¡\. i\. u i i umi« iinui uui mi i mnnuuiiu
Ein; a'.'.ngt am 300X^1911
f
Mari
mit- Beilagepf
>or, dne 30. oktobra 1913.
List ljudstvu v
Tečaj XLVII.
pouk in zabavo.
ifihaja vsak četrtek in velja s poštnino vred In ▼ Mariboru • pošiljanj«» na dom za četo leto 4 K, po! leta 2 K in za fetrt teta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske ¿eiele 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Karočnina se pošilja aa: Upravaištvo „Siovenskeg? Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. diskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnino. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroški
cesta štev. 5, vsprejema naročnine, taserate in reklamacije. Zt. 'nserate se plačuje od esostopne petitvrste za enkrat IS vio, u dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte rekltmacije so poštnine proste.___
Današnja številka ima 10 strani in Gospodarske Novice.
Z nami po nove uspehe!
Stari ljudje se radi ozirajo nazaj v svoje življenje in si obujajo vesele in žalostne spomine iz svoje preteklosti. Mlad človek nima niti veselja, niti časa, ozirati se nazaj. Njegov pogled prodira v bodočnost, njegove misli in njegova dela so namenjena bodočnosti. On hiti nevzdržno naprej za svojimi cilji, on zida, gradi. Tako mora biti tudi pri politični stranki, ki hoče ostati vedno mlada, ki se noče postarati in izgubiti svoje životvorne sile. Ko se začne ozirati nazaj, živeti samo v svojih spominih, ko nima več ciljev in načrtov za bodoče dni, ne poguma in odločnosti za nove, hude boje, ko začne samo godrnjati in glodati ob svojih sovrstnicah, je izgubila svojo mladost, za^ padla je starosti in smrti. Hira, gineva, umira.
V štajerskem deželnem zboru so poslanci Slov. Kmečke Zveze izvojevali za slovensko ljudstvo na Slovenskem Stajerju krasne uspehe. Smrt bi pomenjalo za našo stranko, ako bi se sedaj ustavili ter se naslajali s sladko zavestjo, da je to zasluga edino-le naše stranke, kar se je doseglo !v Gradcu. Vse je bilo proti nam, cela dežela, liberalni Nemci, krščanski Nemci, veleposestvo, socialni demokratje, nemškutar-ji, slovenski liberalci, bivši slogaši, vse je vpilo proti nam, vse se je zaganjalo v nas — in mi smo kljubovali s svojimi mladimi silami temu mogočnemu sovražnemu navalu. In vzdržali smo naval ter ga celo premagali. Sedaj smo spravili s svojimi poslanci u-«poho pod streho, a svojih mladih moči in sil nočemo zakopati. Nam se hoče naporov, novega dela, nam se hoče novih bojev. Naše mlade duše koprne zopet po visokih ciljih, trudapolnih dneh in bridkih urah bojne osamelosti.
Slovensko ljudstvo na Štajerskem še ni prišlo do svojih ciljev, do svojih pravic. Se vedno si mora dati rezati kruh od svojega soseda, ki je obenem njegov nasprotnik. Zakaj si mora dati rezati svoj kruh od Nemca? Ali je naš narod nemški hlapec? Ali smo dolžni Nemcem pokorščino? Ni je postave, ne božje, ne človeške, ki bi nam nalagala, da moramo biti Nemcem poslušni in pokorni. Sedaj pa, če hočeš šolo, mora Nemec to dovoliti, če hočeš donesek za cesto, Nemec mora dovoliti, če hočeš regulacijo reke, Nemeo mora biti s tem zadovoljen. Nemec je naš gospod, mi smo njegovi hlapci, ki delamo, trpimo, plačujemo, se ubijamo. Kjer so mesta, Nemci so gospodje, Slovenci 'hlapci in dekle; kjer so fabrllke, kapitalisti so Nemci, trpini so naši ljudje, sploh kjer je uživanje, je Nemec, kjer je trpljenje, je Slovenec. Slovenci, z mladimi dušami in zdravimi telesi, ali hočete to suženjstvo, to nečastno tlačanstvo še nadalje prenašati? Hočete biti li vekov veke le hlapci in sužnji? Mi ne! In kdo je enakih misli, naj gre z nami! Zadnji uspehi so nam pokazali, da se znamo bojevati in da znamo tudi kaj doseči. Toda vstrajnosti in poguma je treba. Kdor i-ma oboje, naj se uvrsti med nas. Mi gremo v boje po nove uspehe.
Državni zbor.
Ne gre. Dokler se v Avstriji ne bodo spametovali in dali vsakemu narodu, kar mu gre, ne bo šlo. Sedaj delajo v državnem zboru Rusini težave, ker so nezadovoljni, kako Poljaki v Galiciji ž njimi ravnajo. Zahtevajo, da se jim da za gališki dež. zbor vol. red, ki bo upošteval tudi moč in število rusinskega naroda. Ako se jim to izpolni, pa bodo prišli s kako drugo pritožbo ali željo. Noben narod se ne da več od drugega viadati, vsak hoče biti samostojen in neodvisen. In če bodo Rusini za nekaj časa zadovoljni, bodo pa češki Nemci začeli delati težave z državnim zborom. In če ti ne, potem pa Italijani ali Jugoslovani ali Cehi, Narodom je treba dati prostost in svobodo, in mir bo v Avstriji, in vsak bo ponosen, ako se bo mogel imenovati člana veliko in zadovoljne Avstrije.
Ko se je sešel dne 21. oktobra državni zbor, začelo se je drugo čitanje davčnega načrta. Toda rešil se je dosedaj samo davek na samodrče (avtomobile) in na igralco pri dirkah itd. Vsak dan se posreči, dobiti kateremu izmed Rusinov besedo, ki tako dolgo govori, da se po njem vsled splošne utrujenosti mora seja zaključiti. V Četrtek, dne 23. t. m., je umival Malik ptujskega Omika zaradi zadnjih državnozborskih vo-
litev, Ljudje so se čudili, da je kaj takega sploh mogoče, kar se je v Ptuju vršilo. Ker pa ne zna Malik držati mere, zato je udarjal po vseh, o katerih misli, da so mu delali pri zadnjih volitvah težave. Med temi je tudi štajerski namestnik grof Clary, katerega dolži, da je agitiral proti njemu. Minister za notranje zadeve, baron Heinold, je Malika zaradi izpadov na namestnika ostro zavrnil.
Ta teden se baje tudi ne bo mnogo delalo, to pa zaradi razmer na Češkem, kjer je vlada odstavila deželni odbor in upostavila državno upravno komisijo. Nemci in Cehi so zaradi tega hudi na vlado in sedaj želijo, da se vrši 2, 3 dni razprava o čeških razmerah. Pri tem ognju pa bodo seveda tudi druge narodnosti kuhale svojo juho. Gotovo je, da bodo tudi slovenski poslanci posegli vmes, bržkone koroški zastopnik Grafenauer. V pododseku proračunskega odseka se še vedno pere umazano perilo različnih izseljeni-ških družb.
Večino tvorijo v državni zbornici liberalni Cehi, liberalni Nemci in Poljaki. Ti so vsled tega tudi odgovorni za neplodovitost sedanjega državnega zbora. V celem večinskem taboru ni moža, ki bi bil sposoben, voditi večino in uspešno sodelovati z vlado. Nam se vedno bolj zdi, da so Nemci propadajoč narod. Nimajo v sebi nič novih sil, nič oživljajočih misli in nič nadarjenih ljudi. Povsod nazadujejo, povsod propadajo. Slovanski n'arodi so poklicani, dati
Avstriji novo življenje, novo bodočnost. *
Poslanec Pišek je stavil v zbornici nujni predlog, da se posestnikom v konj -.u^sj in mariborskem okraju, kateri so bili po toči, liudi povodnji in raznih vremenskih nezgodah težko prizadeti, brez širših poizvedb hitro podeli državna podpora.
Poslanec Brončič je stavil dne 22. t. m. 4 nujne predloge za poškodovance po uimah v ptujskem okraju, in sicer za Haloze in Slovenske gorice, kakor tudi za pogorelce v vasi Pongerce-Jablane v občini Cir-kovce in za pogorelce na Hajdinu ter v Stojncih. Gospod poslanec zahteva nujne pomoči od države. — Dr. Verstovšek in tovariši so interpelir.ali justičnega mi-rnštra glede nečuvenega postopanja sodnika dr. Me-scKTfza v Gornji Radgoni nasproti slovenskim strankam. — Nadalje je vložil poslanec dr. Verstovšek na justičnega ministra jako obširno interpelacijo, v kateri vprašuje justično upravo, Če so določbe kazenskega zakona na Spodnjem Štajerskem in Koroškem namenjene samo proti Slovencem.
Politični ogled.
—	Na Kranjskem se vse stranke pridno pripravljajo na deželnozborske volitve, ki se vršijo meseca decembra. Liberalci in socialni demokratje hočejo iti skupaj v boj proti Slovenski Ljudski Stranki ter rešiti, kar se rešiti da. Orožje jim je laž in obrekovanje, kakor povsod. Liberalec sicer v politiki navadno laže, toda v volilnih bojih ta posel posebno pridno opravlja. Slovenska Ljudska Stranka pa gre z veliko samozavestjo v borbo. L'pa, da bo obdržala vse dosedanje mandate in še liberalcem ugrabila vsaj 2 mandata. Socialnim demokratom pa ne more nič u-grabiti, ker nič nimajo. Dosedaj je S. L. S» postavila že več kandidatov.
—	Dunajski nadškof dr. Pifl bo baje kmalu postal kardinal. Slovenci že nimamo kardinala, od kar je umrl naš štajerski rojak dr. Jakob Mis-sia. Tudi Hrvatje nimajo nobenega kardinala.
—	Nemški cesar je pretekle dni obiskal najprej prestolonaslednika Franc Ferdinanda na njegovem gradu Konopišt na Češkem, in potem cesarja v Sen-brunu. Sedaj se hoče nemški cesar zopet prikupiti naši državi, proti kateri je ob zadnjih balkanskih zmedah tako nasprotno nastopal. Toda avstrijski narodi dobro vedo, da Prusu ni nič verjeti. On nas ima rad, dokler nas rabi. Kadar mu nismo v nobeno basen več, je pa tudi ljubezen proč. Kako neprijateljsko so zopet Prusi nedavno ravnali pri Lipsiji, ko se je odkril spomenik umrlim vojakom v vojski Avstrije, Rusije in Prusije proti Napoleonu! Nemški govornik je vpričo nemškega cesarja, našega prestolonaslednika in ruskega velikega kneza govoril, kakor da bi se bili pri Lipsiji vojskovali sami Nemci. Toda zgodovinsko
resnično je, da se je tokrat še večina Nemcev po pasje ponižno klanjala Napoleonu in se borila na njegovi strani proti omenjeni trozvezi. Zgodovinsko resnično je tudi, da so Prusi v vojski najmanj pomenili. Toda sedaj odpirajo usta na široko, češ, mi smo bili že od nekdaj junaki. Tudi cesar Viljem se da po svojih listih hvaliti, kako velik prijatelj Avstrije je. Za to prijateljstvo ne dajo avstrijski narodi počenega groša več,
—	Krivičnost Nemcev. Na Dunaju v nižjeav-strijskem deželnem zboru se je sprejela postava, i-menovana Kolisko, po kateri se na Nižjeavstrijskem ne bo smela ustanoviti nobena nenemška šola, s Či-mur bodo udarjeni posebno Cehi. DunajČanje šuntajo tudi gornjeavstrijski, tirolski in predarlski deželni zbor, da naj napravijo enake postave.
—	Madžarska propalost. Prejšnji ministrski predsednik Lukač je moral odstopiti, ker se mu je dokazalo, da je spravil več milijonov denarja v strankino blagajno, namesto v državno. Zadnjo soboto, 25. oktobra, se je otvoril državni zbor v Budimpešti in kot prvi je nastopil sedanji ministrski predsednik grof Tisa ter se zagovarjal, zakaj da še ni vrnil neki družbi poldrugi milijon kron, katere je Lukač, ker je dovolil družbi igralnico, zopet sprejel za strankino blagajno. Govori se nadalje, da je Lukač tudi precej oškodoval zaklad srbske cerkve na Ogrskem in da je to razlog, zakaj je patriarh Bogdanovič tako skrivnostno izginil. In še druge enake umazane reči se govorijo, kar je znamenje, da je madžarstvo silno pokvarjeno. Tem hujše mora biti slovanskim narodom na Ogrskem, ako morajo prenašati jarem takih pro-palic.
—	Nasilni Madžari. Ogrska vlada prepoveduje
Slovakom, ki hočejo braniti svoje narodne pravice, vsako shajanje. Pred kratkim se je zbralo na neki gorski planoti na shod nad 20Ó0 kmetov. Za shod so izvedeli orožniki in so kmete razgnali, nekaj jih pa aretirali. Obtoženi bodo rovanja proti madžarski narodnosti, oziroma ogrski državi,
—	Sijajna zmaga katoUčanov na Badenskem. Ob volitvi dne 22. oktobra v badenski deželni zbor je bilo izvoljenih 29 pristašev katoliškega centra, 5 konservativcev, 8 narodnih liberalcev, 1 divjak, 1 pristaš ljudske stranke in 9 socialnih demokratov; torej 53 poslancev. Ožjih volitev bo 20. Desnica (centrum in konservativci) šteje že 34 poslancev. Vseh poslancev je 73. Število glasov centra je od 91.176 leta 1909 poskočilo na 116.153. Ako še pridobijo katoličani in konservativci vsaj 3 mandate pri ožjih volitvah, bodo imeli v badenskem deželnem zboru večino. Tako napredujejo katoličani v Nemčiji. Volilci so pametni in nočejo voliti liberalnih in socialno-demokraških kandidatov. — Badensko je samostojna dežela v Nemčiji.
—	Balkan. V soboto, dne 25, oktobra, so se srbske čete umaknile iz Albanije do po londonski pogodbi določene meje. Srbska vlada je to naznanila avstrijski. S tem je novejša napetost med Avstrijo in Srbijo srečno odstranjena. Srbija bo obdržala na albanski meji močne vojaške čete, da je pripravljena proti zopetnim vpadom Albancev. Ob enem s srbskimi so se umaknile tudi črnogorske čete iz albanskega ozemlja. — Spor med Turčijo in Grčijo se bo skoro gotovo vendar mirno poravnal. Med mirovnimi zastopniki obeh držav se je te dni na posvetovanju v. Carigradu dosegel sporazum. — Bolgari so uradno zasedli vse kraje v Trakiji, ki jim glasom turško-bol-garske mirovne pogodbe pripadajo. — Sloviti branilec Odrina, Sukri-pašta, kateri se je nahajal sedaj v bolgarskem vjetništvu v Sofiji, se je vrnil te dni v Carigrad. — Na Balkan se vračamir.
—	Katoličanstvo v Makedoniji. V veliki dvorani „Slovanske Besede" v Sofiji se je dne 22. t. m. vršil javen shod, na katerem se je razpravljalo o združitvi makedonskih Bolgarov s katoliško Cerkvijo. Več govornikov je z veliko vnemo govorilo za to združitev. Proti njej se je oglasil samo eden govornik, ki je povdarjal, da bi se Bolgari potem odtujili Rusiji. Posvetovanja sq nadaljujejo.
—	Državnozborske volitve v Italiji. V nedeljo, dne 26, oktobra, so se vršile po vsej Italiji državnozborske volitve na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Skupno se je volilo 508 poslancev. Volitve so se vršile po novem volilnem redu, ki je zvišal število volilnih upravičencev od 3,000.000 na 8 mi lijonov 700.000. Vsak volilni okraj je volil po enega
poslanca. Volitev se mora pričeti ob 8. uri zjutraj in končati najkasneje ob 8. uri zvečer, na kar se prične skrutinij (štetje glasov), ki mora biti končan do polnoči.. Da je tajnost volitve zasigurana, so bili uvedeni posebni kuverti in volilni listki, ki so bili opremljeni s podobami kandidatov, da so tisti, ki ne znajo ne brati ne pisati, kandidate lahko razločevali. Volilno gibanje je bilo jako ostro. Na mnogih krajih je prišlo na shodih do krvavih pretepov in glasom poročil iz Rima je bilo pri tamošnjih volitvah kar 6 ljudi ubitih. Število kandidatov za 508 mandatov je znašalo čez 1300, Katoliška stranka je le malokje nastopila s samostojnimi kandidati, ampak je skoro povsod podpirala tiste kandidate, ki so obljubili, da v državnem zboru ne bodo nastopali proti katoliški cerkvi. Kakor je videti iz poročil, je dosegla vlada pri volitvah večino. .Med izvoljenci je tudi 19 pristašev katoliške stranke. Potrebnih je še 64 ožjih volitev,
—	Najmanjša ljudovlada na svetu je državica ,.San M,arino" v Italiji* Cela deželica je dolga komaj 6.km na daljavo, to je dobro uro hoda. Ta državica je sedaj sklenila, povečati svojo armado od 10 mož na 30. Artilerija je obsegala dosedaj 1 sam top, a letos so kupili še 3, tako, da imajo sedaj 4 topove in 30 mož stalne vojske. Toda glej spaku, topov sedaj ne morejo rabiti, ker nesejo topovi 14 km daleč, dežela je pa dolga le 6 km!! Sedaj so politiki v veliki zadregi, kaj se ima zgoditi s temi 4 topovi!
—	Odstop liberalnega ministrstva na Španskem. Ta država je veljala nekdaj kot katoliška dežela in ljudstvo je še sedaj po veliki večini iskreno katoliško. Dokler so bili na čelu španski vladi katoliški možje, je bil v državi še mir in red. Od kar so pa prišli do vladnega krmila liberalci in jih celo kralj Alfonz sam podpira, se na Španskem širi in utrjuje republikanska in anarhistična stranka. Celo velik del liberalne stranke ni več zadovoljen s sedanjo vlado ter ji je odpovedal sodelovanje. V seji senata dne 25, oktobra je ministrski predsednik Romanones poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju. Končno so vladni poslanci predlagali vladi zaupnico, katera pa je bila s 106 glasovi konzervativnih in nezadovoljnih liberalcev proti 103 glasovom odbita, Liberalno ministrstvo je vsled tega odstopilo. Sedaj je zavladala nejasnost in zmešnjava. Kralj Alfonz je ponudil sestavo novega ministrstva možem katoliške stranke, toda voditelj konzervativcev je to odklonil. Liberalni listi grozijo z nemiri, če se poveri sestava ministrstva katoliškim možem.
—	Upor na Portugalskem. Pristaši kraljestva skušajo zadnji čas na Portugalskem zopet izpodkopa-ti tla liberalni ljudovladi, Organizirali so svoje pristaše na upor, ki je izbruhnil zadnje dni prejšnjega tedna. V večjih portugalskih mestih/ je izbruhnil u-por z vso silo na dan. Oboroženi pristaši kraljestva (monarhisti) so napadli vladne čete. Upornikom so se pridružili po nekod tudi vojaki. Prišlo je do krvopre-litja. Do nedelje, 20. oktobra, je bilo ustreljenih nad 100 ljudi. Vlada je uporabila vojaško silo in je upor že potlačila, Pozaprli so mnogo odličnih voditeljev-monarliistov in celo več odličnih častnikov, ker jih dolžijo vodstva upora.
—	Spor med Mehiko in Združenimi državami
S. Amerike, Začasni predsednik mehikanske ljudovlade, Huerta, bo najbrž še dalje ostal na krmilu, ker je volitev novega predsednika vsled premajhne udeležbe neveljavna. Evropske velesile so se baje izjavile, da priznavajo Huertovo izvolitev, le Združene države se protivijo tej izvolitvi, češ, da je Huerta skozi kri prišel na krmilo. Huerta je nasprotnik Združenih držav; nedavno so Huertovi vojaki pobili več severoameri-ških državljanov. Združene države zahtevajo zadoščenje. Ako tega ne bo, grozi vlada Združenih držav z oboroženo silo, Mehikanska vlada je v zadnjem Času pomnožila svojo armado od 85,000 na 150.000 mož.
Zopet velika nesreča v rudniku.
325 mrtvih.
V premogokopu Davson v Severni Ameriki se je zopet pripetila velika nesreča, katera je zahtevala 325 človeških žrtev. Dne 23. oktobra so se v več sto metrov globokih rovih „Stag-Kanon" vneli plini, vsled česar so se rovi in izhodi zasuli. Ogromne kamenene in prstene plasti so onemogočile uspešna rešilna dela. Dasiravno so rešitelji z raznimi novodobnimi rešilnimi pripravami delali noč in dan, da bi rešili nesrečne rudarje, vendar so do 26. oktobra potegnili iz globoČine po velikem trudu le 25 še živih in 38 mrtvih rudarjev. V jami je ostalo še 325 rudarjev, ki pa so skoro gotovo vsi mrtvi. Med izkopanimi mrliči so našli tudi sina glavnega delničarja (solastnika) premogovnika, večkratnega milijonarja Mahane. Ponesrečeni sin je moral po očetovi želji pregledovati, kako se vrši podzemeljsko rudarsko delo. Ker je divjal v zasuti jami požar, so se gotovo rudarji, kateri niso drugače pobiti, zadušili in ožgali.
Pred rudnikom se dogajajo pretresajoči prizori. Žene, otroci in drugi sorodniki ponesrečencev se branijo, vrniti se v svoja stanovanja. Nepopisno žalostni so prizori, ki se pojavljajo pri vhodu v jamo. Uboge žene in otroci plačejo in zastonj kličejo po svojih možeh in očetih, ki so nad 300 metrov globoko zakopani v zemlji.
Somišljeniki!
Ha delo za „Slov. Gospodarja"!
--^HHg—
Na Dunaju bo sklenili zavedni pristaši krščansko-socialne stranke, da bodo cel mesec oktober agitirali od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja za razširjanje katoliških časnikov. Učeni gospodje, delavci in obrtniki so te dni na delu za katoliško časopisje. Že prvi teden so priborili ti vrli možje n*d 3000 novih naročnikov za dunajske katoliške liste. Krščanski možje cesarskega Dunaja dobro vedo, da je v katoliškem duhu pisano časopisje najboljše orožje zoper naše nasprotnike. Katoliški G;o«enci, posnemajte katoliške Duuajčane!
Z mnogih strani se nam poroča, da se še dobi veliko naših ljudi, ki bi se radi naročili na naš list, pa si ga sami ne utegnejo ali pa ne znajo naročiti. Takim in enakim našim ljudem naj zopet priškočijo na pomoč naši somišljeniki ter nareče zanje „Slov. Gospodarja.". In da Jim bo delo tem bolj olajšano, do«ollmo vsakemu novemu naročnika ki bo že sed*J plačal „Slov. Gospodarja" v zneska 4 kron« za leto 1914, da bo dobil še vse številke tekočega leta zastonj. Naročnina 4 krone, ki se pošlje pred novim letom, se bo vsakemu novemu naročniku vpisala v dobro od novega leta naprej — tako, da bo dobil številke, ki še bodo izšle do novega leta, povrh. Kolikor prej si torej kdo na novo naroči naš list, tem več številk bode dobil zastonj.
Opomba: Kdor želi položnice za nove naročnike naj piše po nje na naslov: Upravništvo „Slov. Gospodar", Maribor.
Na delo torej za naš list, da ga zspet razširimo med 4000 novih naročnikov, kakor lani.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
2.	nedelja: 25. po Binkoštih. Just, mučenec.
3.	pondeljek: Vseh vernih duš; Viktorin, škof.
4.	torek: Karol Boromej, škof; Modesta, devica.
6.	sreda: Caharija, oče Janeza Krstnika; Vitalij.
6.	četrtek: Lenart, opat; Sever, škof.
7.	petek: Prosdocim, škof; Engelbert, škof.
8.	sobota: Bogomir, škof; Deodat, mučenec.
*	Naš prevzvišeni knezoškof je dne 24. oktobra odpotoval v Rim, da se pokloni svetemu Očetu. Skolljani želimo svojemu nadpastirju, da bi se zopet zdrav in srečno vrnil z daljnega potovanja.
*	Duhovniške vesti. Župnijo Sv, Andraž nad Polzelo je dobil Č. g, Maks Ocvirk, dosedaj kaplan v Vitanju; župnijo Sv. Jerneja nad Muto pa Č. g. M, KristoviČ, kaplan v Zavrču. — C. g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv, Juriju v Slov. gor., je premeščen na Sladko goro; č. g. Ivan Hribar, kaplan na Sladki gori, pride na njegovo mesto k Sv. Juriju; č. g, kaplan Ivan Vedečnik v Kozjem pride v Vitanje; v Kozje gre č. g. kaplan Marko Skofič iz Zreč. Na njego-vq mesto pride novomašnik č. g. Anton Plevnik. — C. g. duhovni svetnik in župnik, Anton Ribar, v St, Vidu na Planini, ^..zijravi v Gradcu pri usmiljenih bratih'. Začela mu je ^niti kost v nogi. — Nevarno leži bolan že dalje Časa pri usmiljenih bratih v Gradcu frančiškan o. Salezij Vodošeik. Oba čč. gg. se duhovnim sobratom priporočata v molitev.
Iz soth-pis. službe. Predstojnik sodnijske pi-s ar n <Tv TTarrob ni a!evž IvanuŠa, je imenovan za višjega sodnijskega pisarniškega predstojnika.
*	Poslanec Pišek je vložil pri c. kr. namestniji v Gradcu za 108 posestnikov v konjiškem okraju prošnje za brezobrestna posojila.
*	Sv. Oče ne pije alkoholnih pijač. Sveti Oče Pij X. že dalje časa ne pokusi nobenega vina in sploh nobene alkoholne pijače. Zvedel pa je, da so vatikanske kleti polne najfinejših buteljk, ki jih ljudje s celega sveta pošiljajo v dar sv. Očetu, PijX. je nato velel vse kleti popolnoma izprazniti in vso zalogo vin in drugih alkoholnih pijač razdeliti revežem, bolnišnicam, samostanom, bolnim starim duhovnikom itd., tako, da v Vatikanu ni ostala niti kaplja.
Sv. oče odlikoval stoletnega duhovnika. Dne 8. oktobra! je praznoval župnik v Grizoli na Laškem Don Antonio Cristofaro stoletnico svojega rojstnega dneva* Jubilarja, ki je Še izredno čvrst in zdrav in ki Še vsak dan bere sveto mašo, je papež odlikoval na prav izreden način. Poslal mu je lastnoročno pisano pismo s to-le vsebino: „Ljubemu sinu, duhovniku Francesco Antonio Cristofaro. 'Dne 8. • oktobra dovršite stoletnico Vašega rojiftva. Povodom/ tega Vam sporočam najprisrčnejše čestitke k izredni milosti, ki Vam jo je podelil Bog na ta način, da Vas je ohranil toliko število let pri življenju. Ta milost je predznamenje za večjo., mnogo dragocenejšo milost: Gledati božjega Izveličarja v nebesih! Podeliimo pa Vam iz celega našega srca naš apostolski blagoslov, ter pooblastilo, da prejmejo vsi oni, ki bodo prisostvovali Vaši maši, katero boste brali na Vaš rojstni dan dne 8. oktobra in vsi oni, katere boste Vi spo-vedali, popolni odpustek Pij X., papež."
*	Eno cerkev ali oltarno sliko brezplačno le za povrnitev režijskih stroškov poslika na Slovenskem v letu 1914. katoliški umetnik, ki je izvršil krasno franjevačko samostansko cerkev v Zemunu. Podrobna pojasnila daje „Rozhledy v umeni cirkvenim", Praga-Vinogradi, Krameriova 10.	1235.
*	P. n. župnijskim uradom! Kmalu pride zopet novo leto in treba bo marsikaterih tiskovin. Ob novem letu pa ima tiskarna sv. Cirila silno veliko dela, da ga včasih skoro ne more zmagovati. Zato pa prosi vodstvo tiskarne čč. gg. župnike, da že zdaj naroČijo nekatfe^ tiskovino, ki jih bodo rabili ob novem letu. Posebno naj pregledajo svojo zalogo spovednih listkov in naj jih že zdaj naroče, da ne pridejo pozneje v zadrego. Istotako naj store tudi glede kuver-tov itd. S tem bodo ustregli nam in sobi.
*	Domoljubni pevec. Zbirka ljudskih priljubljenih pesmi. Pred 20 leti je izdala Tiskarna sv. Cirila 2 snopiča narodnih pesmi, ki sta bila že pred leti razprodana. Vedno je zopet posebno mladina povpraševala po teh pesmicah, a ni jih bilo. Zdaj pa je Tiskarna sv. Cirila zopet izdala zbirko domačih slovenskih pesmi pod imenom Domoljubni pevec. Zbirka obsega 75 najlepših pesmic. Vsem prijateljem slovenske pesmi, posebno pa mladini in društvom, to zbirko prav toplo priporočamo. Stane pa komad s poštnino vred 40 vin. najboljše je, da se znesek pri naročilu vpošlje naprej v znamkah. Naroča se pod naslovom: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
*	Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko-bol-parskimi razgovori in 5 tablicami s cirilsko pisavo. Sestavil prof. Anton Bezenšek, Sofija; založila Bezen-šekova akademična knjigarna. 64 strani. Cena K 1'40. Knjižica je pisana za Slovence. Ž nje pomočjo sicer tii mogoče bolgarščine se naučiti do dobra, ker nima slovarja, ali ona pokaže, primerjajo bolgarski jezik s slovenščino, posebnosti in sploh ustroj balkanske sestre tako točno, da kot slovnica Slovencu zadošča. — Kdor si pa hoče bolgarščino osvojiti popolnoma, naj si še omisli slovar. Sicer pa je knjižica sama na sebi velezanimiva, zlasti za onega, ki pozna slovensko slovnico. Opozarjamo, da je denar poslati z mednarodno (internacionalno) nakaznico.
*	Slava vrlim Muropoljcem! Naše zeleno Mursko polje je ponos naše domovine, ne samo po svoji lepoti in rodovitnosti, ampak tudi po vrlozavednih ka-toliško-narodnih prebivalcih. Murskemu polju pred-njači v mnogih ozirih župnija Sv, Križ pri Ljutomeru, V tej, res v pravem pomenu besede napredni župniji šteje sedaj „Slovenski Gospodar 255 p 1 a č u j o č i h naročnikov,. V teku enega leta je pridobil naš list tam 100 novih naročnikov. Naj bo Mursko polje, posebno pa župnija Sv. Križ, za vzgled vsem drugim župnijam na Slovenskem Stajerju!
*	„Heil Kaiser Wilhelm!-' Vsenemci so priredili na slavlju je govoril vitez Senerer, ki je izvajal, da je rešitev Nemcev v Avstriji v tem, da se Avstrija kot zvezna država priklopi Nemčiji, Pozval je navzoče, naj zakličejo: „Heil Kaiser Wilhelm!" Navzoči so se dvignili s sedežev in kričali: „Heil Kaiser Wilhelm!" Vladni zastopnik je grozil, da shod razpusti, ako se to ponovi. Navzoči so razburjeno protestirali in nastal je silen kraval. Ko se je razburjenje poleglo, je Senerer končal svoj govor. Slavlje je bilo zaključeno z vsenemško pesmijo: „Die Wacht am Rhein". — To je nezaslišano, da vladni zastopnik shoda ni takoj razpustil, ampak je samo grozil, da to stori, če se izdajalski klici ponovijo. Na Slovenskem so pa n. pr. zasledovali domoljubne, cesarju zveste Slovence, in jih vlačili pred sodišče, Se so se v vojski med dvema tujima državama postavljali s svojimi simpatijami (izrazi ljubezni) za narod, ki je Slovencem po jeziku in veri bliže kakor Turki, Na Dunaju pa se na javnih shodih uganja o-čitno izdajalstvo, in vladni zastopnik ne razpusti shoda! Vprašamo, ali so tudi že naše avstrijske oblasti okužene s pruskim domoljubjem? Da dobimo na to vprašanje tudi odgovor, naj poskrbijo slovenski poslanci !
*	Kam	Ob prilik\ lOOletni-ce velfČ^žmage* pri^CTpškem naaNapoleonom so Nemci v naši ljubi Avstriji pokazali, kam da silijo njih srca. V Mariboru, Celju, Ptuju, Gradcu, Celovcu in drugih nemških gnezdih so Nemci razobe-šali ne cesarskih in ne avstrijskih zastav, ampak pruske frankfurtarice. In na slavnostih so se navduševali, kakor je razvidno iz naše prejšnje notice, ne za Avstrijo, ne za brambo in zvestobo do naše domovine, ampak za Vsenemčijo. Nemci so bili celo tako predrzni, da so v govorih in svojem časopisju proslavljali skoraj samo nemško armado, kakor da bi bila le ona premagala Napoleona. :0 zaslugah avstrijske armade pa so govorili bore malo. Iz zgodovine pa nam je znano, da je Avstrija že 1. 1809 Napoleonu napovedala vojno, dočim se Prusija ni dala stresti iz svojega suženjskega strahu pred Napoleonom. Prej so morali 1. 1812. Rusi premagati veliko Napoleonovo armado, potem se je še-le ojunačil „junaški" Prus. In pri Lipskem 1. 1813 je bila pred vsem avstrijska in slovanska armada, ki je zlomila Napoleonovo moč.Te-ga seveda nemški nacionalci nočejo povedati, temveč na. vsa usta hvalijo prusko vojaštvo. — V Celovcu, kakor poroča „Mir", je urednik nemškonacionalnega lista „Freie Stimmen", na lipski prireditvi v posebnem govoru sestavil veliko Nemčijo, ki bo baje segala od Vzhodnega morja pa do Adrije. Avstrije pa ta „domoljub" niti omenil ni! „Mir" pristavlja k poročilu o tej celovški slavnosti: „Da pa nihče ne bi dvomil, da je imela ta slavnost vsenemški, protiavstrij-ski namen, se je ob koncu govornik Hönlinger poizkusil v revolucionarnem (puntarskem) hujskanju proti vojaški oblasti," Češ, da si Nemci od nobene sile ne dajo predpisati, kako da bodo slavili svoje slavnosti. V potrjenje tega so zaključili slavnost z bojno pesmijo Nemcev: „Die V/acht am Rhein". — Ta prireditev nemških nacionalcev je bila tako pruska, da bolj pruske gotovo ni bilo po celi Prusiji, po svojem progra,-mu pa tudi tako protiavstrijska, da bi bila celo na Pruskem nemogoča. Tako proslavljajo nemški nacionalci najslavnejše čine avstrijske armade in njenih slavnih poveljnikov." — In „Štajerc", iz katerega se mnogokrat kar cedi sama ljubezen do Avstrije (seve-
.'da samo na oči), je vzdrževan od rtjndi, ki škilijo v tPrusijo; nemški nacionalci so njegovi krušni očetje, njegovi največji prijatelji. Mi Slovenci pa ostanemo kakor smo bli, zvesti cesarju, zvesti Avstriji.
*	Ornig — razkrinkan. V državnem zboru je nemški poslanec Mal:k sijajno opisal delovanje ptujskega župana Orniga. Ta odkritja so vzbudda veliko pozornost. 'Mi jih prinesemo v bodoči številki.
*	Soc. demokracija v Ameriki nazaduje. Iz a-meriškega rdečega časopisja se izve, da so izgubila socialistična društva v Ameriki tekom enega leta 45 tisoč članov. V tem .času so prenehali izhajati 4 rdeč-karski časopisi. Tudi v Ameriki prihaja delavstvo počasi do spoznanja, da je ni bolj sleparske stranke, nego je socialistična. Da bi le tudi naše delavstvo kaj kmalu to uvidelo!
*	Protestantizem propada. V Hamburgu na Nemškem je veliko protestantov izstopilo iz cerkve, in sicer zato, da jim ne bo treba več plačevati visokih cerkvenih darov, ki so tamkaj v navadi. Neki prote-stantovski Časopis je pozval Hamburžane, naj mesto teh davkov raje plačujejo pasji davek, češ, da se za 300 mark, katere mora kak posestnik plačati protestantski cerkveni občini, vzdrži lahko 4 pse. Ta poziv ni bil brez vspeha, Kakor poročajo časopisi, je izjavilo 1400 posestnikov psov, da izstopijo iz protestantske vere, da bodo mesto cerkvenih davkov plačevali raje pasje. Iz tega se vidi, kako hitro propada protestantovstvo. Zato bi svetovali mariborskemu pastorju dr. Mahne rtu, naj se loti raje misijonskega dela med protestanti, mesto da se vmešava med katoličane in tu skuža delati zgago.
*	Resnost mariborskih mestnih očetor. Društvo za varstvo živali je povabilo mestni obč. zastop, da pošlje svojega zastopnika na mariborsko perutni-narsko razstavo. V seji se je o tem obravnavalo takole: Advokat dr, Orosel predlaga, naj se pošlje na razstavo kot zastopnik mesta Maribor mestni oči Cin-taver: „Saj nič ne razumem o živinoreji, (Veselost.) Naj gre Futer, ta ima tudi več Časa!" Futer: „Kaj, časa! Tudi jaz nič ne razumem o perutnini!" Cinta-ver: „Potem naj gre Kefer!" Kefer: „Zelo rad, a nimam časa!" Dr. Orosel: „Saj ima Cintaver doma par piščet, bo že kaj razumel!" (Veselost.) — In tako so se modri občinski možje mesta Maribor, zedinili, da bo šel na perutninarsko razstavo vendar-le Cintaver.
*	Gospodska stranka. Na shodu liberalne stranke v Celju je dr. Brunčko vzdihoval: „In delavcev nam je treba, trdnih, žilavih, vstrajnih delavcev, sicer nas bo klerikalna slana pomorila! Le poglejte jih, kakor mravlje so pridni, od škofa do zadnjega mež-narja vse dela, se peha, agitira, predava itd. Koliko pa je se pri nas inteligence, po mestih in po deželi^ ki se prišteva sicer med nas, ne gane pa niti z mezincem. Ni žalibog tako popolnoma utemeljen očitek iz kmečkega peresa v eni izmed zadnjih številk „Narodnega Lista", da smo gospodska stranka! Mi iščemo vse premalo dotika z ljudstvom, in ono vidi zato v naši stranki nekaj tujega, vidi v njej le meščanski element."
*	Naš slovenski kmet in nemški denarni zavodi. V ^ndnjem času se opaža ha Spodnjem Stajer-
zlasti pa v celjskem, slovenjebistriškem in ptujskem okraju, kakšnih sredstev se poslužujejo naši narodni nasprotniki, da poveličujejo svoje nemške denarne zavode. V vsakem okraju imajo nastavljene svoje agitatorje, takozvane zaupnike, ki pridno lovijo vlagatelje in posojilojemalce ter jih peljejo potem k nemškim advokatom, da jim napravijo tozadevne posojilne prošnje, katere potem vlagajo seveda le v nemške denarne zavode. Mnogokrat se prigodi, da posojila v obče ne dobijo, pač pa morajo plačati ogromne odvetniške stroške, ki so vedno večji, čim večja je posojilna svota. Najbolje pa občutijo to izkoriščanje tisti po-sojilničarji, ki potrebujejo večja posojila. Samoobsebi umevno je, da delajo te hranilnice z našim slovenskim denarjem ogromne dobičke, katere potem porabijo izključno le, za nam skrajno škodljiva nemška bojna društva, kakor sta Sulferajn in Siidmarka! To je tisti narodni greh, za katerega se še-le večina skesa takrat, ko je že prepozno. Evo vam en slučaj, iz katerega je razvidno, kako neprimerno postopajo nekatere nemške hranilnice, zgolj radi narodnega nasprot-stva. Neki kmet je kupil v Studenicali pri Poljčanah večje posestvo s pekarijo. .Na tem posestvu je bila pa vknjižena neka nemška hranilnica z zneskom 1000 K v ostanku po 835 K 2 vin, na prvem stavku in so bile obresti plačane celo do 1. januarja *1914. Ker je pa ta mož kot zaveden Slovenec odstopil od neke nemške zavarovalnice, pri kateri je imel prejšnji posestnik zavarovana svoja poslopja proti požaru ter pristopil k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, v kar je bil popolnoma upravičen, mu je ta hranilnica takoj odpovedala posojdo, kljub temu, da je bila vknjižena na prvem stavku, In so bile obresti plačane do 1. januarja 1914, in da je posestvo najmanj 20krat toliko vredno, S tem mu je povzročila seveda ogromne nepotrebne stroške. To je žalostno, pa vendar resnično dejstvo, iz katerega lahko posnamemo strankarsko zagrizenost nekaterih nemških denarnih zavodov, ki bogato od našega slovenskega prebivalstva. Enakih slučajev bi lahko navedli na stotine, toda naj zadostuje za danes samo ta. Kaj sledi iz tega ? Sleherni slovenski kmet, ki iščeš	posojilo, o-
brni se, za manjša posojila na domaČe Raiffaiznovke, za večja posojila pa na večje naše denarne zavode, kakor v Celju, Mariboru, Ptuju, ki ti bodo šli drar-ge volje in postrežljivo na roko in ki delujejo v blagor našemu slovenskemu ljudstvu.
*	Napadi na poslanca Pišeka. O tej stvari smo dobili sledeči dopis, katerega priobčujemo: Slavno u-redništvo! Z ozirom na razna zavita in neresnična poročila v nasprotnih listih o sodni razpravi med g. poslancem Pišekom in Anton Lobnikom Vas prosim kot zastopnik g. Pišeka, da priobčite sledeče pojasnilo: Nasprotni listi slikajo stvar tako, kakor da bi bile posamezne priče one obdolžitve, katere je dvignil Anton Lobnik proti) g. Pišeku, potrdile. T o p a n i res. — Gospod Pišek je razširil obtožbo na nekatere posebno drastične trditve Antona Lobnika ter se bode moral Anton Lobnik tudi radi tega zagovarjati. Natančneje o stvari poročati v tem štadiju ni dopustno. Pač pa bode sodba, katera se še žal ni mogla izreči, ker je bilo zaslišati še nekaj prič, prinesla v stvar popolno jasnost. Zahvaljujoč se za sprejem tega pojasnila, beležim z odličnim spoštovanjem udani — dr. Leskovar.
*	Izseljevalnim agentom stopajo na prste. V torek, dne 28. oktobra opoldne, so v Mariboru na glavnem kolodvoru prijeli 40 hrvaških izseljencev, večinoma take, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti ter so bili namenjeni, pobrisati jo čez Nemčijo v Ameriko. Izseljence so izročili sodniji. Agent, kateri je med potjo ovohal nevarnost, je še pred Mariborom skočil iz drdrajočega vlaka in jo srečno odkuril. — Na Pra-gerskem so ustavili pred kratkim <14 izseljencev, ka-tere je spremljal agent, preoblečen v žensko. Tudi temu se je posrečilo ubežati. — Na ljubljanskem kolodvoru so prijeli agenta Vrabca, ki je hotel nekaj fantov, ki še niso prosti vojaščine, spraviti v Ameriko. Svetujemo našim somišljenikom, da vsako osebo, ki vabi na deželi ljudi v Ameriko, javijo oblasti. Slovenci! Slovenke! Ostanite doma! V tujini vas čaka le revščina.
*	Zakon o izseljevanju. Avstrijska vlada je prišla sama do prepričanja, da dosedaj zakoni o izseljevanju niso nič vredni. Da se je na tisoče Slovanov izseljevalo, to je bilo naši nemški vladi še ljubo, saj so Nemci še vedno dobivali doma precej dobrega kruha, ker vživajo povsod podporo. Tudi nI skrbelo vlado pomanjkanje kmečkih delavcev. Ali izseljevanje se je začelo Zadnja leta tako grozno širiti in odhajali so iz doma mladi, čvrsti fantje v tolikem številu in na tako goljufiv način, da je začelo nastajati vprašanje: Kdo bo pa pri nas nosil puško? To vprašanje je začelo vlado resno skrbeti in zato je sama te dni predložila v državni zbornici načrt zakona o izseljevanju. Vlada obeta, da hoče začeti ceniti delavsko moč, ali vsaj tistim, ki se izselijo, iti na roko, da ne bodo padli v roke sleparjem in tudi v tujini dobili pravno varstvo, sploh pa se hoče z delavskimi posredovalnicami mladim ljudem pomagati, da bodo dobivali dela v domovini. Prepovedalo se bo, nabirati delavce za Ameriko, agentom, ki izpeljavajo naše delavstvo, se bodo delale bolj ovire, tistim, ki se bodo hoteli vrnit:!, se bo pa vrnitev olajšala,
*	Davek na samodrče (avtomobile). V poslanski zbornici se je v sredo, dne 22. oktobra, sprejela postava, s katero se obdačijo samodrči, kar je popolnoma opravičeno. Dp sedaj so ta davek plačevali že v Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji, Španiji itd. Davek je odmerjen po številu konjskih sil, in sicer po par. 7 I. za motorno kolo 5 K, II. za motorno kolo s košem 15 K, III, za samodrče: 1, za električni samodrč 150 K, 2. za druge samodrče kot začetna pristojbina 60 K In zraven še doklada na konjskih s^lah, in sicer: a) od ne več kakor 10 konjskih sil 4 K, b) od 10, pa ne več kakor 25 konjskih sil 8 K, c) od 25, pa ne več kakor 30 konjskih sil 10 K, d) od 30, pa ne čez 35 konjskih sil 12 K, e) in čez 35 konjskih sil 14 K. Število konjskih sil, ki bo merodajno za začetno pristojbino, se bo naredbenim potom naznanilo. Davek bo odmerjen za celo leto. Kako se bo davek uporabljal, o tem govori par. 20 te postave: Na skupnih dohodkih ostane državi' 50%' in se porabijo v svrho popravljanja državnih cest, posebno kjer samodrči največ vozijo. Od dohodkov po par. 7 te postave se drugih 50% izplača za popravljanje deželnih, okrajnih in občinskih cest in se izplača tisti deželi, v kateri so samodrči vpisani. Razdelitev teh dohodkov se odmeri po daljavi cest za vsako posamezno deželo, oziroma okraj ali občino. Dejstvo je, da težki samodrči močno izrabljajo ceste, povzročajo prah in v slučaju slabega vremena napravljajo veliko blata. Vsled tega se morajo ceste večkrat s prodcem posipati, da se vzdržijo v dobrem stanu. Vse to povzroča državi, deželi, okraju, kakor tudi občini, velike stroške, zategadelj je popolnoma upravičen ta davek. Mislimo, da bo naše kmečko ljudstvo na Slovenskem Stajerju popolnoma zadovoljno s tem davkom, osobito v tistih krajih, kjer se razni bogatini veliko s samodrči prevažajo. Nasvetovati bi bilo, da tudi okrajni, zastopi, kateri imajo mostovino na svojih mostih, zahtevajo od vo-začev s samodrči mostovino. Saj ti veliko ložje plačujejo to majhno svoto, kakor pa vsak drug voznik, ki se ne vozi zaradi dolgega časa, temveč opravlja svoje posestvo, ali pa si hoče s svojo živino kaj malega zaslužiti.
Truplo patriarha Bogdanoviča, kateri se je meseca septembra ponesrečil v bližini kopališča Gaštajn na Solnograškem, so dne 26, oktobra zjutraj našli v reki Ache, Truplo je bilo popolnoma nago, samo na nogi se je še držal kos čevlja. Manjkal je tudi del glave. Truplo prepeljejo v Karlovec, kjer bo dne 2. novembra slovesno pokopano.
*	Slovani v Ameriki. Po najnovejših podatkih se nahaja v Ameriki več kot 4 milijone Slovanov. Poročila pravijo, da se slovanski delavci neusmiljeno
izrabljajo. Na Ogrsko, Hrvatsko, Kranjsko, Štajersko in Češko se vračajo delavci iz Amerike, ki so popolnoma izdelani, premnogi tudi pohabljeni, Amerikan-ski delodajalec se je izrazil: „Hočem popolnoma sveže ljudi iz starega sveta. Kadar so do umiranja iz-mozgaiii, lahko dobim novo blago".
*	Štabni podčastniki. Vojno ministrstvo namerava vpeljati, začenši s 15. novembrom t. 1., novo stopnjo podčastnikov, in sicer štabne podčastnike. To bo najvišja šarža, ki jo more doseči vojak, in sicer postanejo štabni podčastniki le naredniki (feldvebelj-ni), ki služijo že nad 6 let, in sicer le oni, ki služijo v liniji, pisarniški poduradniki ne morejo priti do te stopnje. Vsled nezadostnih denarnih sredstev bo imenovanih za sedaj koncem t. 1. le 4—5 podčastnikov. Nadomestovali bodo obolele in odsotne častnike in bodo nekaka vez med moštvom in častniki. Dobivali bodo tudi večje plače,
*	30 novih kavalerijskih oddelkov strojnih pušk. „Zeit" poroča, da še letos ustanove 6 novih kavalerijskih oddelkov strojnih pušk, 24 jih pa ustanove 1. 1914,
*	47. pešpolk. Zopet gre po listih vest, da bo 47. pešpolk iz Gorice premeščen v Inomost in da pride v Gorico kranjski 17. polk. To naj bi se zgodilo prihodnjo spomlad,
*	Vojaki morajo nositi brke. Ker se je v zadnjem času večkrat dogodilo, da so si vojaki in častniki brili brke pod nosom, je izdalo vojno ministrstvo strogo prepoved v tem oziru, Razun vojaštva 14. dra-gonskega polka, morajo vsi vojaki in častniki nositi brke. Vsako kršenje te ministrske odredbe bo primerno kaznovano,
*	Največja bojna ladja na svetu. Te dni so spustili v morje 30. dreadnought Anglije, ki je obenem največja bojna ladja sveta. Imenuje se „ Qu:.ne Elisa-beth" (kraljica Elizabeta). Angleška država bo morala odšteti za to ladjo 47 milijonov kron. Navajamo to ceno, da vidijo naši bralci, kako je gospodarstvo drugod in pri nas. Ravno sedaj je sklenil v Avstriji ministrski svet, da zgradi Avstrija 4 dreadnoughte (.velike bojne ladje), ki bodo veljali vsak po 60 milijonov kron. Angleška vojna ladja bo dokaj večja od naših in vendar veljajo naši dreadnoughti po 13 milijonov več. Pa se naj kdo čudi, da gre v Avstriji narodno gospodarstvo nazaj, če razsipavajo gospodje pri ministrstvu tako denarje. Seveda baroni in bogatini se rede, narod pa strada, da krmi razne vele-podjetnike.
*	4oglati denar. Nizozemska vlada vpelje s 1. januarjem 4oglati denar. Kateri vzroki so bili mero-dajni za vpeljavo tega denarja, ni znano.
*	Železna industrija nazaduje, ker nima pravih odjemalcev. Balkanska kriza je hudo škodovala, Četudi nekateri trdijo, da ne. Praška železniška družba je sklenila, odpustiti zopet večje število delavcev in omejiti promet za manj dni v tednu. Zadnje dni je bilo odpuščenih okoli 1000 delavcev, kar je vzbudilo v delavskih krogih jako hudo nevoljo.
*	Velikanska trta angleškega kralja. Angleški kralj ima v svojem malem vinogradu, kjer tudi sam kako malenkost usadi in obreže, poleg navadnih trt tudi prav znamenito, zgodovinsko trto, ki je bila vsajena leta 1678 in še danes rodi izborno grozdje za kraljevo mizo. Ako je dobra letina, da ta velikanska trta, ki se razteguje 43 metrov na okoli, do 2500 grozdov. Vsako leto pride ogromno tujcev, da si ogledajo to prirodno redkost, ki ji ni para na celem svetu.
*	Iz deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. V okolici Sv. Jurija ob južni železnici se bodo vršile demonstracije razstreljevanja z novim razstre-livnim sredstvom, dinamonom, dne 6. novembra t. 1, ob %3. uri popoldne na kmetijski šoli in dne 7. novembra ob 9. uri zjutraj v vinogradu g. Ivana Vengušta pri Kalobju. Kazalo se bo izstreljevanje štorov v gozdu, krčenje grmovja, razstreljevanje pečevja, pripravljanje kamenite zetalje za rigolanje, pripravljanje jam za sadno drevje itd. Pomanjkanje delavcev, potreba globokega obdelovanja zemlje in druge različne gospodarske razmere silijo do uporabljanja sredstev, s katerimi si prihranimo ročno delo. Razstrelivo dinamon, ki se odlikuje poleg velike razstrelivne moči, zlasti po sorazmerni varnosti in razmeroma lahkih pogojih za nabavo, je od c. kr. vojnega ministrstva pripravljeno kaj dobrodošlo sredstvo. Stvar je velikega zanimanja vredna, zlasti za kmetovalce, ki imajo težave s svojo zemljo in delavci; ti se torej vabijo in se pričakuje prav obilna udeležba. — Te demonstracije uprizarja državno vinarsko društvo, vodil pa jih bo tehnični svetnik iz c. kr. vojnega ministrstva.
*	Rahljanje zemlje z razstrelbo. Avstrijski vinarsko društvo priredi tekom prihodnjega tedna poskuse o rahljanju zemlje z razstrelbo. Vršili se bodo ti poskusi po sledečem redu: 1. Dne 3. novembra ob 10. uri dopoldne pri Sv. Florjanu pri Rogatcu; 2. dne 4. novembra ob 11, uri dopoldne v Dvoru pri Šmarju, pri državnem hibridnem nasadu; 3. dne 6. nov. ob 10. uri dopoldne v St. Juriju ob juž. žel. pri dež. kmetijski šoli; 4. dne 8, novembra ob 10. uri dopoldne v Drenovcu pri Bizeljskem. — Z ozirom na važnost teh demonstracij je želeti, da se jih posestniki mnogoštevilno udeleže.
*	Kobilice uničile v Argentiniji žetov. Iz Rutina v Argentiniji poročajo: V deželi Santa Fe Nord. nam je Bog poslal zopet kazen, kobilice, ki naenkrat pokrijejo prostor v obsegu 10 ur hoda. Uničile so popolnoma letino žita in lanu.
*	Živinske kužne bolezni. Letos je v naših krajih poginilo mnogo svinj na rudečlci. Slovenskih goricah je poginilo pri nekaterih posestnikih po 10—20
svinj. Na Kranjskem, Primorskem in v drugih deželah pa divja kuga-slinovka. Na Primorskem se je pojavila v Klancu, v Lokvi, v Naklem, v Kobdilju, v Štjaku, v Podgradu, v Materiji in v Trstu., Svinjska kuga v Cresu, v Dinjanu, v Pulju, v Lovrani in v Trstu,, Kurja kolera je v Furlaniji in v vološkem o-kraju. Na Kranjskem v postojnskem okraju so sledeče kužne bolezni: kuga na gobcu in parkljih, črnica, svinjska kuga, rožapila in živalska jetika. — Živinorejci, pazite na snago, da se tudi v naše kraje ne zanese še več kužnih bolezni.
*	Razkosavanje in prodaja kmetij. Po uradnem izvestju je izpremenilo v 1. 1911 v avstrijskih deželah 440.249 posestev svojega gospodarja. Skupno so bila ta posestva vredna 2649 milijonov kron. Največ posestev je bilo prodanih in razkosanih, cela vrsta pa jih je šla na dražbo. Največji posestni promet je v Galiciji, kjer je bilo prodanih v omenjenem letu za 351 milijonov kron zemljišč.
*	Tovorne živali za prenašanje streliva. Kakor poročajo listi, uvede vojaška uprava že letošnjo zimo pri vseh inianterijskih polkih tovorne živali, ki bodo prenašale strelivo. Na vsako stotnijo pride en tak nosač. Ta nova uvedba se je zdela potrebna, ker na vozovih ni mogoče spraviti potrebnega streliva za četo, ako je ista v kakem odstranjenem kraju.
*	Sole za občinske tajnike snujejo nemški kršč. socialci. Na Tirolskem imajo tako šolo že izza 1, 1909. Letos, dne 15. septembra, se je pa osnovala taka šola tudi za Nižjeavstrijsko pa Dunaju. Na Tirolskem traja učna doba 6 mesecev, na Dunaju pa >1 leto. Tudi v naših krajih se zelo pogreša izvežbanih občinskih tajnikov. V mnogih naših občinah imajo glavno besedo liberalni učitelji kot občinski tajniki.
*	Tržno poročilo. Kakor je razvidno iz našega graškega tržnega poročila, je cena živini ta teden izredno močno padla. Pri goveji živini znaša padec od 2—10 K pri 100 kg, pri svinjah pa od 2—4 K. Ne moremo pa izvedeti kedaj in za koliko bodo mesarji znižali cene. Tem ljudem cvete sedaj pšenica. — Cene vinskemu moštu so sedaj precej visoke. Za mošt, ki vaga 18—22% sladkorja, se plačuje po 60 vin. do 1 K liter, — Riž postane cenejši, in «icer za 1 K pri 100 kg. — Cement in železo bosta zopet cenejša, kakor poročajo listi. Zadnja leta je bila cena cementu in železu itak pretirana,
*	„Obred in molitve pri procesijah s sv. Rešnjim Telesom", tako se imenuje najnovejši, majhen molitvenik, ki je pred kratkim izšel v Cirilovi tiskarni Namen knjižice pa je, razložiti namen in pomen procesije na Telovo, posebno pa onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po Telovem do goda sv. Jerneja, ter podati zato v domači besedi vse one molitvice, evangelije itd., ki se pojejo in molijo pri teh obhodih ali inicijah. Vsebina: Uvod ali kratka razlaga namena in pomena procesij z Najsvetejšim, sv. maša na Telovo, procesije obreb z „Pange lingua", 4 sv. evangelije s kratko razlago in vsemi molitvami pred in med posameznimi blagoslovi, rožni venec angeljski in v č. presv. H. Telesu in molitvena ura z litanijami, zahvalno pesmijo in pesmijo „Jezus, Tebi živim". Molitvenik je tiskan z velikimi črkami, pa vendar obsega samo 116 strani, ima jako priročno obliko, pravi molitvenik za moške, ker ga lahko hrani v vsak žep in ima vse molitve, ki se opravljajv pri sv. maši. ¿a „Večno molitev" in druge adoracije ali počeščanja presv. R. Telesa služi jako dobro „Molitvena ura". Vse molitvice v njej so namreč razdeljene na male odstavke zato, da lahko moli menjaje se enega zbor na desni, drugega zbor na levi strani. To olajšuje molitev in za-brani neprijetno in utrudljivo enoličnost. Tako molijo duhovniki in redovniki skupno svoj brevir. Molitvena ura in en del sv. rožnega venca ravno izpolnita eno molitveno uro. Knjižico je izdalo „Cerkveno društvo sv. Faustina" pri Sv. Petru niže Maribora. Dobiva se tam in v Cirilovi tiskarni v Mariboru, vezana z rudečo obrezo 50 vin., z zlato pa 60 v.
*	Za Slov Stražo se je nabralo na veselici vojaških novincev v nedeljo, dne 28. septembra v gostilni g. Fikfaka v Puščavi 10 K 32 h. Živijo! — V veseli družbi na trgatvi pri gospodu župniku Weixlu g. Herzog 6 kron. — Gospdč. Micika Vršič od Sv. Jurja ob Ščavnici nam je poslala več tisoč obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa!
*	Za moške in ženske je Lysoform neobhodno potreben. Odpravi slab duh iz ust in tudi duh po potu. Lysoform se dobiva v vseh lekarnah. Več v inseratu.
*	Italijansko—slovenski slovar, ki obsega nad 40.000 besed je izšel v zelo priročni obliki v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjigo je sestavil profesor dr. Josip Valjavec. Subskripcijska cena znaša samo K 3"80 za vezan izvod. Ista ugasne konec novembra t. 1.
*	„čestitke mladine svojim dragim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem. Spisal Srečko Stegnar". Tako je naslov lični knjižici, ki je te dni izšla v založništvu tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Knjiga vsebuje na 70 straneh male osmerke 107 prisrčnih čestitk „Za god očetu", „Za god materi", „Za god teti, stricu in drugim sorodnikom in dobrotnikom". „Za novo leto", „Za rojstni dan" itd. Knjižica bo za naše malčke gotovo dobro došla in jo toplo priporočamo. S pošt-vano vred stane samo 50 vin. Naroča se v tiskarni sv. Cirila in je najboljše, če se vpošlje naročnino v znamkah naprej.
Mariborski okraj*
m Maribor. Na tezenskem vojaškem vežbališču je v nedeljo, dne 20. oktobra, nameraval italijanski zrakoplovec Borgotti z letalnim strojem (aeroplanom) poleteti v zrak v visočino 1500 m. Vsaj tako se je bralo v nemških časopisih. Zrakoplovec pa je imel smolo. Večkrat je poskusil vzleteti, a ni šlo in ni šlo. Dvignil se je le komaj do višine 15—20 m. Pri 3. vzletu pa mu je aeroplan padel z višine kakih 10 m na zemljo in se razbil. Borgotti je v zadnjem hipu sreč* no skočil iz aeroplana. — Umrl je v noči od 26. na 27. oktobra mesar Fritz. DomaČi konj ga je udaril z obema nogama tako močno, da mu je zlomil rebro in poškodoval drobovino.
m Maribor. Med Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah je z nedeljo, dne 26. oktobra, začel voziti samodrč (avtomobil), in sicer po tem-le redu: Odhod od Sv. Lenarta ob 5. uri 30 minut zjutraj in 1. uri popoldne, pri gradu Hrastovec ob 5. uri 40 minut in 1. uri 10 minut popoldne, pri gostilni Siker ob 5. uri 50 minut ip 1. uri 20 minut popoldne, Sv. Marjeta (gostilna Kramberger) ob 6. uri 5 minut in 1. uri 35 minut popoldne, krčma Ferk pri Pesnici ob 6. uri 20 minut in 1. uri 50 minut popoldne, Lajteršberg (gostilna Bauman) ob 6. uri 35 minut in 2. uri 5 minut
popoldne, Maribor (gostilna „Pri pošti") ob 6. uri 50 minut in 2, uri 20 minut popoldne. — Odhod iz Maribora: ob 8. zjutraj in 3, uri 30 minut popoldne, Lajteršberg ob 8. 15 minut ip 3. uri 45 minul popoldne, Ferk ob 8. 30 minut in 4, uri popoldne, Siker ob 9. uri in 4. uri 30 minut popoldne, Hrastoveo ob 9. 10 minut in 4, uri 40 minut popoldne, dohod v St. Lenart ob 9. uri 20 minut in ob 4, uri 50 minut popoldne. — Posebno se še pripomni«: Jutranja vožnja preložila se je od 6. ure na 546., in to radi tega, da je sedaj mogoče vsakemu peljati se s prvim vlakom v Gradec, Cmurek ip Radgono in potem z brzovlakom nazaj.
m Sv. Jurij ob Pesnici. (Dvojna smrt.) Pretočeni teden je nenadoma umrla tukajšnja posestnica in mlinarica Julijana Sauperl, roj, Ferk, zadeta od kapi vsled napora in bedenja, ko je ves čas skrbno stregla svojemu, že dalje časa bolnemu možu Francu in zdajpazdaj s strahom pričakovala njegovo smrt. Ravno, ko so na pokopališču padale grude na njeno krsto, je mož res izdihnil. Pokopan je bil po svoji lastni želji poleg žene, čeravno bi imel priti drug mrlič na njegovo mesto, ki je bil isti dan pokopan, združen ž njo v življenju in po smrti. Žalostno plakata ob skupnem grobu 2 nedorasli hčerki, tekom 2 dni siroti, kar je pri vsem tem pomilovanja vredno.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Stajerčijanec obsojen» Pred senatom mariborske okrožne sodnije je bil dne 14. oktobra obsojen Zamolo, krčmar in mesar v tukajšnjem nemškutarskem trgu. Obsodili so ga na 4 mesece strogega zapora, in sicer zaradi tega, ker je iz mesa bolne živine delal klobase, ker je klal živino, ne da bi jo bil pokazal živinoogledniku in ker je napeljeval svoje ljudi h krivemu pričevanju. Mi smo zelo radovedni, ali bo sedaj zakotni listič „Stajerc", evaugelij vseh spodnještajerskih nemškutarjev, izbac-Pil g. Zamoia iz vrst svojih ljubljenih negovancev, ker je zdaj sodnijsko dognano, da je Zamolo navajal svoje ljudi h krivemu pričevanju, oni „Stajerc", pravimo, ki se je nedavno v farizejski jezi hudoval nad nekim stanom, katerega član se je spozabil, da je baje neko osebo napeljal h krivemu pričevanju. Mi bi torej radi videli dejanja lista, ali bolje uredništva slavnega „Stajelrca", potem Še-le bomo verjeli njegovim besedam.
m Ruše. Veselica, katero je priredilo pevsko društvo dne 12. t. m. v gostilniških prostorih g. Ant. Novaka, se je prav dobro ip z dobrim uspehom obnesla. Organist Janez Slaček je pozdravil vse občinstvo in govoril zanimive besede ter obepem razložil, v čem obstoji in kakšen namen ima pevsko društvo. Lepo sta se predstavljali 2 igri: „Tri sestre" ip „Poštna skrivnost". Med odmori je nastopil naš pevski zbor z lepimi umetnimi pesmimi, ki so v resn,ci vsakega razveselile in razvedrile. Prisrčna hvala torej pevovod-ji, igralcem In pevcem! Hvalevredna je bila tudi godba podravskih šrameljnov.
Sv. Lovrenc nad Mariborom.. UstaSnovitev Dekliške zveze je tudi na, nas mladeniče močno vplivar la. Žalostno in sramotno je za nas mladeniče, da se je Dekliška zveza prva ustamovila. 'Mladeniči, vzbudimo se že enkrat in vzemimo si za vzgled dekleta! Ker smo zadnji, delujmo tem bolj vstrajno, |,'da se čim prej ustanovi za nas MladeniŠka zveza. Na plan — mladeniči!
m Za dij. kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Spandl Mar. iz Negove, volilo 90 K; črček iz Obreža pri Središču 6 K; dr. Jožef Barle 20 K; Ernest Terstenjak, vojaški profesor v Inomostu, namesto venca na grob rajnega gospoda profesorja in deželnega odbornika Franca Robiča 20 K; okrajni odbor Šmarje 60 K; Fr. Jerovšek, profesor 20 K; J. Cajnkar, župnik 10 K; gostje na primiciji čast. g. Peršuha 26 K; dva igravca 1 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam srčna zahvala v imenu mladine in prosimo nove pomoči!
m Slov. gledališče v Mariboru. „Spoštuj očeta in mater, da ti bodo dobro šlo na zemlji". Tako se glasi četrta božja zapoved in take vsebine bo sobotna igra dne 1. novembra 1913 ob pol 8. uri «večer v Narodnem Domu.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Pri dopolnilnih volitvah za naš okrajni zastop sta Izvoljena poslanec Ozmec in liberalni advokat dr. Fermevc. Kaj pa je liberalnega advokata bilo treba? Po vaseh kmetje glasno izražajo svojo ne-voljo nad advokati, kadar pa so tako važne volitve, se jih nočejo odkrižati. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zato pa tudi nobeno mesto nima primeroma toliko advokatov kot naše. — Slovenska javnost se bo morala brez ozira na levo in desno še enkrat baviti tudi z znano Gregoričevo zadevo ter dognati, kdo vse je onih dogodkov kriv, in kdo mora sedaj nositi posledice. Ne gre, da bi morali nedolžni trpeti. Ce kdo misli, da bomo molčali o tej aadevi z ozirom na njegovo Ime, se silno moti.
p Ptuj. C. kr. poštno ravnateljstvo je odpovedalo Francu šošteriču pri Sv. Vidu prevažanje pošte iz Ptuja v Leskovec in nazaj, ker se baje ni držal predpisanega voznega re'da.
p Ptuj. Zopet žrtev žganja. Posestnik z imenom Habjanič iz župnije St. Vid pri Ptuju je storil samomor s tem, da si je potisnil nož v trebuh. Živel je v vednem prepiru s svojo ženo ter slabo gospodaril in na tak način zagazil v dolgove. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico in je malo upU-nja, da ostane pri življenju. To so sadovi „Štajerca" in žganja. — Najboljši sotrudnik Linhartov v „Štajercu" je bildr.Placli-ky. To ostane tudi sedanjemu učitelju Krambergerju, nasledniku Drevenšeka, Zavadila in Linharta. Dr. Plachky se v tej družbi počuti prav prijetno. A da se
tudi nekateri c, kr, uradniki počutijo s tem urednikom „Štajerca" prav dobro, to nam ne gre v glavo.
p Dravsko polje. Z dejanji se pokaže pravi prijatelj, ne samo z besedami. Lepe besede so dostikrat samo odeja škodoželjnega srca. In tako je pri našem „ljubem očku" Ornigu. V lažipolnem in hinavskem „Štajercu" znani Linhart trobenta vedno Ornigo-vega „očka" ljubezen do slovenskega kmeta. In kaj pravijo k temu dejanja, kaj je resnice na tem? Seveda ravno nasprotno, kakor se bere tiskano v magaci-nu nemškutarskih laži. Da ne ponavljam že znanih dokazov, opomnim na najnovejše dejstvo. V deželnem zboru so nam naši poslanci pridobili nekaj uspehov, na šolskem in gospodarskem polju. Očka Ornig so glasovali sicer za nemške, a proti slovenski meščanski šoli, dasi jih bodo imeli Nemci čez 30, a Slovenci — eno! Pa dobri očka Ornig nam še te ne privoščijo! Za slovenska kmečka dekleta se nam postavi tako potrebna gospodinjska šola. Zgornje- in srednještajer-ski nemški poslanci! v prepričanju, da je šola potrebna, so glasovali za-njo, strašanski prijatelj kmetov, očka Ornig, pa so glasovali — proti. Za albansko ali turško šolo bi pa menda dali z največjim veseljem svoj glas. NeČuveno je torej, da si upa tak človek stopiti pred kmete in se tamkaj hvaliti ali hvaliti dati s svojim „delom" za spodnještajerske kmete.
p Polenšak. Na ptujskem c. kr. okrajnem glavar stvTTl^pisarrTT^se zove Franc Munda. O njem razglašajo štajerčijanci, da je prvi za okrajnim glavarjem. Temu primerno se ta pisar tudi vtikuje v reči, ki ga popolnoma nič ne brigajo. Ali ga kaj briga stavba novega župnišča na Polenšaku, da pravi našim ljudem, da ni bilo potrebno novega župnišča, ampak bi na staro pekaj pozidali ip popravili, pa bi bilo prostora dovolj? Vsi, ki imajo pri takih rečeh besedo, so vsestranski priznali potrebo novega župnišča in bili enoglasno za to, da se postavi, kakor n. pr. cerkveni konkurenčni odbor na Polenšaku, c. kr. okr, glavarstvo na Ptuju, c. kr. namestništvo v Gradcu, c. kr. naučno ministrstvo na Dunaju, samo pisar Munda je drugih misli. Da so pod takimi razmerami priprosti ljudje zbegani in nevoljni, je umevno. Tako vedenje pisarja Munde preprečiti pa ni naša stvar, ampak c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju.
Sv. Marko niže Ptuja. (V pijanosti padel iz voza.) Posestnik Koprivec od Sv. Marka je poslal v sredo, dne 8. t. m., svojega hlapca z moštom naloženim vozom proti domu. Ker je pa hlapec po noči zavžil nekoliko preveč vinskega mošta, se mu je zadremalo in je na vozu zaspal. Ko je pripeljal voz do nekega strmega mesta, sta se konja splašila in voz se je prevrnil. Hlapca je vrglo s tajko silo iz voza, da je zadobil na glavi težko rano in tudi sod z moštom se je zvalil nanj. Zlomilo mu je več reber in ga močno na nogi poškodovalo. Svojemu gospodarju je napravil pijani hlapec veliko Škode.
p Sv. Barbara v Halozah, Trgatev je minila. Kapljica izborna, cena zmerna. Kupci pridite po Ha-ložana, kajti malo ga je sicer, pa je zato dober. — Hvala poslancem Kmečke Zveze, da so se v Gradcu tako krepko potegnili za svoje volilce. Liberalci ip nemškutarji so sedaj osramočeni. Mi smo ponosni na naše vrle poslance.
p Iz ormoškega okraja. Volitve v okrajni za.-stop ormoški so naše liberalce že popolnoma zmešale. Zdaj že hočejo dokazati, da so naši volilci „nezavedni" in da so se naši možje zvezali z Nemci. Naj bo torej! Naši „nezavedni" volilci so sijajno zmagali v skupini kmetskih občin in v veleposestvu in Nemci nočejo sedaj iz same „ljubezni" do nas voliti svojih zastopnikov. — Pika.
p Ormož. Trgatev je bila te dni povsod končana. Mošt vaga. 20—24 stopinj. Vino bo boljše kot ono 1, 1908. Vabimo vinske kupce, posebno slovenske gostilničarje, naj hitijo z nakupom, ker sicer bodo Nemci vsega pokupili. Iz prijaznosti daje naslove o vinogradnikih, ki imajo dobro vinsko kapljico v kleti, Ormoška posojilnica v Ormožu.
p Vitan. Dne 27, oktobra je pri posestniku Fr. Puklavec ob 8, uri zjutraj izbruhnil požar. Baje so otroci zakurili v skednju. Ker je pihal močen veter proti hiši, je tudi ista popolnoma pogorela. Požar je uničil vse poljske pridelke, orodje, 1 kobila in svinje so zgorele. Samo na krmi ima ubogi posestnik škode nad 1000 K, Pri tej priliki se je ponesrečil Vinko Pra-protnik, kateri jo v zadnjem trenotku skočil iz goreče hiše skozi okno, sicer bi ga bil ogenj zasul. Pra-protnik in Kerenčič Jožef sta hotela oteti pred ognjem več reči, a sta skoro sama postala žrtev ognja. Pra^
protnik ima hude rane.
p Sv. Barbara v Halozah. Na Martinovo nedeljo, dne 16. nov priredi naše Slov. kat. izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza ob 3. uri popoldne pri g. Reicher veselico. Na vsporedu je petje, šaloigra: „Zamujeni vlak" in srečolov. Kdor bi se rad na Martinovo nedeljo, pošteno nasmejal, naj pride h g. Rajcherju, kjer ga čaka Breča.
p 0 mož. Boljša šivilja za dame, Slovenka, ki razume samostojno izdelovati tudi kostume, ima v Ormožu prihodnjost. Obrniti se je treba na Ormoško posojilnico, kjer dobi tudi stanovanje.
p Sv Bilfenk pri Središču. Občinski odbor na Kogu izreka glasom seje, vršeče »e dne 26. oktobra t. 1., iskreno zahvalo vsem cenjenim udom okrajnega zastopa ormoškega, ki so glasovali za to, da ide nadaljevanje okrajne ceste Sv. Bolfenk—Vizmetinci pod Staro goro, ker je ta cesta največjega pomena za gospodarski razvoj naših krajev. Kog, dne 26 oktobra 1913. A. Borko, župan.
Ljutomerski okraj.
1 V Ljutomeru je umrl mizar g. Janez Pinlar v 60. letu svoje starosti. N, v m. p.!
1 Bučečovci. Gospod dr. Miroslav Ploj je bil baje povabil naš novi občinski odbor dne 15, oktobra t.
1. zvečer v svoj vinograd v MuršČak, da ga dostojno pogosti, ker ga veseli, da je zmagala pri občinskih volitvah „napredna" stranka ter radi tega nazivlje bu-čečovski odbor „napredni". No, dobro! Ker imamo zdaj „napredni" odbor, se je nadejati, da bodo občinske ceste in mostovi tudi kmalu napredovali. Bomo videli! Pika,
1 Lju'omer. Zahvala. Veleč. g. Anton Tkavc stolni kaplan v Mariboru je podaril Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru 10 K. Za kar se mu odbor najiskrenejše zahvaljuje. Bog plačaj.
Slovenjgraški okraf,
s Šoštanj. Se vedno ni dognano, koliko so liberalni advokatje zaslužili pri tukajšnji liberalni posojilnici, ki je bila v taki nevarnosti-, da so jo morali priti celo „klerikalni" poslanci reševat, Treba je vendar povedati, kdo je dobil pri nakupu dunajske hiše 10.000 K nagrade. Dr, Kukovec mora kot pravni sve' tovalec to vedeti, zato z besedo na dan! Dalje bi bilo treba izvedeti, ali so res advokatje in drugi liberalni „uslužbenci" naredili pri reševanju (!) posojilnice o-koli 30,000 K stroškov. Natančno je treba tudi povedati, koliko so znašali dr. Kukovčevi ekspenzarji. Ljudstvo želi jasnosti. Slovenski poslanec dr, Kukovec, požrtvovalni zastopnik slovenskega naroda, govori!
s Golava buka pri Slovenjem Gradcu. Mnogo mladeničev iz naše iare je bilo poklicanih letos k vojakom služit cesarja. Skoro vsi so v nedeljo pred odhodom prejeli svete zakramente ter se lepo poslovili od ljubih domačih ter se podal vsak tje, kamor je bil poklioan. Vsi so se vrlo obnašali. Izjemo je naredil le eden, ki je v nedeljo pred odhodom pri Lešniku pil in klaial, da sta mu dva odslužena vojaka rekla: „Je že
dosti, če hočeš še več govoriti, pa Idi k s......."
Ko ne bi bil utihnil, bi jih bil za popotnico pošteno dobil. Pač žalostno za takega mladeniča. Toda kdo je kriv tega? Slaba vzgoja. Kjer se vrstita kletev in prepir, prepir in kletev, od jutra do večera, tam olika ni udomačena.
s Škale. Za Slov. Stražo se je nabralo na gostiji Jožefa Plazi in Mar. Jelen v Skalah 25 K 60 vin. Hvala!
s Mohorjani v Ribnici so darovali za Slov. Stražo darovali 11 K.
Živijo I
s Ribnica na Pohorju. V nedeljo, 9. nov. po rani sv. maši priredi tukajšnja Mladeniška Zveza svoj mesečni shod. Mladeniči cele župnije ste prisrčno vabljeni. Torej na veselo svidenje.
Konjiški okraj.
k Konjice. V soboto, dne 25. oktobra popoldne je nagloma umrl v hlevu pri J, BezenŠeku v Zgornji Pristovi Jurij Klokočovnik. — Med tem, ko. so se pečali ljudje z umirajočim, je ušla krava iz hleva, se nekje preobjedla detelje in gospodar jo je moral za' klati. Dve nesreči ob enem. — Na oklicih je g. Franc Košar, posojilnlški tajnik, z gdč. Alberto Bahovec iz Ljubljane. Poročena bodeta dne 8, novembra v Ljubljani. Vse dobro!
k Okoško. lOkrat zaradi grde tatvine je že sramotno capljala v ječo Terezija Capi, in sedaj je zopet pod ključem. Kakor lisica je prišla po noči v farovški svinjak na Prihovo ter odnesla eno praseppri trgovcu Sekoliču pa si je privoščila 1 žakelj koruzne moke. Vsi pa se čudimo, da je v sumljivi zvezi s to stvarjo naš Jaka. Jaka,. Jaka, tako se ne sme, drugače bo pela leskova Šiba! Capi pa naj po odsluženi kazni caplja v prisilno delavnico, drugače ne bo miru preti njo!
k Konjice. Dne 9. novembra bo pri zborovanju D. Z. govorila gdč. Marija Drev, podpredsednica D. Z. iz Petrovč. Nastopijo tudi domača dekleta z govorčki, deklamacijami, petjem in šaljivim dvogovorom. Tokrat vsa dekleta na zborovanje.
Celjski okraj.
c Celje. Slovenski spodnji gimnazijski razredi bi se gotovo preselili letos v boljše poslopje, toda dr. Kukovec, v kojega hiši so razredi, je sklenil z državo novo najemninsko pogodbo. Kot voditelj „Narodne" stranke je seveda to pogodbo sklenil v nemškem jeziku ter se podpisal, ne dr. Vekoslav, ampak dr. Alois Kukovec. V listih pa dr, Kukovec napada naše poslance, zakaj ne poskrbe za boljše prostore slovenskim razredom. Tak boj se bo kmalu tudi liberalcem moral pristuditi. Vse ima svoje meje!
c Žalec. Turki pred Dunajem oziroma v Vrbjih so dne 26, oktobra nepričakovano uspeli. Cele procesije občinstva so se valile v Nidorferjeve prostore, kateri so bili dobesedno natlačeo polni in tokrat veliko premajhni. Bilo je pa tudi vredno, priti pogledat in poslušat. Krasna oprava igralcev, lep oder in zanimiva igra, vse je želo pohvalo. Posebno turški tabor v IV. dejanju, veliki vezir Kara Mustafa, paša in zamorci ter bitka s Poljaki, kateri so žalibog zaradi pomanjkanja prostora s svojim junaškim kraljem Sobieskim morali ostati aa odrom, so bili predmet vsestranske pohvale in občudovanja. In vitezi v svojih srednjeveških vitežkih opravah ter hrabri branitelji Dunaja s pijanim izdajalcem Urhom in debelim, a plašljivim Jernačem vred so vzbujali pri vsakem dejanju burno ploskanje. Kakor se sliši, misli Izobraževalno društvo res krasno uspelo igro ob priložnosti ponoviti, kar je toplo pozdravljati.
Velika Pirešica. (Roblek dobrotnik cerkve.) — Bivši politik Franjo Roblek in bivši odbornik občine Velika Pirešica blagega spomina, se je zopet pokazal velikega dobrotnika cerkve. Med drugim je mejaš cerkvenega posestva na Z(gornji Ponikjvi. Pa glej to
čudo! Mejniki, so bili več let postavljeni na škodo — cerkvenega posestva. Po dolgem kreganju, v katerem se je Roblek pokazal bolj sposobnega, .ka^or v politiki, bo moral Roblek z mejniki nazaj, a smreke, katere so »zrastle med časom, ko mejniki niso pravilno stali, zahteva mož za sebe. Ker naš novi gospod župnik poznajo Roblekovo dobrohotno srce nasproti cerkvam, so mu podarili smreke, da ložje podpira — cerkve. Zanimiva je cela zade'v;a 1 tudi zaradi tega, ker to ni prvo kreganje, M so ga imeli Robleki zaradi mejnikov. Spominjamo se prav dobro, da smo že pred par leti brali nekaj o mejnikih med Roblekom in žalskim Hodnikom.
c Galicija. Gospod urednik, Vi nam večkrat poročate o hudi zveri, kmečkemu strahu, ki vznemirja ljudi in kolje živali na koroško-štajerskih planinah; to pa Vam znabiti še ni znano, da se je tudii v lepo Savinjsko dolino pritepla grda zver, ki sicer ni tako krvoločna kakor ona v nemških gorah, a ni nič manj predrzna in nesramna, dasiravno Ima samo papirnate zobe. To je nemška knjižica Südmarke: „Jahrbiich-lein iiir die siidmarkische Jugend 1913-14". Tiskal Mostbock v Mariboru, Na stotine te knjižure je že razširjene po Savinjski dolini; vsak namreč, ki kupi slovenske šolske knjige v Celju v nemški trgovini, dobi navrh zastonj imenovano knjižico! Že način, kako pride ta knjižica med ljudstvo, je nesramen, a še drznejša je vsebina. Pisatelj Karol Bienenstein navdušuje že šolarje za VsenemČijo, blaženi rajh. Tupa-tam se nekoliko omenja tudi Avstrija, češ, glejte no, saj imam avstrijski plašč čez svojo grešno vsenemško grbo! Zavedni slovenski stariši, vrzite knjižico tje, kamor spada, v ogenj, pokažite pa tudi na odločen način, da se na slovenskih tleh ne pustite zasramo-vati od prusovskih privandravcev! Ali je kje kakšna postava, da morate kupovati pri prusovskih priganja-čih?! Za odgovor Siidmarki pa prispevajte sedaj, ko dobivate' Mohorjeve knjige, za našo Slovensko Stražo! — V nedeljo, dne 12. oktobra, smo v Galiciji spremljali k večnemu počitku pridno 131etno deklico Antonijo Verdel iz Zavrha, Skoro celo leto je trpela hude rnuke v vratu, predno jo je Gospod poklical k sebi. N. v m. p.!
c Sv. Jurij ob juŽ. žel. V Cretnikovi gostilni v Novi vasi se je vršil v nedeljo, dne 26. oktobra, shod Jugoslovanske Strokovne Zveze, O pomenu delavske organizacije so govorili dr, Veble, Fr. Zeoot lin Fr. Žličar. Ustanovitev skupine J. S, Z. se vrši meseca novembra.
c Sv. Jurij ob južni železnici. Kaj lepo se bere v poročilih iz sedanjega deželnega zbora, da Sv. Jurij poleg kmetijske šole dobi še v kratkem času gospodinjsko Šolo. Mi Sentjurčani bomo vedeli ceniti ta dar naših poslancev in Sentjurčanke tudi. Sedaj i-mamo še več vzroka, da podpiramo Kmečko Zvezo. Ker v K. Z. vlada disciplina med poslanci samimi, ker so vsi edini, od tod toliki uspehi. Pod streho so spravili vse glavne težnje spodnještajerskega prebivalstva. Ta jesen se je dobro izkazala. Ko bi še dež. odbornik Robič živel, on bi bil še-le vesel sadu ob-Štrukcije! Pomagal je orati in pripravljati polje, a žetve ni dočakal,
c Gor. Ponikva. Zadnjo nedeljo je bil pod lipo pred župniščem ustanovni shod novega društva, imenovanega „Cerkveno-stavbena družba na Gornji Ponikvi", Zanimanje za to društvo je v župniji splošno. Župnijska cerkev na Gornji Ponikvi je sicer v dobrem stanju ter je zunaj in znotraj lična, toda je zelo nizka in majhna. Dobri župljani že več let gojijo željo, da bi se cerkev razširila in povišala. Z ustanovitvijo novega društva je storjen prvi korak k izpolnitvi dolgoletne želje; do uresničenja je pa še daleč. Toda temelj je položen In delalo se bode dalje po pregovoru: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Župnija je sicer mala, a ljudstvo je darežljivo. Do ustanovnega shoda se je vpisalo v društvo 206 udov, ki so vplačali 1122 K 60 vin. Neka žena je odstopila društvu varno vknjiženo tirjatev v znesku 6 sto kron. Od prej pa je volilo neke žene za novo cerkev v znesku 400 K, Začetek je dober. Bog daj novemu društvu tudi za naprej svoj blagoslov! Ce se bo pa mogoče kdo priporočil za kak dar za novo društvo tudi v kaki drugi župniji, gotovo ne bo našel gluhih ušes.
c Dramlje. Vpraša se g. župana, ali bo novi volilni imenik zopet JarnoviČ brez naših mož izdeloval. Zadnjih 7 let so mu liberalci pomagali in je vsakega grozno spakedral. Letos za novo leto mu je župan naročil, naj pokliče naše može na pomoč. A tega nI storil. Prikril se je davkarijski zapisnik, da bi se bilo naših znebilo in temu primerno je pri javni komisijski seji dne 16. januarja bilo izpovedanje. Pogreškov je v imeniku zopet vse živo mrgolelo, da mu ga je glavarstvo zavrglo in naimestnija ovrženje potrdila. S popravkom v „Slovenskem Gospodarju" je hotel Jarnovič nepravilnosti in ovrženje utajiti — s tepcem. Ne verujemo mu glede sestave imenika nič več in zahtevamo reda v imeniku s pomočjo naših mož.'
c Dramlje. Kot popotnik pridem pred par dnevi v Dramlje. Ko vstopim utrujen v vaško krčmo, i-mel sem priliko poslušati več kmetov, ki so se pogovarjali o tukajšnjih občinskih volitvah. Neki kmet, kateremu je dobra krčmarjeva kapljica oživita, del, kjer se giblje jezik, je koitajžno zatrjeval, da še tudi letos ne bodo učakali Drameiljčani občinskih volitev, katere bi se bile morale izvršiti že najmanj pred e-nim letom. Isti kmet je vedel tudi povedati, da neki Jarnovič dobro ve, da je sedaj zadnjikrat na stolen
občinskega tajnika in mu bo pri prvih volitvah isti Izpodletel, zato ga je treba pa sedaj še greti do skrajne sile. Ker sem pred nedavnim čital v nekem slovenskem listu, da zna drameljski Jarnovič imenitno sestavljat: volilne Imenike, me je jako veselilo, da sem imel čast, tega Jarnoviča tudi osebno spoznati, ker je na nasvet nekega Kopinšeka, kakor sem slišal, da so ga nazivali, prisopihal v gostilno in zače, tolažiti kmete v takem jeziku, da pač nisem mogel spoznati,, ali je italijanski ali hrvaški. Ko se je zdelo kmetom dovolj Jarnovičeve dialekt-„šprahe", mu je eden izmed navzočih svetoval, naj mirno zapusti krčmo, ker drugače mu bodo pokazali, kje je mizar naredil vrata. In Jarnovič je ubogal. Ker bom gotovo naletel na svojem potovanju tudi na kakšno občino, kjer bodo rabili sestavljalca volilnega imenika, bom Jarnoviča v vsakem oziru toplo priporočal, da se mu poveri te vrste delo, kajti on je zmožen iz dninarja narediti tudi posestnika i.n še več. Takrat bo pa Jarnovič prišel na visoko stopinjo. Ker jo bom mahnil sedaj proti jugovzhodu, se bom potrudil, poiskati mu v to stroko spadajoče delo kje doli na HrvaŠkem, in ker je mogoče, da se pri tem snideva, bova pa zapela pesmico, katero on baje najbolj ljubi in se prične: „Još Horvatska nij propala — dokler mi živimo" itd. Torej gospod Jarnovič: „Na svidenje!"
c Braslovče. Skozi Orlo vas pri Braslovčah smo videli dne 28, oktobra ob 12, uri opoldne jadrati zrakoplov,
c Gor. Savinjska dolina. Kakor smo razvideli iz „Narodnega Lista", so bili v izvrševalni odbor Narodne stranke za gornjegrajski okraj izvoljeni: notar Drukar v Gornjem Gradu, Fr. GoriČar v Mozirju in na tretje mesto so pa prišli Irmanov oče od Sv. Frančiška. Videli bomo, kakšne uspehe bodo t: možaki dosegli v Gornji Savinjski dolini z laži-narodno stranko. Kakšne uspehe bodo dosegli za Narodno stranko Irmanov oče, nam bo menda kateri izmed Ksaveri-jancev poročal. Ponosna pač res sme biti župnija ksa-verijanska na tega odbornika, ker nobena druga Župnija v gornjegrajskem okraju še ni bila tako srečna, kakor zgoraj imenovane 3 župnije.
c Gornji Grad. Celjski davčni komisar Potočnik zopet straši naše kmete s svojimi pomisleki, češ, ti imaš 20.000 naloženega, ker skromno živiš in iz „zavoda" sekaš les, pri govedih prirediš po 50 K ih toliko goved lahko rediš, pri svinjah po 40 K, pri ovcah in kozah po 5 K letno, kakor so izjavili strokovnjaki, vprašani za mnenje. Ce si lani prodal lesa za 4000 K, gotovo ga boš še letos, saj les vsako leto raste, čeprav naši kmetje čakajo po 50 let, da morejo zopet kaj vsekati. Poslanci na noge!
c Loka pri Zidanem Mostu, Tukaj sta si, v kratkem 2 ponesrečila, V petek, dne 17. oktobra, je peljal Plavčev Jernejček naložen voz kamenja proti Zida-nemu Mostu za napravo cementa. Med potoma je hotel stopiti na voz, a mu je spodletelo ter mu zlomilo nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljane. — V ponedeljek, dne 20, oktobra, se je peljal s kolesom G, Vrhove, vodja železniških zapenjačev, V Račici je zadel ob svinjo ter z vso silo padel na tla. Cesta tamkaj precej visi. Zadobil je zelo močne poškodbe, Spravili so ga v hišo g. žnidaržič, kjer je na nasvdt zdravnikov moral ostati 24 ur. Drugi dan so ga prav previdno nesli na postajališče in ga nato poslali v ljubljansko bolnišnico.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Na poučnem zborovanju kmetijske podružnice v nedeljo, dne 19 t. m., je zelo zanimivo govoril o svinjereji in živinoreji gospod nadživinozdravnik Fr. ¡Pirnat. Vsi udeleženci so bili veseli mnogih zlatih naukov govorni-kovih. Zato pa, udje kmetijske podružnice, le polao-šievilno na vsak poučni shod! — Volitev župana in svetovalcev bo dne 12. novembra t. i. Povabilo je odbornike k volitvi okrajno glavarstvo, ker naš „slavni" župan tega ni storil kljub že Ivečkratnemu opominu.
c Celje. Izobraževalno društvo v Celju je imenovalo č. g. Ivana Gorišek, župnika na Zg. Ponikvi kot ustanovitelja istega društva posebno pa za njegovo neprecenljivo delovanje pri istem, častnim članom. Dar, kateri je malenkosten, mu je poslalo društvo po svojih zastopnikih za njegovo preobilo žrtvovalno delo, in ta dar naj mu bo za njegov trajen spomin častna diploma. Naj pri srčne j še se mu zahvaljujemo, da nam je poleg svojega požrtvovalnega delovanja še posebej daroval 100 K in želel, da bi društvo še nadalje procvitalo, kakor je do sedaj.
c Galicija pri Celju. V nedeljo, dne 9. novembra ob 1. uri popoldne priredi naše izobraževalno društvo veselico pri g. Francu Reji arju na Pernovem. Na vsporedu je petje, godba, srečolov. Za smeh pa bodo preskrbeli „Trije tički", ki se pokažejo na odru Ker se bo ta dan vršila tudi zahvalna nedelja na Pernovem in bo cerkveno opravilo ob 10. uri zato uljudno vabimo vsa sosednja društva in prijatelje poštene zabave, da nas obiščejo v obilnem številu. Na svidenje.
c Sv. Jurij ob Taboru. Kat. pol. društvo za vranski okraj bo imelo javni shod v cerkveni hiši v Št. Jurju ob Taboru v nedeljo dne 9. novembra po rani maši, kjer bo poročal državni in deželni poslanec dr. A. Korošec. Vsi ste povabljeni na shod.
c Kmet podružnica za vranski okraj priredi dne 9. novembra ob 3. uri popoldne pri g. Cimpermanu na Polzeli in dne 16. novembra ob isti uri pri Pihlvirtu v Kapli zborovanje. Govoril bo dež. živino-zdravnik g. Ant. Peršuh o prvi pomoči pri boleznih in razlagal najvažnejše določbe kužnega zakona. Vsi zavedni kmetovalci se vabijo k obilni udeležbi.
c Zihika—Timko. Vsem častilcem M. B. na Tinski gori se naznani, da se letos zahvaljna nedolja na Tinskem obhaja še le 2. nedeljo po Vseh svetih, t. j. 9. novembra.
Brežiški okra}.
b Brežice. Nemške trgovine zaprte. TaKo — od kdaj? Še-le bodo zaprta. Tak^NfSifl*»^ p a m o & svojo človeško pametjo po tem, kar je pisal graški „Tag-blatt" iz Brežic. Pravi namreč, da pri nas slovensko petje človeku pristudi službo božjo in da nareja na
TUDI BABICA JE ŽE VEDELA,
HIIIIIIIIIIIUIIIIinillllllM
da mora rabiti le Schichtovo milo, čc hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichtovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi - zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu Sriu^ht! Že 60 let se odlikuje.
tuje Nemce slab vtis. Iz tega sledi prvič, da v Brežicah domačih Nemcev sploh ni, ampak le, 6e kdaj kateri od kod privandra, drugič pa je jasno, (ia naši nemškutarski trgovci slovenščine v svojih trgovinah ne morejo in ne smejo več trpeti, saj bi morali od samega studa nad slovenskim jezikom vzeti konec. Ker pa brez slovenščine ničesar ne razpečajo, so prisiljeni svoje trgovine čim prej zapreti. Želiimo še več tsir kih dopisov v nemških listih, da lahko Slovence na nje opozorimo ter jim povemo, naj vendar prizanašajo zdravju in življenju naših Nemcev, ki bodo gotovo hvaležni, da jih ne nadlegujejo s svojim obiskom, kadar gredo kaj kupovat. Saj jim slovenski trgovci drage volje postrežejo brez škode na zdravju in življenju!
b Brežice. Iz St. Lenarta so šli sami iantje-korenjaki k vojakom, bili so pravi ponos brežiške župnije. Za cesarja je treba iante malo izbrati, ker ni vsak za to sposoben. Dopisunček „Štajerca", ki si misli, da je hodil veliko po svetu, pa aabavlja čez naše fante. Iz neumnega dopisa se pač pozna, da ne gre dopisnik nikoli v cerkev,
Brežice. Na občnem zboru podružnice Slovenske Straže je govoril predsednik, domači gospod kaplan Spindler, o dolžnostih narodnih stražarjev in stražaric. Blagajniški vspeh minulega društvenega leta je radi nabiranj za, Balkan precej zapstal, kar se naj popravi v novem društvenem letu. Poleg de-klamacij, šaljivega prizora ter govora o treznosti je nastopil tudi mešani zbor z lepimi zbori, — Prejšnjo soboto je bila otivorjena in blagoslovljena nova nem-ška šola. Seveda se je itu veliko hajlalo ter je tudi Šolska mladež baje obljubljala, kako bo skrbela, da Brežice ostanejo nemška ¡trdnjava. Ali ste slišali, slalvenski stariši, ki silite svojo deco v to šolo! Za izdajalce in janičarje jih boste vzgajali!
b Ar tiče. Po naši iari vidimo dan na dan prehajati se mladega, gosposko oblečenega človeka, kateri se tudi na godbo jako dobro razume, poleg tega nič ne žanje, Še manj pa seje ali orje, a vendar dobro živi. Morebiti študira zvezdoslovje ter gotovo pričakuje kake repatice. V svoje študije je včasih tako zatopljen, da še tu in tam pozabi uro naviti.
b Št. Peter pod Sv. Gorami. Kot odgovor nesramen dopis v „Narodnem Listu" o nas dekletih, bomo me odgovorile s tem, da bomo pridno širile „SI, Gospodarja". — Sentpeterska mladenka. (Op. uredništva: Dobro! Naj vsaka Članica Marijine družbe pridobi vsaj enega naročnika za „Slovenskega Gospodarja", s tem boste liberalcem najboljše odgovorile. Pozdravljene!)
Najnovejše,
Bržavni zbor. Položaj v državnem zboru se je zopet poslabšal. Rtusini so spravili .na Dunaj razne inštrumente, s katerimi hočejo delati v zbornici ob-štrukcionistično muziko. Torkovo sejo, v kateri bi se bilo moralo glasovati o davku na peneča vina, so zadelali s popravki in govori. Predlog o davku na peneča vina se je sprejel v včerajšnji seji. Načelniki klubov so sklenili, da v petek ne bo seje.
Volitve v Italiji. Po najnovejših poročilih je potrebnih še 94 ožjih volitev. 27 poslancev pripada katoliški stranki.
Ponesrečil se je 29. t. m. ob 4. ari pop. na Murskem trgu v Gradcu bivši dekan vuzeniški č. g. Tomaž Mraz. Tramvaj ga je prevrnil in težko poškodoval.
Listnica uredništva.
Ljutomer: Smo že dolgo vedeli, da je to staroveški Tomažič. Hvala za poslano „žrjavico", kojo svoječasno uporabimo — Planina: Ali se ne da osebno doseči odstranitev dotičnega štaiercijanca ? Urednik bi moral iti kašo pihat, čh bi priobčil dopis. Pozdrave! — Sv. Jurij v Slov. gor , Sladka gora: Gospodje sami ne želijo take h"ale. Ljudstvo itak upošteva zasluge gospodov. Pozdravljeni! — Vojak J. G. sodaj v Skadru v Albaniji, rojake, posebno mladeniče in dekleta v St Petru v Sav. dol. iskreno pozdravlja. — „Za pravico" (R K): Ker so drugi listi (n. pr ljubljanska) poprej prinesli kot smo mi prejeli, nismo priobčili, čestitamo k uspehu. Pozdrave! — Gor. Sav. dolina, Gornji-grad, Loka, Grušova, Konjice, Obrež: Prihodnjič — G. Pevec, Mozirje: Inserat tokrat prepozno.
O-ra-šfeo tržno poročilo.
8ejem z rogato živino dne 23. oktobra 1913 Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 90—108 kron (izjemoma 111 kron), poltolsti 72—88 kron; suhi od 64—70 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 66—80, poltolste od 46—62. suhe od 84—44 biki od 60—78, dojne krave do 4. teleta od — do - K, čez 4 tele od' — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 80 kron. Kupčija slafea, cene večinoma nazadovale
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 116, K 1 28, teleta Ia (izjemoma cena od K 132 do K 140); mlade svinje od K 1 55 do K 156; nemške pitanske svinje od K 1 32 do K 1 38; ogrske pitanske svinje Ia od K 134 do K 140; ogrske pitanske svinje Ila od K 132 do K 136; mesne svinje od K 1"30 do K 1 4C; bošnjaške
pitanske svinje, od K 132 do K 1'38; ovce od K —'80 do K — 90; kozliči in jagaeta od K —•— do K —■—. Kupčija slaba, cene zopet padajo.
Poslano.
Hamburg—Amerika—Linie. Posebno pomembna je naprava na novem parniku-velikanu „Imperator" za potnike v medkrovju. Poleg velikih splošnih prostorov ima ta velikan še častno število 270 sob z 2 in 4 posteljami. Družinam in znancem je torej mogoče skupaj v eni sobi, torej popolnoma ločeno od drugih potnikov, potovati; 2 posteljne sobe so seveda samo za zakonce. Zelo pripravna udobnost je tudi krov, kjer se lahko potnik nasrka svežega morskega zraka.
Loterijske SteviS&e.
Trst 22. oktobra 1913 42 9 87 52 74 Dunaj 25. oktobra 1913 1 67 64 72 K
Tržaa poročila.
Ime pridelka		Gradec ||		— Maribor		Celje		'R PL,		>N O O	
		K	V			K	v	K	v	k|	v
Pšenica.....		U	_	10	25	12	__	10	_	10	_
Rž.......		9		8	75	8	50	9	—	9	—
Ječmen.....	o	8	50	8	50	9	—	8	—	8	—
	S P	10	-	9	—	10	—	9	—	8	—
Koruza.....	&	9	50	10	25	10	—	10	_	9	—
		9	50	12	—	18	—	—	—	10	—
	j*	12	—	10	—	12	—	—	t—	9	—
Seno sladko ....	o o	6	25	3	50	3	—	5	—	4	—
„ kislo ....		4	75		—	2	40	4	50	3	—
		S	75	2	50	2	80	3	60	2	50
		18	50		_	11	50		_	13	50
Grah......		—	—	—	8Q		—	—	—	—	
		—	—	-	60	—	—	—	—	—	—
Krompir.....	1	—	—	—	08	—	—	—	—	—	
Sir.......	fo	—	—	—	40	—	—	—	—	—	
Surovo maslo . . .		—	—	2	50	—	—	—	—	—	—
Maslo......	Jji	—	—	1	80	—	—	_	—	—	—
Špeh, svež ....		—	—	1	70	—	—	—	—	—	—
Zelje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	— •
Repa, kisla ....			—*	—	20	—	—	—		—	—
Smetana, sladka . . „ kisla . . .	1 liter			—	24 96 96	—	—			—	
Zelje, 100 glav ....			-	1			-				
Jajce, 1 kom......					06					I 1	


Vaša žena irar prav
Če trdi, da je kot ustna in izpirajoča voda, kot toaletno sredst.o najboljše in najcenejše pravo
levovo franc. žganje
z mentolom. To domače sredstvo te je naj bol,še obneslo proti glavo m zobobolu, potenja rok in nog. izradanju las, za odpravo Inskin itd. Originalna steHanica stane si-mo 44 vin velika steklenica K 1 10, posebno velika 2 kroni 20 vinarjev. DoM se v vseh lekarnah in trgovinah.
Aleksander Kalm5r,
Dunaj 11/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej.

Orgljarska in csrkovniška služba
v Majšpergu pri Ptujski gori je razpisana.	1274
Ku im krave, ki niso prestare (s svežim mlekom) imeli bi naj od 12 litrov mleka naprej na dan. Ponudbe na Ano Wolf, Št. Peter v 8av. dol.	1267
Rodbinam v Marico?u
in okolici se priporoča poštena mladenka za likanje in uravnavanje perila na domu proti zmernemu plačilu. Dotična je bila več let zaposlena kot preddelavka v neki moderno urejeni likalnici in snažilnici finega perila in damskih oblek. Ponudbe na upravništvo pod „perilo" št. 1278.
KttttftKKKMKK
Dunajska kava
Fina melange, figova-kava, čaj, kakao, čokolada, kompozicije za rum in vse likerje itd , pošilja v paketih po 5 kg franko v vse dežele naše monarhije spe lallst za kavo Au*ii-t Fr «-«fini ««»». Dunaj XVII. Kreuzgasse 24 6 Prosim zahtevajte cenike. 1272
MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje npravniitvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
Lepo pfisestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oraiov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do 16 glav živine redi, za 40C0 K vso vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in Btoječim fun-dus instructns, se po zelo nizki ceni proda za 20.000 kron. Vpraša se pri g. Gaube Juriju, trgovec pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izključeni.
1216
Učenec za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme, tak, ki zna nekoliko nemški, ima prednost Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona.	1226
Na prodaj j« lepo p«sestvo z lepim novim poslopjem (hiša, marof itd.) in okoli 11 oralov dobre zemlje tik vojniškega trga. Cena 14 tisoč kron. Da se tudi v najem. Več pove Prekoršek Janez, posestnik v Višji vasi, pošta Vojnik. 1233
Na prodaj je skioptičen aparat sistem „Saturn" s tahiskopona C 4, acetylen razsvetljava, in vsa priprava prve kakovosti, malo rabljen po primerni ceni. Več se izve v kaplaniji v Konjicah.	1214
Učenec iz dobre hiše, kateri ima veselje do trgovine se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga pri g. Ivanu Gajšek v Šmarju pri Jelšah.	1252
Dobro idoča in moderno urejena parna ptk«rna se da v najem s 1. dec.mbrom 1918. Zraven je tudi trgovina za kruh, kjer ima lahko tudi trafiko. Natančna pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.	1255
Sprejme se 1. januarja 1914 en «ženjen nijer, kateri s seno oskrbuje 30 glav goveje živine in zraven za tri hlapce kuha; tudi en konjski hlapec, samee. Plača po pogodbi. Graščina Noviklošter, p. Sv. Peter v Sav. dol.	1866
Proda se zaradi starosti lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, živino in vsemi pritiklinami. Meri 25 oralov, so travniki, njive, gozd, vse okrog poslopja, pol ure od mesta Maribor. Vpraša se pri g. Pukl, Zwettendorferstrasse, občina Poberž.	1243
Proda se enonadstropna hiša z 9 stanovanji, vodovod, gospodarsko poslopje in vrt za zelenjavo. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1242.
0
Zanesljiv viničar z dobrimi spričevali in 5 dobrimi delavskimi močmi se k Martinovemu sprejme. Julij Glaser, Mehnghof, Maribor. 1257
Lahek zaslužek za zimo za na dom
za vsakega že od 14 leta naprej in si lahko zaslužijo na uro 20 do 30 vin. Stroški so majhni, znanje nepotrebno. Kdor želi pojasnilo in vzorec od tega dela, naj pošlje 53 h v znamkah, katere se mu pa vrnejo ako delo sprejme. „Za-rigurana eksistenca" Zg. Hajdin 78 p. Ptuj.	1273
Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Franc Golob v Vslogu, p.: Šmartno pri Gornjemgradu 1288
Lepo malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu z lepim novim zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli. Več se izve pri Antonu Lozinšek, Sv. Marjeta na Dravskem polju, p. Rače.	1247
Pošten urarski učenec so takoj sprejme. Hrano z vso oskrbo popolnoma zaBtonj. Mihael Ilgerjev sin, urar, Maribor, Gosposka ulica 13.	1250
Priden in pošten hlapec lepega vedenja z 16 — 18 leti, kateri zna brati in pisati se Bprejme takoj v službo k enemu konju pri gosp. Ivanu Traunu na Ptujski gori, 1237
Proda se srednje posestvo v lepi
solnčni legi v dibrem stanu, eno uro od železniške postaje Laško, pol ure od okr. ceste. Cena 7000 kron. 2400 kron ostane lahko vknji-ženih. Več pove lastnik M. Kokotec Selo, Sv. Miklavž, p. Laško. 3 281
Lnlii-luČ do sedaj najceneja in najlepša petrole-jeva viseča luč v razsvetljalni moči do 1000 sveč; moč za 100 sveč samo 10 h; najbolj primerna za cerkve, dvorane, občine, gostilne itd. Zahtevajte cenike od Zinauer & Co., Sv Jakob v Slov. gor. 1275
GrtfSpodiČua vešaa krijigovod-r	stva in pisave na
stroj kakor tudi bIov. in nemškega jezika se išče takoj v trgovsko pisarno na deželi; ako ima 1000 do 2000 K se sprejme tudi kot sotrudnica proti vknjižbi vloge. Ponudbe pod „Merkur 1913" na uredništvo.	1275
Kunce (za ce)
belgijske orjaške pasme, 15 kg težki. Od teh mladiče stare pa
3	in 4 meeece, ima na prodaj. Mih. Šušteršič, Vrhnika, Idrijska cesta štev. 350, Kranjsko. Cena po dogovoru. Ravno tam je na prodaj nekaj kuncev, nemške pasme, cena par pod 3 in pol mesece starim 5 kron.	1277
Kdor rabi močne in trpežne zimske barhente, flanele, lanene in bom-bažaste kanafase, cefire, po modi zimsko blago za dame in gospode, platno, rjuhe, ripse, kotenine, brisače, robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 72 v Bistrem pri Novem mestu ob Met. (češko). Vzorci se pošljejo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, fla-nela, kanafasa itd in razpošiljam v zavojih po 10 m za 16 K, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. Ostanke dolge 3 do 10 m. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovenski. V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. 1265
V"	' —	- ■——
Častna izjava.
Podpisani Janez Čeh, posestnik v Trnovskem vrhu prekličem obdolžitve glede občinskega predstojnika g. Franceta Polič v Trnovskem vrhu, češ, da je z občinskim denarjem nepošteno ravnal, kot popolnoma neresnično, jo obžalujem in se zahvaljujem g. Poliču, da je umaknil proti plačilu vseh stroškov tožbo, vloženo proti meni.
Ptuj, dne 28. okt. 1913. 1266	Janez Čeh.
Krojaškega pomočnika (mladega) sprejme takoj za stalno delo Fr. Kolinan, Slivnica pri MariborUi 1270
Presel tev obrti.
Naznanjam, da preselim svojo obrt iz št. 102 na št. 64 Koroška cesta ter se priporočam svojim cenjenim odjemalcem. S. Mayer, krojaški mojster, Maribor.	1269
Krojaškega uče-ca in pombčnlka
»prejme takoj krojač Jakob Skaza v Slov. Bistrici.	1280
Učenca, starega 14 let, ki bi imel veselje do kamnoklesarska obrti, takoj sprejmem. Učna doba 3 do
4	leta. Učenec ima pri meai hrano, stanovanje, revnejši tuil obleko. Jakob Golobič, kipar v Ljutomer^_1279
Lepo posestvo z 6 oralov zemlje je na prodaj lepi sadonosni vrt travniki in gozd; cena 12.0<l0 K. Vpraša so pri g. Pukl, R»zvanje pri Mariboru.	1271
CS Ol
o
«s
N
C ! >
o
on
3
o, »a
•	e
•	•
-1Ä «i m
etc ^
nfSS O J •"• I ig ^ o
4M
•WS» m
C
Hrt
O
a
N 18
15 S ■o .
m '3
■s
N
Ovoj o volno Ovčje kože,
kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Graiiitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1199
Posestvo
čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železnice in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192
§00 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože t treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancij-skim pismom eno krono. 224
„Kemenj, Kaša«
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
1148
Priden in pošten uč«nec se takoj
Bprejme pri g. Rihardu German, krojač na Ranči p. Pesnica. 1217
Divja kostanje in suhe gobe
v vsaki množini, na drobno in debelo kupuje po najvišjih cenah, Trinon Tičlor trgovec, Maribor, IglldO llblCi j Ti-gethof. cesta 19
viomobilna
zveza
Sv, Lenari—Maribor.
Sv. Lenart —trg odhod 6h zjutraj in
lh popoldne: Maribor— krčma pri pošti nasproti Glavnemu kolodvoru odhod 8h zjutraj in 372h popoldne.
Postajališča S Lajteršberg: krčma Bauman, Pesnica: kričmaFerk; Sv. Marjeta: krčma Kramberger; Močna: krčma Schicker; Grad Hrastovec; Sv. Lenart: krčma Arnuš.
Vozne cene: Manbor-Lajteršberg 60 vin., Marjeta 1 K. Sv. Lenart 2 K.
Potniki na daljšo pot imajo prednost pred onimi na bližnio. — Listnike konj se onozarja, da bo vozil voz previdno, da bo mogoče vsakemu privaditi svoje konje.
ilor ni svojega denarja
sovražnik
naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Josip Druškovič, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini.
Kameni te podstavke za nagrobne križe, nagrobne križe, nagrobne sveliljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste, pa najnovejše do najfinejših izpeljav, tudi trajno goreče, štedilnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice, reporeznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojili in vsakovrstno železninarsko blago, priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
veletrgovina z železnino „Merkur" P. Majdič, Celje.
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški:Franck: z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
4 em «/24.648
J.FaulandvPftuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
B76
Tegethofova cesta št. 21.
Pozor!
Svoji k svojim
Pozori
m- Nova slovenska S
manufakturna £ trgovina v Ptuju! 3!
Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2, avg.
t. 1. novo manufakturno trgovino v Ptu"u tik poŠte Nudil bodem cenj. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih Itofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, druke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega platna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „damentuhe" za ženske obleke,
porh»te vsake vrste, it.lkne reboe, sre. ee itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne moike srajce, »podnje hlače, r.vratnlke, mani j t- kravate/ kakor tudi fine klotaste in druk*ne odele, kun ske koče, deiclke in sploh v«e, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo točna ln solidni., Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec
962
Alois Brenči!.

Manufakturna trgovina
M. E.Šepeg; Maribor
Grajski trg št. 2 (Surgplatz)
se cenjenemu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom za nakup novih oblek, lepo novo modno volneno in pe-rilno blag», pl»tna in drugih patreb-čin, v<-eui ujudno priporoča, ter zagotavlja ca dobro, brejkonkurenčno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in fhnelnih odej za postelje od 1 K 40 vini^ev naprej.	1175
Bolezen pri svinjah
pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo.
Svinjereja je le	„Sussannoi", ki
tedaj dobičkonos-	^	so se že nad 50
let dobro obnesle. Nešteiilno zahvalnih in priporočil-
na, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice,
nih pisem, dokazuje izborni u5i-nek tega izvrstne ga sredstva. Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz-
borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. Deset steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „Sussančl". Vse dr ge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne
Glavna zsloga v Mariboru: Leksrna „Pti Mariji Pomtgaj" W. A. Konig, Tegethefava cesta 1 (nasproti frančiškan)
ski cerkvi).
Edin& isdelovalstica:
Lekarna „Pri obeksku", M'. Viktor Hauser, Celovec, Kardinalni trg (Koroške). u02
Vse šolske potrebščine
za ljudske šole kakor:
svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatlji-ce za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri	186
Goričar & Leskovšek
v Celju.
Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo !	Na drobno!
! Franc Korošec I
P. ¡MAiPAJisktn 9 jesen 'n z'mo svojo veliko novo i	CpSGBIB S zalogo blaga za moške in ženske oble-
ke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se
radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda.	S
Redita priložnost! Sri£ 1
dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi.
Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim	*
Jožef Ullaga, Maribor t

i trgovina z žele-t
1100
Priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo železnih nagrobnih križev z zlatimi napisi in z podstavki; bakrene in železne ma-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele xa iste. Deske, late, štafelne itd.
? umetna gnojila od *
i c. kr. kmet. druž- I 4 be v Gradcu. Za- X
zom in mešanim š blaaom
%	a	% logaeementnihce-
| v Gor. Radgoni. |
j	Z vr,te opeke, iz
8lovwen- križ,evske
opekarne, ki se traverze in | vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljii koks, oflje in „oitrauer" premog, tudi svitli premog t vel. kosih za kurjavo.
>♦♦♦	Hi ♦♦ H*««
Pozor S	Pozori
Naznanilo preselitve.
1259 Trgovina s špecerijskim blagom v Mariboru
A. Vertnik
s? je preselila iz št. 9 na Št. 17 V Koroški Cesti. Vsem cenj. dosedanjim odjemalcem, kakor tudi drugemu slav. občinstvu iz mesta in na deželi se priporoča za mnogobrojni obisk. V zalogi ima vedno vse vrste špecerijskega blaga in tudi olje. Cene nizke, postrežba točna, blago vedno sveže.
2 s. X S. t X 2 r. S-;?, z X;
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dnnaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepr.ro ereatetvo %& sSabotr.®, malo-krvne in rekonvalsoeote. Povar^a voljo do jedi, nujuje živce in popr kri. laooren okas. Nad 70U0 sdr:
irafi
'87-
niških spričeval.
SerrawaHopC. h. diorni dobaYitelj
Triesie«9spcel«.
Kapi se t takarnak v steklenicah po pol litra i E 2'PO Id 416	po 1 liter i K 4'80.

Dobiva se v vseh velikostih
1124
Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edino-le novi. večkrat patentovani izvirni brco-parilnik „Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostna zaklopnico in obeŠajoČo me&ktdnieo.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj X1I/3
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
894—3
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročili: „FLORIAN", Ljubljma.
isefca ura 14 dni aa poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
P9E- Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40"—
Srebrne ure........K 8'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20•— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"—
Goldin Roskopf ure...... 4'—
Prave železnlčarske Rcskopf-patent Prava nikeln. toi.no na min. idoče K 6*— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2*40
Ike........, 3—
"e z vojni m p zvoncem . „% 8'50
Kifffman, Maribor H. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Najboljši Ia
::kristalni sladkor::
razpošilja
Ferd. Hartinger, Maribor, Tegetholova c. 29.
0)
o
a
m
£ >m
5
M
O
6
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' druged; SSiT**$r*K" «5*-2 i &«»jp. Vsekakor ti priznavam kot trgov»c r VuliU!l@ 3w Da neprilike se najdejo povsod.
obiskati domačega in narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča čeaj. občinstvu za jeeen in zimo veliko izbiro nsro-doSs«ga T8»kovr»htega modnega blaga za moške in ženeke ebieke, kaker tudi razne platno za tivetEO in posteljno penie.
Sadelje priporeM
za jeaea in rino raeličse neve porhate, novo hlačevino, nove koee ia edtje, nore StRksce robce in srajee, tepihe, de-nike, kravate, ovratnike, nogavio», rokavice ter veliko drtgega no»ega
blaga za oblačila.
Za mnogoštevilna obisk se priporoča	Fr&llC L^fl^ft
988
Kdor b» z blagem zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bs z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Ö
«t
©
M
V
o
0*

Tpfflsiflg s ipscßrijsÄiia - biipia ®	Slovenci! Zauedajtc sc!	Tpflouina z muko ia ¡ls-- ¿Elniioi pridelki «
		
1-1
Bisraa sL utistja Ir raBfca Izbira liftn^sss prsars&isa Moss, b. pp. Stran i»d, vpví, štoihOB zu perita, ¡mi za seno In za alra-=== šfeg pastelj! itd. ===== Tod» in solidna postrežba.-« GpflŠba ÜÜC0 ŠteU. ZI.
3. Ravnikar«
Celje
L
Glauna slov. zbIoqd suhih In a|j-natlb barv, topttev, firniia in lahm.
Kupujem po naj¥iiji ceil deželne pridelhe, voseb ii vinski kamen. WToína in solidna postrežba.
Moo SBBža žgana kaua		Zaloga rudninskih goda
	Na drobno in na debelo!	
Diiro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tsdi na obrtke! Ilustrov ocnlkl zastonj. Gramefone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 18'— Kuhinjska ura	K 4'—
Budilka, niklasta K 3-— Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K 21— Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, e°gp°8k't »"o« 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Štefan Kaufman
trg e vi ii a s želaznžae
v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih
križev
po jako nizki ceni.
jz Vršič
v Ljutomeru.
Prvi telefonski pogovor v Ljutomeru. Halo!	Halo!
Vsakovrstno novo, lepo in modno blago za moške, ženske in otroke Vam najcenejše ponuja trgovec Vršič v Ljutomeru. Za 4 krone cela volnata obleka; (Ausverkauf) ker se to razproda. Sešito blago, suknje, hlače in zimske srajce za odrasle, za šolarje zgotovljene štofnate in cajgaste obleke in vse kar za šolo rabi. Za jesen in za zimo nove štofe za možke in damentuhe za ženske obleke ter lepe štrikane in svilnate robce. Vse, kar potrebujete, kupite le pri domačemu narodnemu trgovcu po najnižji ceni. Ogledajte si zalogo in prepričajte se sami. — Tudi lepe kovčeke (kofre) in vsakovrstno perile za tiste, ki grejo v Ameriko ali k vojakom. — Najboljšo žgano kavo.	1089
Vprašajte
enkrat svojega hišnega zdravnika, ta Vam bo tudi potrdil, da dobrega, zanesljivega desinfekcijskega sredstva v nobeni domačiji ne sme manjkati. Za umivanje ran in poškodb, za desinfekcijo na bolniški postelji, za toaleto dam je najboljše rabiti
LINOFORII
v l/t—1°/0 raztopini. — Lysoform je preizkušeno, že eno desetletje priznano in znanstveno pregledano desinfekcijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo v vsaki lekarni in drožeriji; originalna steklenica 80 vinarjev. — Zanimivo knjigo „Kaj jo higijena" pošlje Vam zastonj na zahtevo A. HUBMANN, referent „Lysoform-tvornic" Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
Tomaževa žlindra
zvezdne	znamke
Stern^-^Marke
je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev
Gotov užinek! Bogat donesek! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiran-h, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebins iosiorove kisline, ki je na vrečah označena
se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« f*Qt€r Haidiš, Celje. Naročila na debeSo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019
Pozlatar in cerkveni posravljilec
prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prtžolo, kr zevih patov, Okvirjev za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem «logu oziraje se strogo na starinsko in unetniško vrednost.
Nizke čase!	nas Najbcljše reference.
H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24.
Hamburg-Amerika Linie
Generalna »gentu* a. z» St jersko Murplatz 3 CjfdCŠCC Murpl&tz 3
Najhitrejša zveza Gradec —New-York v 8 dneh. 4 parniSki razr,
Izvrstna brana, oskrba in postrežba. Tedemko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji pumiki:
»Kais. Aug. Viktoria« 16. oktobra, »Armema« 18. oktobra, »Prinz Albert« 18. oktobra, »Impe rator« 22. oktobra, »Pretoria« 25. oktobra, »President Grant« 2. novembra, »Cleveland« 4. nov.
Zadajate!] in saloftnUrt KatoUiko tiskovno draátvo.
«wHtKuvvfui ur»j«uu&. ( r tais ¿ a o o i.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,