospodarjev. Tudi cena strdi je povo-Ijna, kg se prodaja po 3 marke. — Velik je bil strah pred živinsko kugo. K sreči pa je v naš kot ni bilo in smo bili tako obvarovani velike skrbi. En sam slučaj kuge so zabeležili v Suhi pri Reberci. — Prepoved točenja alkoholnih pijač je vzbudila med ljudstvom mnogo razumevanje. — Posestniki lastnih lovišč, katerih je okroglo dvajset, so v strahu, da jim bo njihov lov z novo lovsko postavo odvzet. Vendar vlada še v tej zadevi velika nejasnost in je malo verjetno, da bi vlada odvzela ketu tovrstno njegovo razvedrilo.—■ Iz sosednje Jugoslavije prihajajo k nam češče mladi ljudje, ki tod iščejo zaposlitev in zaslužek. Utis, ki ga na domačine napravijo, ni baš najboljši, ker je med njimi mnogo delomržnih elementov.
Ferlach—Borovlje. Kakor v več krajih v okolici, je izbruhnila tudi v naši občini živinska bolezen slinavka. Pojavila se je v hlevu posestnika Kerše v Borovljah in je tamošnja gostilna zaprta. Gorje bi bilo, ako ne bi bilo veterinarske pomoči, da se vse hitro razkuži in tako prepreči hujša katastrofa. Tudi v Selah — Kotu se je pojavila kuga, tako da so vzeli večinoma živino, ki je bila tam na planinah,, raz pašo. Vsled tega se je bati, da bo pozimi vkljub izredno dobri košnji pomanjkanje krme, ker se v naših krajih preživlja živina poleti večinoma na paši. — Zelo so zadovoljni letos čebelarji, poletna paša je bila taka, kot le redkokdaj. Posebno tisti, ki so imeli panje v gorskih krajih, so našlajdrali** polne posode, dočim so odrezali v dolinah malo slabše. Krasno vreme je sedaj tudi za ajdovo cvetje in je upati, da pridejo male živalice tudi pri tem na svoj račun. — V nedeljo je bil tukaj pokopan Jožef Hambrusch, posestnik in puškar v Borovljah. Umrl je v starosti 76 let. 3il je oče sedanjega župana.
Radiše — Radsberg. Globoko rano je zasekala Martinovi družini v Lipcah kruta vest, ko je Bog nepričakovano odpoklical Karola Wrulicha. V sredo, dne 23. avgusta popoldne, se je zdrav vračal iz svoje delavnice v tvrdki Stoi-ser. Na šentrupertski cesti pa ga je po neprevidnosti železniških uslužbencev podrla lokomotiva na tla ter v trenutku uničila njegovo mlado življenje. Bil je splošno priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pripomogla je k temu njegova brezpogojna značajnost. Najboljši dokaz za to je bil njegov pogreb na celovškem pokopališču. Poleg izredno velikega števila meščanov, njegovih sodelavcev in sorodnikov mu je izkazala
zadnjo čast tudi slovenska radiška družina v prav lepem številu. Pretresljivo je bilo gledati komaj poldrugi meter dolgo krsto, ki je hranila zemeljske o-stanke ponesrečenca. Cela grmada svežih vencev je pokrivala krsto. Z ugledno in težko prizadeto Martinovo družino sočustvujemo vsi ter izrekamo iskreno sožalje. — V pondeljek, dne 28. avgusta smo spremili k zadnjemu počitku Tomaža Kriess, p. d. Andrej-čevega očeta, čigar šaljivost in zdravi humor sta bila znana preko radiške fare. S čudovito potrpežljivostjo so prenašali trpljenje, odkar jih je zadela kap. Doživeli so visoko starost nad 70 let. Bili so oče 16 otrokom. Pogrebna opravila je tokrat opravil naš novomaš-nik č. g. Lampichler. Ganljiv in poučen je bil njegov nagrobni govor. Na domu in na grobu se je poslovil od njega tudi naš cerkveni pevski zbor. Andrejčevi družini naše sožalje! Rajni pa naj mirno spava v domači zemlji.
Nesreča pri vožnji. — Posestnik Franc Matic z Radiš je minuli četrtek vozil v Celovec drva. Kupca je seve takoj našel in je hotel spraviti drva pred njegovo hišo. Konja je nameraval izpreči. Žival pa se je nečesa prestrašila in zdivjala, pri skoku pa s kopitom zadela gospodarja. S poškodbami na glavi in zlomljeno roko so posestnika takoj prepeljali v bolnico.
Smrt treh mater.. — V nedeljo ob 10. uri dopoldne so v Globasnici pokopali blago Hutarjevo mater Marijo Hutter. Rajna je bila vzor slovenske koroške matere, vzgledna je bila predvsem njena neomajena vernost. Sinove in hčere je vzgajala s skrbjo in ljubeznijo ter jim vdahnila narodnega duha in krščansko zavest. Dolga desetletja je podpirala tri stebre lepega Hutarjeve-ga posestva, videla več senčnih kot sončnih dni, pred leti pa se umaknila mladi gospodinji-naslednici ter se posvetila svojemu Gospodarju. Umrla je vdano in mirno. Naj ji je Vsemogočni plačnik, Hutarjevim izrekamo naše toplo sočutje! — V Št. Jakobu v Rožu so začetkom tedna pokopali Tavčarjevo m a t e r iz Velike vesi. To je bila tiha, skrita mama, katere delovanje je ostalo tujim očem prikrito in ljubezen njena nevidna. A vse svoje življenje je služila svoji družini ter ji darovala svoja mlada in stara leta. Dolga leta je viselo breme odgovornosti na njenih ramah, a s svojo delavnostjo in še s tiho molitvijo je mojstrila tudi najtežje naloge. Bodi rajni Tavčarjevi materi večni mir in pokoj, njenim zaostalim izrekamo naše iskreno sožalje. •— V podpečniški fari so zadnji pondeljek pokopali pridno V a z n i k o v o m a -m o. Tudi o njej zamoremo zapisati samo dobro: bila je dobra, nadvse dobra žena in mati, ljubila je delo in zvesto služila Cerkvi. Domači so jo oboževali, sosedom je bila vzor dobre, zveste mamice in gospodinje. Naj ji sveti večna luč, Vaznikove naj tolaži Bog.
Koroške novice. V soboto so bili v Celovcu zapriseženi gorski lovci — rekruti. Zaprisegi je prisostvovalo mnogo občinstva. — V celovški delavnici Lerchbaumer se je ponesrečila delavka Marija Kopeinig. —- Na Bistrici pri Pliberku je umrl posestnik Jožef Rei-ter. — Dosedanji poslevodeči dež. glavar je bil imenovan za vladnega prezi-denta in je kot tak zastopnik državnega namestnika (Reichsstatthalter) v deželi do njegovega imenovanja. — Dne 31.. p. m. so se vrnili v deželo člani Hit-erj,eve mladine, ki so korakali na pozneje odpovedani kongres v Niirnberg. — Za prezidenta poštne direkcije v Celovcu je bil imenovan inž. Friedrich Eberl. — V Celovcu je umrla 70 letna Uršula Pichler, rodom Radišanka. —-Cesto čez Visoki Klek je doslej poseti-o domala 300.000 oseb na 70.000 motornih vozilih. — Nekatere nemške ra-dio-postaje so ukinile oddajo.
Vasovanje. — Miha je vasoval pri Špeli, katere pa se je mali Nacek držal cot klop kože. Ni in ni hotel oditi. Miha končno pravi:	„Skoči, Nacek, po
par cigaret!'* — Nacek nato: „Trafika in gostilne so zaprte. Ali naj rajši na cerkveno uro pogledam, koliko kaže?“
^	V
(Sirom naso jemlje
Jtasa prosveta
Društvom! — Opozarjamo, naj društva nova pravila takoj vložijo na pristojno oblast, če tega doslej še niso storila. Občni zbori naj se vršijo po odobrenju pravil. Glede društvenikov sestankov in prireditev so v veljavi dosedanji predpisi po katerih je treba javiti sestanke in prireditve vsaj 14 dni prej krajevnemu vodstvu nar. soc. stranke in vsaj 8 dni prej okr. glavarstvu.
St. Primus. — Šent Primož. (Igra.) Minulo nedeljo je priredilo naše društvo igro „Kmečki punt“. Igralci so igro izvrstno podali. Prav posebno sta se uveljavila Vitez in Šeffenberg. Med odmorom pa so zabrenkali naši domači tamburaši. Živahno aplavdiranje je pokazalo, da je dvorani podano prav dobro ugajalo. Tamburaši pa so dobili zadoščenje za ves trud, ki so ga imeli, predno so po dolgem zopet nastopili. Po igri smo še prebili nekaj časa v prav veseli družbi. Obisk je bil izvenredno dober. Prav posebno so se izkazali Škocjanarji in Galičani. Upamo, da jim bomo mogli obisk v kratkem povrniti.
v
Jìase gospodarstvo
Sadna letina.
Komaj smo pospravili žito, že se javlja sadje na deblu. Najprej slive, za njimi češplje, zgodnje hruške in jabolka in nato še pozni sadež. Sadna letina ni v prevelikih čislih ter jo pospravijo navadno ženske in otroci. V času pa, ko je treba štediti prav z vsem, kar imamo za vsakdanje življenje, naj bi posvečali še sadju večjo pozornost. Torej par nasvetov o dobrem spravljanju sadja.
Preradi pospravljamo še negodno sadje, bodisi ker se nam mudi s časom ali smo vsled drugih vzrokov nestrpni. Pravi čas za obiranje sadja je, ko začne odpadati sadež v večjem številu brez večjega vetra ali ko se sad rad loči od vejice. Odpadanje nagnitega ali črvivega sadja še nikakor ni znamenje sadne godnosti. Pri sadju, ki pordeči, čakajmo na čas barvanja. Izkušeni in marljivi sadjarji obirajo drevesa v presledkih, da zamore dozoriti sleherni sadež. To sicer zamudno delo svetujemo vsakomur, ki bo sadje prodajal. Za zrelo, rdeče ali rumeno sadje bo gotovo več izkupil kot za nezrelo. Dobro je vedeti, naj vlažnega sadja ne obiramo, ker mokro sadje rado gnije ali pa za-dobi neprijeten vonj.
Kako naj sadje obiramo? V navadi so lestve z dvema drogoma. V južnem Tirolu imajo lestve z enim drogom, ki se prilagodijo tudi strmim ali neravnim tlem. Lestev s kolesi si bodo nabavili samo posestniki z velikimi sadovnjaki v ravnini. Najvažnejši pri obiranju je način, kako posamezni obira. Navaden predpasnik dobro služi, če se spravlja sadež previdno in pravilno. Težje dosegljive veje potegnemo k sebi s kakim kavljem. Sicer pa negujejo sadjarji že mala drevesca, da imajo široke, dosegljive krone.
Kam s sadjem? Čim več svežega sadja shranimo, tem boljše je. Za marmelade ali želeje služi negodno, odpadlo in črvivo sadje. Mošt je najmanj hvaležni sadni izdelek. Celo posušenemu sadju je treba dajati prednost pred izdelovanjem mošta. Izrazito moštno sadje moramo seve stisniti v sok. Kdor more in ima, naj pripravi sadje za trg, a naj pri tem postopa po vseh sadjarskih pravilih, da bo njegov izkupiček plačal sad in delo. Dovolj dobrega sadja v zimi in vigredi pa je izreden priboljšek v domačem gospodinjstvu, ki ga bo cenil vsak, kdor pozna pomen sadja za človekovo zdravje.
Uživajmo mnogo jabolK!
Nauk o sodobni prirodni prehrani je dokazal, da ni sadje za človeka samo nekak priboljšek, kakor so mnogi še nedavno mislili in kar žal mnogi še da-
nes mislijo, ampak je važna in zelo zdravilna hrana.
Jejte več sadja, pa boste zdravi! Je
klic vseh poznovalcev sodobne higienske prehrane. Predvsem je v vsakem pogledu priporočljivo uživanje jabolk. Jabolka vsebujejo mnogo fosforne kisline, katera ima jako dobrodejen vpliv na možgane. Kadar se ljudje po duševnem delu čutijo utrujeni, naj obude svoje moči s tem, da pojedo par jabolk.
Osvežovanje z raznimi strupi ima res trenuten uspeh, a v poznejšem času rodi le slabe posledice. Kislina, ki se nahaja v jabolku, ščiti vrat pred prehla-jenjem in raznimi okuženji. Dobro je tudi, da v slučaju, da si zvečer ne umijemo zob, pojemo dve ali tri jabolka, ker nam očistijo zobe in razkužijo ustno duplino. Tudi onim, ki trpe radi nespečnosti, lahko jabolka najtopleje priporočamo. Pojej vsak večer pred spanjem dve jabolki in spanje bo postalo mirno in trdno. Predvsem pa je uživanje jabolk koristno želodcu in vsem prebavnim organom. Jabolka preprečujejo tvorbo želodčnih kamnov in skrbe za dobro prebavo. Fosfor, ki se nahaja v jabolkih, služi živcem v hrano.
Torej jejmo mnogo jabolk, posebno sedaj v mesecih obiranja.
Gorska kmetija. — Od okroglo 434.000 kmetijskih posestev v Vzhodni marki je polovica gorskih kmetij. V pravem gorovju je 77.000 posestev. Davijo se pretežno z živinorejo, gozdarstvom in pridelovanjem krme. Trg zalagajo z mesom, mlekom, maslom, jajci in drvami. Še neprimerno večji pa je njihov pomen v ljudsko-političnem področju. Gorski kmetje so stržen naroda in države, mnogoštevilne družine so pravi steber, njihovi člani pa po nekem naravnem pravilu zasedajo kmetije v-dolinah, dočim se dolinski kmetje lahno odmikajo v mesta in predmestja.
Nikar svežega gnoja za pšenico! —
Kmetje so često v zadregi zaradi gnoja. Če stari kup poide, navozijo na njivo tudi novega. Pšenici in tudi drugemu žitu novi gnoj škoduje in je pridelek pičel. Komur primanjkuje starega gnoja, naj si dokupi umetnega. Tako svetujejo na ar zemlje 3 kg fosfata, 1 kg kalijeve soli in 1 kg apnenega sal-petra.
Kako s setvijo ozimine? — Zanimivo izkušnjo opisuje nek posestnik v ,,Pio-nierjU": Po krompirju je njivo zoral ter dva dni nato sejal zimsko pšenico. Jesenski poganjki so bili prav lepi, v vigredi pa je bila vsaka druga brazda prazna. Dognal je nato, naj se za ozi-mino nikar ne orje tako, da se obrača zemlja za plugom navzdol, ker ostane zrahljana in se počasi seseda. Zemlja pa, ki pada za plugom navzgor, se takoj sesede in zato žito dobro prezimi. Najboljše je, če pustimo njivo po oranju dva do tri tedne neposejano, da se sama uravna in že uravnana sprejema žitno seme, ki nato dobro uspeva.
Superfosfat je dobro nadomestilo za Tomaževo žlindro, ni drag in je popolnoma neškodljiv. Najboljše se postopa z njim, če se raztrosi še v hlevu na gnojni 'kup oz. v gnojnico. S takega kupa ne izhlapeva več amonijak, ki je važno rastlinsko hranivo, in zato ostaja tudi zrak v hlevih boljši. Tudi gnoj dobi po superfosfatu poseben vonj in postane polnovreden. Tovrstna uporaba umetnega gnojila je enostavna in praktična ter jo svetujemo.
Celovški trg minulega tedna. Biki prve klase 93, 11. 81, voli 1. 101, H ,91, III. 73, krave I. 85, II. 77, III. 65, IV. 46 pf za kg žive teže. — Teleta 1,40 za kg žive teže,mesne svinje 1. žive, 1,— do 1,18 RM. — Kozlički in jagnjeta 1,— do 1,40 RM. — Za strd so določene sledeče cene: cvetna strd 2,— (producent), 3,—- (konzument), ajdova 1,60,	2,20,
planinska 2,20, 3,40 RM. — Zelenjad. Namizni karfijol 26—-54, špinača 30—40, solata v glavicah 13—23, endivija 28—33, .izluščen grah 33—45, ne-izluščen 23—31,	stročje 24—30, pesa
19—23, kumare 15—18, česen 40—54, čebula 20—27 pf (prva pena velja za producenta, druga za konzumenta) za kg.
Zanimivosti
NeKaj drobcen
iz zéodonlne
papirja.
Zaprite za hip oči, kajti pogreznili se bomo za dvatisoč let v zgodovino nazaj. Zdaj jih spet odprite! Kje smo, kaj vidimo?
Na Kitajskem smo, v tej skrivnosti in ugank polni rumeni deželi. Kakšna je neki čudna gmota, ki jo Kitajci polivajo in mešajo z vodo ter jo nato dro-be v tekočo kašo? To je zmes trave, murvinega lubja in starih cunj. In čemu vlivajo kašo na tenko mrežo in jo tresejo? V kaši so drobna, nežna vlakenca, ki se pri tresenju sprimejo in ko odteče in se posuši voda, tvorijo nad mrežo tenko prostiračo ali preprogo. Ko to „preprogo“ dobro posuše in stisnejo, imajo snov, na katero lahko pišejo. Z drugimi besedami, Kitajci so že pred dvatisoč leti znali izdelovati papir.
Toda zaenkrart je to samo še njihova skrivnost. Grki, Rimljani in drugi visoko kulturni narodi, katerih življenje in nehanje spoznavamo v starem veku, niso še poznali papirja. Pisali so na živalske kože, ki so jih ustrojili na poseben način.
Šest, sedem stoletij mine. Skozi vrata mesta Samarkand se vračajo v zmagoslavju arabski osvajalci. Bojevali so se tudi na Kitajskem in zdaj vodijo s seboj trume ujetih Kitajcev. Lepo ravnajo z ujetniki, kajti Arabci dobro vedo, da se bodo od njih marsikaj koristnega naučili. In res, kmalu zrastejo v Samarkandu in drugih arabskih mestih tvor-nice za papir. Kitajska skrivnost izdelovanja papirja ni več skrivnost!
Spet minejo stoletja. Evropejci, ki so potovali po Arabiji, pripovedujejo doma, kaj so tam videli. V Evropi so do takrat poznali samo pergament, zdaj pa začno izdelovati papir po kitajskem zgledu — iz cunj. V Nemčiji in Franciji začno obratovati prve papirnice.
„Knjige, zvezke!" kličejo dijaki srednjih in visokih šol, ki se začno množiti v tistih časih. „Cunje za papir!" jim odgovarjajo tovarnarji papirja. Polne vozove cunj, ki so jih kupili od gospodinj, bolnic in trgovcev, vozijo v tovarne, toda še ne zadošča. Treba bo iznajti nekaj novega. Cunj je premalo in papir iz njih je še predrag.
Ne traja dolgo in že padejo prve smreke v gozdovih. V tovarni jih razsekajo, kuhajo ter belijo v kislini. U-speh tega postopka je — lesni papir. Razpolovite vžigalico, odtrgajte kos debelejšega papirja in poglejte oba predmeta proti luči! Na prelomljenem koncu vžigalice in na odtrganem koncu papirja boste opazili lesna vlakenca. — — Večina papirja, ki ga danes vsak dan rabimo, je izdelanega iz lesa. Finejši, tako imenovan brezlesni papir, pa izdelujejo še zmerom iz cunj na podoben način, kakor so to delali Kitajci pred dvatisoč leti.
Najdražja snov. Kaj mislite, katera je najdražja snov? Zlato, Platin, dragulji, biseri? — Niste prav uganili; to so neznatne stvari proti radiju, katerega gotovo še niste videli. Če vam bi mogel zdajle pokazati to dragoceno snov, bi bili gotovo zelo razočarani, zakaj ne sveti se kakor zlato in je sploh na oko prav neznatna. Skoro da je nekoliko podobna apnu. Vendar pa ima v sebi pravo čarodejno moč. — 1 gram radija stane približno toliko kakor 133 kg zlata ali pa 40 velikih novih avtomobilov. Pa zakaj je radij tako hudo drag? Je prvič zelo redek in čim redkejša ja kaka stvar, tem dražja je. Poleg tega je radij v naravi vedno zamešan me drugimi rudami. Da dobijo 1 gram radija, morajo predelati po več tisoč kilogramov rude. Zato potrebujejo po več tisoč kilogramov premoga in raznih kemikalij. Mnogo kemikov in 150 delavcev mora skoro pol leta delati za gram radija. Predvsem pa je radij tako dragocena kovina radi svojih nenavadnih lastnosti. Radij izžareva žarke in sicer vsako najmanjšo zrnce izžareva tri vrste takih žarkov. Ti žarki najdejo kakor Rontgenovi žarki pot skozi trda telesa. Radij se sveti sam
i3 vsega sveta.
v temi in lahko oddaja svetlobo drugim stvarem. Največje važnosti je radij za zdravilstvo. Z žarki radija se lahko zdravijo razne bolezni. Zato kupujejo velike bolnice po mestih radij. Radij — ki v — kljub sorodnosti imena nima nika-kega opravka z brezžično telegrafijo in telefonijo — je tako učinkovit, da ni-treba niti celega grama te dragocene snovi, zakaj že tisočinka zadošča za razne poizkuse.
Novi čevlji pridejo kmalu iz Pariza. Izdelani so iz enega samega usnjenega kosa. Samo ob gležnjih je kratek šiv. Njihova prednost je, da se nikoli ne zmočijo in jim šivi ne popokajo. Mehki so in voljni. Če so lepi, pa vam ne moremo povedati. Trdijo, da pride najnovejši čevljarski izum kmalu v druge države.
Resniča zgodba o klobasah. Pravijo, da ima kmet samo en dan v letu boljšo hrano. Zajtrk na veliko nedeljo, kosilo ob žegnanju in o pustu večerjo. Niso pa izključene izjeme, ki se seveda vselej ne obnesejo. Nekdo — imena in kraja ne povemo — si je hotel nedavno privoščiti boljši prigrizek. Skrivaj je snel iz sosedovega dimnika tri klobase, viseče na kraju droga. Velike so bile in bele, kakor bi bile narejene iz slanine. „To bodo mastne in dobre!" sta se veselila podjetna zakonca in njun 6 letni Janezek je že požiral sline. Ko so bile kuhane in razrezane na lesenem krožniku, pa so ugotovili vsi trije, da klobase niso užitne. Okus je bil grenak in zoprn, kakor puhla repa. „Ti presneti Mrežar!" se je jezil prevarani mož in žena je dostavila: „Kar nazaj bi mu jih nesel". Mali Janezek je vzel njene besede za resnico. Ko se je nekam odstranila, je zavil vse koščke v papir in jih nesel sosedu. „Vaše klobase niso za nič", mu je rekel, „kar sami jih jejte!" Sosed se je smejal na vsa usta, zakaj nastavljene klobase so bile iz repe.
Par sa smeti
Radovednost. — Nek gorjanski gospod župnik je hkrati dober gospodar. Nekoč j,e zabijal v desko žeblje, pa spazi Jakca, kako radovedno kuka na njegovo stran. Vpraša ga za vzrokom in Jakec drzno odgovori:	,,Čakam, kaj
boste rekli vi, če se udarite s kladivom po prstu."
Nogomet. — Gašpar je videl prvič nogometno igro. Ko so se nogometaši divje borili za žogo, pravi svojemu sosedu: „To je pa res neumno! Zakaj se tako trgajo za žogo? Zakaj pa jim niso dali več žog?"
Ne pozna ga. — Luka sreča sošolca izza davnih let. Ker nosi črno brado, ga oni ne spozna in ko se mu Luka dostojno predstavi, pravi modro: „Luka? Sošolec? Ne poznam nobenega sošolca Luke z brado!"
Štednja. — Šimen je nepoboljšljiv kadilec. Po dvajset jih na dan zmrcvari. Nekoč ga vsega v dimu nagovori nek čeden gospod ter mu dopoveduje, da pokadi vsako leto eno kravo, v desetletju pa malo posestvice: „Če ne bi kadil, bi lahko bil gospodar onele hiše tam!" — Šimen: „Ali je to vaša hiša?" — ,,Ne!“ — šimen: „Moja je pa res!"
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, SchiittgasseD. - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
—	Tiskarna). Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna
naklada v 2. četrtletju 1939: nad 2300.
Jod. Seon sen.
knjigarna, trgovina s papirjem in tiskovinami
Klagenfurt, obstpiatz 2, tel. 42-
tiskarna, knjigoveznica
Klagenfurt, Domgasse17,tel.653