Pouk in zabava Besedna uganka. Priobčil S. Kosovel. Bescde značijo: 1. reko. 2. moža \z stare zavezc, 3. zvcr, 4. krstno ime. Z leve na desno in odzgoraj dol čitaj ista imena. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. i—i- ------- =3- Rešitev tajinstvenega napisa v deseti številki. Tihe sreče blagi soj ...... vedno v dom naj seva tvoj! Prav so jo rešili: Stanislav Krašovec v Hotederšici; Milica Valenčič v Trnovem na Krasu ; Tilka in Božen« Jelencc v Kandiji; Leo Berlic pri Sv. Trojici v Slov. gor; Marija Ganglova, učenka IV. razr. v Idriji; Ida Rebec, učenka II. razr. II. odd. v Divači; Živko Šu-mcr, učencc IV. a razreda v Škofji Loki; Stanko Skok, učenec III. razr. v Domžalah; Cirila Brezovnik v Vojniku; Milena pl. Reya v Kozani pri Gorici; Vladko in Angela Porekar, dru-goletnika učiteljišča v Mariboru ; Boris Kristan, Ciril Porekar, tretješolca, in Viktor Porekar, drugošolec c. kr. gimn. v Mariboru; Matevž Štebih, učenec na Humu pri Ormožu; Vladko Kante v Sežani. Ogromno poslopje. Dosedaj je bilo poslopjc Wool\vorth naj-višje na svetu, toda vkratkem izgubi to čast. Ameriški stavbniki so namreč izdelali nov ogromcn stavbni načrt, ki se kmalu uresniči. Grc namreč za novo »najvišje poslopjc na svetu«, za nebotičnik, ki bo visok 273 me-trov. Poslopje bo last »Panameriške družbe«. Imelo bo 52 nadstropij in bo služilo družbi za uradne prostore. Stroški za to stavbo bodo znašali okrog 60 milijonov kron. Zvest konj. Zdravnik dr. Fantes iz Marijinih I.azni je odšel s svojim polkoTi na južno bojišče. V neketn boju je jahal s poročnikom svoje stot-nije ob bojni črti. V tcm h pu jih je napadel sovražnik iz zascde. Poročnik je bil ranjen že pri prvili strelih. ,,Moj konj se je," pripove-duje dr. Fantes, ,,vzptl in skupaj z mano pa-del v ccstni jarek. Pri padcu sem se onesve-stil. Ko sem se zopet zavedel, sem zagledal svojega konja, kako me liže po licu. To —- 262 lizanje me je tudi spravilo k zavesti. Vzpel sem se na sedlo in krenil za svojim polkom, ki je zasledoval Srbe. Po deseturnem napor-nem jahanju sem končno našel. svoj polk. Za rešitev se imam zahvaliti svojemu zvestemu konju, ki me ni zapustil, ko sem onesveščen padel v jarek." Cesarjevo stanovanje. \z cesarjeve okolice poročaio o nasled-njem dogodku, ki kaže, kako jc naš cesar skromen. Njegov telesni zdravnik dr. Kerzl ni bil zadovoljen s sobo, v kateri biva cesar v SchOnbrunnu. Bila mu je premalo solnčna, kar se je v zadnji cesarjevi bolezni jako ob-čutilo. Dr. Kerzl se je zato trudil, da bi ce-sarja pregovoril, naj bi se preselil v kako drugo bolj solnčno sobo. Toda crsarju se je preveč priljubila d^sedanja soba, in vse pri-govarjanje, da bi se preselil drugam, je bilo zaman. Pri nekem izpreliodu v notranjščini Schčnbmnna se je posrečilo dr. Kerziu pnvesti cesarja k sobi, ki bi bila po zdtavnikovem mnenju veliko bolj pripravna za stanovanje, zlasti ker je bila jako solnčna. Odprl je vrata in odvedel cesarja v sobo. Dr. Kerzl je zgo-vorno opisoval prednosti sobe, ki v tem Irpu gotovo ni bila primcrno opremljena, in je upal z vso gotovostjo, da bo pregovoril ce-sarja k selitvi. Cesar ga je mirno poslušal, se ozrl po sobi in rekel: ,,Tukaj naj stanujem ? Saj vendar v tej sobi ničesar m." Največja vojska, ki je kdaj obstojala, je stala pod vodstvom kneza Karla Schwarzenberga leta 1814. v bitki pri Lipskem. Štela je 325.000 mož, naivečj? število bojevnikov, ki so stali kdaj pod enira poveljnikom. To je bila pač največja ar-mada, nikakorpa ne največja bitka. Nasprotnik Schwarzenbergov, Napoleon, je imel samo 170.000 mož. V bitki je bilo torej ravno pol milijona mož. Največja dosedanja bitka je bila pri Mukdenu med Japonci in Rusi, kjer je stalo 624.000 mož. Japoncev je bilo par tisoč več. Bilo jih je namreč 314.000, ki jim je po-veljeval markiz Oyama. Ta je torej poveljeval za Schwarzenbergom drugi največji armadi na svetu. Tretja največja bitka je letošnja več-dncvna bitka pri Metzu, kjer sta imela povelj-nika po 300.000 mož. Do 300.000 mož se je v prejšnjih večjih bitkah bojevalo na obeh stra-neh, tako n. pr. pri Smolenskem I. 1812., pri Gravelote leta 1870. Pri Kratjevem gradcu si je stalo nasproti 435 000 mož. Cesar med ranjenci. Cesar se je peljal dne 19. pret. mes. iz svojega gradu Schonbrunna v palačo v Augarten na Dunaju, v kateri je pri-rejena bolniščnica »Rdečega križa«, da obišče ranjence. Ob glavnem vhodu so cesarja pozdravili: nadvoivodinji Marija Jožefa in Cita. nadvojvoda Maks in zdravniki-voditelji. Na dolgi vožnji so ce-sarja vkljub dežju navdušeno pozdrav-ljale neštete množice, ki so se bile zbrale po ulicah. Cesar je ostal v bolniščnici iako dolgo ter je skoro vsakega ranieuca vprašal, kie je dobil rano in kako ie ra-njen. Na vožnji nazaj so cesarja neštete množice zopet navdušenn pozdravijale. — Cesar je v bolniščnici poslušal pripove-dovanje prizorov iz bitk in je tako srčno občeval z ranienci. da so navzoči ginje-nosti jokali. Oči ranjencev so se iskrile, ko je cesar! za vsakega tmel prijazuo besedo. V bolnici, ki jo je cesar obiskal, je tudi več Slovencev. — Cesar se je eno uro dalje mudil pri ranjencih, kakor je bilo prvotno določeno. Najprej ie obi-skal častnike, potem ostale vojake. Lju-beznivost, s katero je cesar občeval z ranjenci, je nekega častnika, ki so mu desno roko odrezali, pripravila do tega, da je takoi prosi! cesarja, da bi smel tudi nadalje, četudi brez desne roke, služiti v armadi. Cesar je bil vidno ganjen in je takoj obljnbil, da bo uslišal prošnjo. V veliki dvorani je cesar govoril z vojaki v njihovem materinem jeziku. Tako je cesar govoril poljsko, češko, madžarsko, hrvatsko, kar je voiake navdalo s poseb-nim veseljem. Za tri vojake je cesar na-ročil, naj mu napišejo njihove naslove, ter bodo ti vojaki deležni posebne cesar-jeve milosti. Naš cesar in vojni dogodki. V listih čitamo: Vkljub svoji visoki starosti — v 85. letu — zasleduje cesar Franc Jožef vojne dogodke z največjim zanimanjem, in reči bi se moglo, da se je v zadnjem času pomladil. Cesar dobi-va v roke vsako uradno poročilo in vsako važnejšo bizojavko in na podlagi podat-kov sledi na zemlievidih, ki jih je nie-gova pisalna tniza polna, vsakemu do-godku na boinem polju. Jako dobro je poučen o položaju poedinih krajev, in poznana mu je vsaka reka, vsaka vasica iti vsaka občina na bojišču. Zadnji čas je cesar dobre volje, da je že večkrat izrazil željo. da bi sam šel na bojno polje med svoje vrle vojake-junake. To bi bila za našo vojsko gotovo velika radost, ali z ozirom na cesarjevo visoko starost bi mogla biti vsaka taka pot škodljiva nje-govemu zdravju. Zato mu je najbližja okolica svetovala, naj ostane na Dunaju, in cesar se je vdal, četudi s težkim srcem. Kako daleč slišimo grmenje topov? Večkrat so že izkušali dognati, kako daleč sc sliši grmen.ie topov, ali nikdar se ni lo popolnoma posrečilo. Vzrok leži v tem, ker se Siri zvok vediio drugače, kakršen je pač vzduh. Cim več mokrote ima v sebi vzduh, tem boli se širi zvok. Kadar je čisto jasno. tedaj slišimo zvok najmanj daleč. Popoči se sliši vse dalje ko podnevi. V splošnem pa velja, da se slisi grmenje topov okolo 120—150 kilo-metrov daleč. Največje topove, ko nove nemške 42 ceutimetrske oblegovalne to-pove, pa tndi slišimo še dalje.