Marc Alyn se je rodil l. 1937 v Reimsu kot Alain-Marc Fecherolle. Nenavadno zgodaj je zablestel na francoskem Parnasu: za pesni{ko zbirko Čas drugih (Le Temps des autres) je že pri dvajsetih letih prejel nagrado Maxa Jacoba. Za svoje pesni{ko delo je {e večkrat dobil najvi{ja francoska literarna priznanja: l. 1973 nagrado Prix Apollinaire za zbirko Neskončnost onstran (Infini au-dela), l. 1994 pa mu je Francoska akademija podelila Veliko nagrado za poezijo (Grand Prix de Poesie de l'Academie frangaise), in sicer za njegovo osrednje pesni{ko delo, knjigo Abecede Ognja (Les Alphabets du Feu), v kateri je združil zbirke Biblos (Byblos), Beseda planet (La Parole planete) in Blodeči pisar (Le Scribe errant). Istega leta ga je Dru{tvo francoskih pisateljev (La Societe des gens de let-tres) počastilo z nagrado za celoten pesni{ki opus. Pomembna je tudi zbirka Imaginarno oko (L'oeil imaginaire) iz l. 1998. Pesnik je član Akademije Mallarme.
L. 1965 je Marc Alyn v prestižni knjižni zbirki Današnji pesniki (Poetes d'aujourd'hui) ugledne založbe Seghers predstavil francoskim ljubiteljem poezije Srečka Kosovela; napisal je luciden in občuten esej o kra{kem pesniku, pesmi pa sta prevedla skupaj s pokojnim Viktorjem Jesenikom. Tako se je Kosovel zna{el v družbi največjih francoskih in tujih pesnikov moderne dobe. Gre za prvi pomembnej{i prodor njegove poezije v mednarodni prostor ter za enega največjih uspehov slovenske kulture doslej.
Marc Alyn je sodeloval tudi pri drugih projektih predstavitve slovenske književnosti v Franciji. Skupaj z Jesenikom je prevedel pesmi za obsežni antologiji slovenske poezije, ki ju je objavila založba Seghers: Antologija slovenske poezije (Anthologie de la poesie slovene) je iz{la l. 1962 in je zajemala pesnike od Murna do Zajca, Sodobna slovenska poezija (La poesie slovene contemporaine) pa je iz{la l. 1971 in se začenja z Balantičem.
Marc Alyn se slovenski književnosti posveča ne le kot prevajalec, temveč tudi kot esejist: poleg že omenjenega eseja o Kosovelu je napisal {e vrsto drugih, tudi o Cankarju.
Slovenskim ljubiteljem je zgodnja lirika Marca Alyna dostopna v knjigi Tišina v ptici (Izbrane pesmi), ki je iz{la l. 1968 pri Državni založbi Slovenije v prevodu Kajetana Koviča, Ivana Minattija in Jožeta Šmita.
Marc Alyn
Marc Alyn
Pesmi
Izviri
Knjige, užejane kot piramide, So podvojile zidove svojih vedežnih blokov. Brez hrupa so se v njih vrteli planeti, stoletja Sla, Zgodovina
In njihovi pridušeni glasovi so me gnali v črnino.
Tisoč abeced je klilo na robovih mojega spanca: Slednja črka zrno in slednja beseda nebo.
V vseh obdobjih bivanja sem spregal
Notranjo prihodnost, imperfekt domišljije.
Od svitanja naprej je zrak šelestel, poln zlogov - cvrčkov
Besed - golobov in svetopisemskih verzov podobnih
Plamenastemu poletu angela.
Reka je preplavila bregove, peneča se od skrivnosti.
Gozdovi so privreli iz priprtih strani
Na katerih so smrdokavre črpale zlato iz tisočerih let
In so moja prihodnja telesa čakala, da se rodim.
Nekatere knjige so bile breskve, iz katerih sem pil
sok, stoječ na glavi Druge školjke, iz katerih so bežale pravljice. Na mojem čelu je drhtela taka resa temnih las Sneg, slepila
*
Kobilice romarji neprepoznavnega. V senci v nedrju ledu brez zrcalovine sem opisoval Daviteljico podob
Ki je spotoma božala dlako pošasti in me je gnala sla z iščočo glavo
nora na žgane pijače Poželjivo drgniti slezenasto spodnje perilo ekstaze.
Pisal sem. In moje bitje se je porajalo iz črnila Črka za črko:
Dogajal sem se v besedi, ki bo prišla. Pisal sem tako, kot se umira, bilo pa je za preživetje Prepričan da tako zaplajam poslednjo Knjigo Ki jo bodo dešifrirali ne da bi žal ujeli vse odtenke Veliki kuščarji ustvarjeni po Božji podobi.
Neizbrisno, neizrekljivo
Nekdo praska po vratih. Je to senca? Nič? Naj se pobere, ne sprejemam nikogar! Zaposlen z redigiranjem Sveta, pesnik obžaluje,
da si ne more privoščiti odsotnosti: Pričakujejo njegovo kopijo celotne večnosti. Naj s pomočjo Zakupnika prikrije asa Kajti v tej partiji se goljufa in veliki Igralec naj prislepari Pri vsaki potezi vložek in domnevne dobičke kvartopircev: Njegovo življenje bo znova pregledano in razširjeno
v poznejših izdajah, Ko bo uporaba poezije, legalizirana med mehkimi drogami, Pomnožila prazne terene naslade Kakor nevihta v srcu žitnega zrna, S proslavljanjem, ki je lastno svetemu olju, Ekstraktu prvega, hladnega stiskanja katedral.
Izrek pesmi
Stran je pokrajina v katero se pogrezajo moje korenine.
Pijem veter in val.
Nad menoj se razgrinja trava.
Ta spev pono~i narejen iz tišine
Mehko šeleste~ega listja
Ta spev ki bleš~e~ beži
Podoben lesketavi glisti
Je to mesec ki ihti ali ~as ki po~asno stoka?
Čas ki vali v nas vrtince prahu
Čas - žila valovanje krvi
Kjer se tiso~letje za tiso~letjem utapljajo živi.
Pridite v moje zemeljske kitice
Da se v neskon~nost stegnete
In se pokrijete s senco kakor z obleko!
Stopite v svoje skrivno ime da bi v njem našli streho:
Ime - zemljanko v kateri boste slišali kako lije dež
Na polja ljudi galaksije.
Bog ogledal I
Beri ogledalo: je knjiga absolutne domišljije.
Vsaka fantazma se v njem izgubi.
Narcis v njem najde svojo usodo in skrjanec svojo utvaro.
Preteklo ogledalo v katerem ~as ubija
Gledalis~e brez zrcalovine videnj.
Brez trkanja stopi v Zgodovino ki se iskri, polarna
S svojimi plesi v maskah posilstvi zarotami
Zastrupljenim prstanom bodalom
Hripavimi povelji podloženimi z vijoli~asto svilo
In s kaznovanji uživanji ~aranji
Spomina.
Eros je bog ogledal. Prihaja in odhaja opolzka ~ebela Ki jo strašita razkošje in med In spari pekel in nebo.
Beri ogledalo nato pa premisli O njegovi nadnaravni mo~i: Razmnoževanje bitij brez mesa.
Ne pozabi: ~arovnice zaljubljene v volkove Na vekomaj gorijo v kristalnih blodnjakih.
II
Demiurg steklarn ne verjame vase:
Moli k Drugemu Ogledalu ki obrne brezno
Dokler se ne razkrije nevidno.
Ta svetejša psiha ga pogoltne in si ga podvrže:
Je Vsota in Vrh;
Toda pravijo da na potovanju k Bogu barvastih šip Razsežnejšemu, globljemu in neprimerno bolj nebeškemu Doživlja vero spokorniško srajco pijanost.
III
Rendez-vous na dnu zrcala:
Tam teče izvir h kateremu hodi pit ekstaza
Bedenje vseh o~i ki se jih spominja
In se vra~ajo da bi se sklanjale, razuzdanke, po{evno bru{ene
Onstran časa ustavljenega
Nad golim in nad nago ki sta zaposlena z ljubeznijo. Neznanski apetit bitij
Ohranja pri življenju njegovo zaledenelo kri V kateri se bodo ljubimci raztopili Ogenj pod pozebo, poletni sneg.
Rendez-vous na dnu zrcala Za zmedo jezikov in angelov In na{ih razmnoženih dvojnikov Ki nas, ujeti v past labirinta, Gledajo, kako se gledamo.
IV
Dragulji kaznovanj so okronali božanje.
Ljubimci ogledala so podpisali pogodbe o zavezništvu
s kovinskimi glasbeniki. "Naj tvoje desno oko ignorira tisto, kar vidi tvoje levo oko," je sugeriral sin Očeta Otročjega.
Začarala je prerokbe s svojimi lepimi rokami
kradljivke svežega denarja. Kar zadeva njega, je spal na račun bogatih nespečnežev. Bila sta rojena pred dobrim in pred zlom In sta pokazala le malo okusa za pastoralo eklogo Ker sta imela rajši čelni trk zamotanih občutkov. Na koncu vsega so ostali izpraznjeni drobci krvoločnost prostora In provizorično življenje izvrstne trpkosti Kjer si je Bog pridržal copyright za vse planete.
V
V trenutku ko se potopiš vame zadrži svoj dih
In sondiraj moje odseve.
Moja bistrost ni krinka na kateri zaman iščeš
svoj obraz. Le samemu sebi zaupam svoje skrivnosti Zloge iz vrbja samoglasnike zelene vode Glagol ki drsi med travnatimi bregovi: Vso gostoto smrti ki jo je treba prečkati.
Ne zaupaj: moja jasnina je vsa iz površine. Fasciniram ker tako bolje utopim.
VI
Slepi potnik ogledala Čas gloda obrise
Neskončnost končnost večnost trenutek.
Gleduh videc
Stopi v nas skozi zavraten
Spanec / tako Bog.
Do bleska raztre{či grad na Če{kem Ki si ga je neki nežen in krut despot Izbral za prostor svojega vladanja.
VII
Orakelj ogledala: "Govorim podobe
In to me približuje Bogu Upodobljevalcu Ki odseva in premišljuje svet in z bliskom razdeli V neskon~nost nenasitnih dvojnikov Bitje ki je ustvarjeno po podobi Enega In ki se izgublja v množici svojih replik Nepretrgoma tem da se rodijo in se zaman iš~ejo Sredi spremstva histeri~nih profilov.
Jaz sem vaš O~e: ho~em da k meni molite Za mojo neskon~no plodnost. Prižigajte mi kadilo! Angeli demoni v meni najdejo svoje gnezdo Smrt in življenje pa mi dolgujeta obstoj.
Dvignite svetiš~a v slavo Ogledalu Ki vas s sterilno plodovitostjo osvobaja Zunaj gostih stvarnosti, posmehljivih Za to ljudstvo iz mesa ki si domišlja da živi."
Liturgije brezna
Bil sem ptič: živel sem od drobtin ki so mi jih metale vse štiri strani neba.
Bil sem človek: preživel sem po zaslugi transfuzij časa.
Bil sem pes: grizel sem verigo pred svojim mesom.
Bil sem glina: sanjal sem, da čutim na sebi prste božanstva.
Bil sem žirafa: glodal sem listje z drevesa Življenja.
Bil sem krt: skozi rešeto svojega telesa sem spravil vso rahlo sivo Zemljo.
Bil sem maček: igral sem se slepe miši s smrtjo.
Bil sem ogenj: pisal sem goreče črke po gozdovih.
Bil sem Bog: izmislil sem si pekel da bi si v njem uredil drugo bivališče.
Trenutno sem jaz - mi pravijo - toda kdo sem?
Prevedel in uvod napisal Boris A. Novak