Postni n g plačana v |oloviu
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto X. - Štev. 30
Gorica - četrtek 24. julija 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Prosimo Marijo za mir na svetu
I
Nad vesoljnim človeštvom poleg božje Previdnosti čuva tudi Kristusov namestnik sv. oče. Z viška Petrovega prestola *re na vesoljni človeški rod, na vse njegovo gorje, na vse spore, na vsa trenja, ki danes razjedajo človeštvo; zlasti pa rre sv. oče na Kristusovo Cerkev, ki jo Je prejel kot zaupen zaklad, kot dragoceno nevesto, da jo varuje in skrbno vodi. Zato je naravno, da sv. oče vsakotoliko spregovori kot vesoljni učenik in zlasti že kot vodnik sv. Cerkve in da da izraza svoji zaskrbljenosti za usodo človeštva in Posebno še za usodo Cerkve. Tudi o njem moremo ponoviti besede sv. Pavla: »Kdo se pohujšuje in mene ne boli... in potem Že skrb za vse cerkve!« Prav iz te zaskrbljenosti za usodo sveta in sv. Cerkve Je privrela sv. očetu Piju XII. tudi zadnja njegova eciklika Meminisse juvat z dne 14. julija 1958.
Sv. oče gleda na svet in ga vidi, kako se nemiren premetava v neprestanih krčih in revolucijah tudi sedaj, 13 let po končani vojni, kako nikjer na svetu ni Prave sreče in zadovoljstva. Zakaj je ni? Ker ljudje ne priznavajo božje avtoritete. Če ta odmanjka ali jo prezirajo ali ji ne odkažejo pravega prostora ali jo celo uničijo, potem je nujno, da se vse človeške ustanove zrušijo, kajti Bog je temelj vsakemu socialnemu redu. »če Bog ne zida hiše, se zaman trudijo delavci.« Krščanska vera je pa edina, ki jasno, kot nobena druga, uči to resnico, oznanja božjo pravičnost in ljubezen. Zato pa vsi tisti, ki krščanstvo prezirajo ali ga celo zatirajo, rušijo socialni temelj človeški družbi in s tem tudi temelj človeški svobodi, dostojanstvu in sreči.
Treba se je zato vrniti h krščanskim zapovedim, če hočemo graditi trdno in Pravično družbo. Nevarno in drzno je, Priti v spor s krščansko vero, katere Večno trajanje je Bog sam zagotovil. Pomislimo samo, da država brez vere ne more imeti morale, ne nravnega reda. Vera je namreč tista, ki uči državljane spoštovanja do zakonov; ki obsoja grešne razvade, navaja državljane k čednosti, u-či, da se pravilno razdeljevanje bogastva ne more izvršiti z nasiljem, temveč le s Pravičnimi zakoni, s pomočjo katerih sme tudi proletarec upati, da bo prišel do boljšega življenja.
Ko na te stvari mislimo, pravi sv. oče, nam dve stvari povzročajo zaskrbljenost. Vidimo namreč, da v prenekaterili deželah krščanske zapovedi in krščanska vera niso upoštevane, kot bi morale biti. Množice državljanov, posebno onih, ki so manj poučeni, z lahkoto postajajo plen raznih zmot, ki jih širijo vsepovsod pod Videzom resnice. Potem so razni drugi načini pohujševanja zlasti mladine s pomočjo filmov, televizije, tiska, blatenja resnice in vsega, kar bi moralo biti sveto.
Z eno besedo, sv. oče opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja za sodobno družbo na Zapadu življenjski materializem, ki si osvaja vedno nove množice.
Na drugi strani pa vidimo, pravi sv. oče, da je sv. Cerkev, bodisi rimskega kot vzhodnega obreda, v številnih državah stiskana; verniki in tudi duhovniki so čestokrat postavljeni pred težko izbiro, ali se odpovedati javnemu širjenju in spoznavanju svoje vere ali pa se izpostaviti težki škodi. Mnogi škofje so bili že odstavljeni s svojih sedežev ali zaprti. Ves katoliški tisk je skoro v celoti onemogočen; katoliške šole so ukinjene, misijonarji pregnani. Večkrat opažamo z največjo žalostjo, da se teptajo neodsvoj-ljive pravice Cerkve, da imenuje škofe, pastirje duš...
Kljub temu pa, nadaljuje sv. oče, najdemo vseeno tudi dosti zadoščenja. In to nam prihaja od vesti, kako junaško vztrajajo v zvestobi sv. Cerkvi verniki obojega obreda, četudi so večkrat brez pastirjev. Naj le vztrajajo in zaupajo O-nemu, ki je rekel: »Blagor vam, kadar vas bodo preganjali zaradi pravice...«
»S prav očetovsko ljubeznijo pa opominjamo one naše predrage brate in o-troke, ki so na poseben način izpostavljeni vsakovrstnemu pritisku zato, da bi se izneverili sv. Cerkvi in sv. Apostolskemu sedežu, brez katerega cerkvena edinost ne more imeti nobenega trdnega temelja.« Tu navaja sv. oče besede sv. Ci-prijana, mučenca in škofa iz Severne A-frike, ki je čudovito lepo orisal cerkveno edinost kot sad povezanosti s Cerkvijo in z Apostolskim sedežem.
Preganjalci Cerkve pa naj pomnijo, kar uči zgodovina, da so vsi preganjalci prešli kakor senca, dočim božja resnica ni-
koli ne zatone. Družbo, ki jo je ustanovil Kristus, morejo napadati, toda nikakor ne premagati, zato, ker črpa svojo moč iz Boga in ne iz ljudi.
Vendar, pravi sv. oče, je dolžnost vseh, ki uživajo mir, da molijo za tiste, ki so v preganjanju. Tako so delali v apostolskih časih, tako moramo delati tudi mi sedaj. Posebno se moramo zatekati k Mariji Devici. Vsled tega prosi sv. oče vse vrhovne pastirje Cerkve, naj poskrbe, da se bodo za praznik Marije Vnebovzete opravljale molitve za mir in za preganjano Cerkev.
Naši verniki gredo te dni v Lurd z raznimi nameni. Prav gotovo jih nese vsakdo svoj kup. Vendar bi pri tem ne smeli pozabiti na namene sv. očeta, kot so zgoraj razloženi: molimo pri lurški Gospe za moralno prenovitev zapadnega sveta, kateremu pripadamo, in za mir Cerkve v vzhodnih deželah, kjer žive tako številni naši bratje.
Razvoj dogodkov na Srednjem Vzhodu
Tudi Anglija se je vmešala
Dogodki na Srednjem Vzhodu so še vedno v ospredju svetovnega dogajanja. Že nekaj let namreč imajo svetovni diplomati smolo s počitnicami. Letos jih je čez noč presenetil krvavi udar v Iraku. Sosedni državi, Libanon in Jordanija, sta zlasti zaskrbljeni zaradi krutega usmrčenja kralja Feisala ter princa Abdula Ilaha, ki so ju uporniki nečloveško pokončali. Tako je Libanon, kjer že dolgo traja boj z domačimi uporniki, prvi zaprosil za vojaško pomoč tri zahodne velesile. Kot smo že poročali, so ZDA takoj intervenirale in poslale skoro 7 tisoč mornariških strelcev, katerim se je naslednje dni pridružilo še tri tisoč kopnih vojakov, ki so jih pripeljali iz Zahodne Nemčije. O-premljeni so s taktičnim orožjem in v stalni pripravljenosti, da branijo neodvisnost Libanona.
Brž nato je za pomoč zaprosil tudi jordanski kralj Hussein. Sporazumno z Ameriko se je tudi Anglija odločila, da pošlje svoje čete na Srednji Vzhod. Preko zračnega mostu čez Ciper, je v Jordanijo pripeljala dva tisoč padalcev. Cilj angloameriških sil je zaenkrat, ščititi neodvisnost Jordanije in Libanona, ki sta za pomoč sama zaprosila, dokler ne u-krenejo Združeni narodi v smislu čl. 51 statuta OZN.
Za tako nagel in odločen korak so se zapadne velesile odločile,
ker so se bale, da bi revolucionarna vlada v Iraku odpovedala ali ovirala dobavljanje petroleja, ki je življenjske važnosti za Evropo in za Zapad sploh. Zato so se odločile, da preprečijo nadaljnje državne udare, ker drugače bi bili lahko jutri postavljeni pred izvršeno dejstvo. V tem primeru bi bil Srednji Vzhod za Zahod izgubljen, z orožjem osvajati si ga, pa bi bilo skrajno tvegano dejanje in nevarno, da se vname svetovni spopad.
Odmevi po svetu
Prav zaradi tega so bile na Zahodu skoro vse države bolj ali manj solidarne z Angloamerikan-ci, pa čeprav so nekatere imele pomisleke glede posledic, ki bi jih zavezniški poseg utegnil imeti na trgovinske ter politične odnose z arabskimi deželami. Zato so brezpogojno podprle ameriško resolucijo v Varnostnem svetu, ki so ga nujno sklicali, da bi razpravljal o novonastalem položaju. Ta je namreč zahtevala, naj Združeni narodi pošljejo na Srednji Vzhod mednarodni policijski zbor, ki naj nadomesti ameriške čete v Libanonu. Sovjetski predstavnik Soboljev pa je s svojim vetom to preprečil; Hruščev je nato zagrozil, da bo njegova vlada podvzela potrebne ukrepe. S tem zadržanjem so Rusi le podaljšali bivanje angloameriških čet, namesto da bi jih čimprej spravili s Srednjega Vzhoda.
Japonska resolucija
in nova sovjetska nota
Medtem so se Sovjeti nekoliko umirili. Verjetno jih je do tega pripravil predsednik ZRA Nasser, ki je na povratku z Brionov nenadoma odšel v Moskvo. Baje je skušal prepričati Hruščeva, naj zaenkrat opusti misel o ruski intervenciji. Zato je sovjetska diplomacija spremenila taktiko ter predlagala, naj se takoj skliče mednarodna konferenca za Srednji Vzhod, katere bi se udeležile Amerika, Rusija, Vel. Britanija, Francija ter Indija. Predsedoval naj bi jredsednik OZN Hammar-skjoeld. Zahodnjaki so predlog sicer načelno sprejeli, toda prej naj se izkaže dobra volja Sovjetov v Varnostnem svetu. Ta se mora namreč izreči o japonski resoluciji, ki predlaga, naj se ojači zbor opazovalcev ZN v Libanonu,
potem ko je načrt o ustanovitvi mednarodnega policijskega zbora zaradi sovjetskega veta propadel. Predvideva pa se, da bodo Sovjeti tudi japonski predlog zavrnili. V tem primeru bodo po vsej verjetnosti sklicali izredno zasedanje Generalne skupščine ZN.
Nova iraška republika
Novo iraško republiko so doslej priznale le komunistične države z Jugoslavijo vred, čeprav slednja ni do sedaj imela z Irakom diplomatskih odnosov. Tu gre očividno za politično uslugo Nasserju, ker je po mednarodnih običajih za priznanje neke nove vlade merodajno dejansko obvladanje položaja v državi in ne politična simpatija.
Revolucionarna vlada v Iraku je medtem že odpovedala bagdadsko pogodbo, z Združeno a-rabsko republiko pa je sklenila nenapadalno prijateljsko pogodbo. Izjavila je, da bo spoštovala petrolejske dogovore z zapadnimi družbami.
Kaže, da se bo sedanje stanje na Srednjem Vzhodu polagoma ustalilo; ves boj se je prenesel z vojaškega na diplomatsko polje, to je med velesile, ki so vajene odločati usodo malih državic.
Irak je država, ki se razteza na ozemlju stare Mezopotamije s sedežem v Bagdadu. Ima okrog 5 milijonov prebivalcev, od katerih je 90% Arabcev, ostali so Turki in Kurdi. Nastal je po prvi svetovni vojni. Do leta 1932 je nad njim izvrševala mandat Vel. Britanija, tega leta je postal popolnoma samostojna država. Važnost Iraka predstavljajo bogati petrolejski vrelci. Zlasti bogato je področje okrog Mossula, od koder se petrolej pretaka po dveh naftovodih v Tripoli in Kajfo ob sredozemski obali. Z letno proizvodnjo 30.000 ton se uvršča med najbogatejše države s petrolejem na Srednjem Vzhodu.
Fanfani dobil zaupnico
<311
arija
čaka
Od sinjega Jadrana, Soče, Zilje Slovencev trume v daljni Lurd
[gredo,
da počaste prehlaieno Gospo, ki vabi v svoje varno jih okrilje.
Njej, dobri Materi, otroci verni najlepše pesmi zapoj o v pozdrav. Sam Bog jim srčne strune
[je ubral. Sladijo pot jim upi neizmerni.
Daruj Devici ranjeno srce, moj rod, da cvet požene solza
1 vsaka
in dom oblaki črni zapuste.
O, ne odvrni, -zapeljan, koraka in vere in ljubezni več od Nje. Zaupaj, moli, poj! Marija čaka...
Ljubka Šorli
V Italiji je ves teden potekal v pričakovanju, kako se bo zaključila razprava o Fanfanijevi vladi. Končno je v soboto prišlo do glasovanja o zaupnici vladi tudi v poslanski zbornici, kjer je Fanfa-nijeva vlada dobila potrebno, pa čeprav skromno večino (295 proti 287). Za vlado so glasovali krščanski demokrati in socialdemokrati, republikanci pa so se glasovanja vzdržali; vzdržali so se tudi trije poslanci Volkspartei-ja. Komunisti in spcialisti so glasovali proti; prav tako vsa desnica.
Nova vlada je sestavljena izključno iz krščanskih ter socialnih demokratov. Brž se je lotila dela, ker se bližajo počitnice. Dežela pričakuje od nje, da bo svoj socialni program tudi uresničila. Tudi Slovenci marsikaj pričakujemo.
Med razpravo v zbornici je govoril tudi novoizvoljeni tržaški poslanec KD Bologna, ki se je med drugim zavzel za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. S tem v zvezi je na ugovore desničarskih poslancev pametno odgovoril, da slovenska manjšina ne bo nikakor ogrožala državne celovitosti v okviru nove dežele.
Drugače v Italiji skrbno zasledujejo dogodke na Srednjem Vzhodu. Nekateri menijo, da bi Italija lahko pomirjevalno vplivala s svojim zadržanjem. Ameriški zunanji minister Dulles je po-
slal Fanfaniju pismo, da bi si izmenjala poglede.
General de Gaulle
še vedno ureja Francijo po svoji zamisli. V Alžiriji so se spet oglasili uporniki z atentati v deželi. Na Srednji Vzhod pa Francija ni posegla, Čeprav je bila povabljena z ostalimi zapadnimi velesilami, ker ima pač sama svoj Srednji Vzhod v Severni Afriki. V libanonske vode je poslala le par ladij, da simbolično predstavljajo udeležbo Francije pri angloameri-škem posegu v Libanonu, odnosno v Jordaniji.
Avstrijski kancler v Moskvi
Ob začetku tedna je z letalom odšel na obisk v Moskvo avstrijski ministrski predsednik Julij Raab; spremljali so ga zunanji minister Figi, podpredsednik Pit-termann in socialist Kreisky. Njihov obisk v Moskvi ima za namen, doseči od Sovjetov olajšanje pogojev mirovne pogodbe, zlasti odplačevanje vojne odškodnine v obliki petroleja, ki ga mora Avstrija dobavljati Sovjetiji.
»Katoliški glas“ v vsako slovensko družino!
naš_ teden i/	cerkviLurškim romarjem	na pot
27. 7. nedelja, 9. pob.: sv. Pantaleon, m.
28.7. ponedeljek: sv. Viktor, p. m.
29.7. torek: sv. Marta, dev.
30.7. sreda: sv. Julita, m.
31.7. četrtek: sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitskega reda
1.8. petek, prvi: Vezi sv. Petra; sv. Makabejski bratje, m.
2.8. sobota, prva: sv. Alfonz Liguorij, cerkveni uč. - Porcijunkula
*
SF. PANTALEON (f 305) je bil osebni cesarjev zdravnik. Dvorno življenje ga je zapeljalo v posvetnost, odpadel je celo od krščanske vere. Duhovnik Hermolaj ga
je opozoril, naj posnema svojo sveto mater, ki živi tako krepostno.
Ta opomin in materin zgled sta vplivala na njegovo spreobrnjenje. Razdelil je svoje premoženje med reveže. Odslej je svojo zdravniško pomoč dajal skoraj izključno le revežem.
Ko je cesar Maksimijan zvedel, da je kristjan, ga je ukazal dejati na natezalnico in žgati z bakljami. Končno je bil umorjen z mečem.
Marsikomu je prav njegovega verna in pobožna mati izprosila spreobrnjenje. Boga zahvali, če imaš dobro, molitveno mater.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas, ko se je Jezus C tj približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O, da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali ter stiskali od vseh strani: in v tla bado poteptali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili
v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.« In stopivši v tempelj je začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali; in jim je govoril: »Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.« In učil je vsak dan v templju.
*
9. nedelja po Binkoštih
Malo čudno se nam zdi, ko beremo, da je Jezus jokal. Jočemo mi ljudje, ki smo šibki in nebogljeni. -Kadar nas doleti kaj žalostnega, pa se zjočemo. Zveličar je bil pa Bog. In vendar je res, ker pravi evangelij, da se je Jezus zjokal. Stal je na hribu, gledal na spodaj ležeče mesto Jeru-. zalem in se jokal. Znamenje, da je njegovo srce bilo polno žalosti.
Jezus je jokal predvsem zaradi ljudi, ošabnih in zakrknjenih ljudi, ki so prevzetno odklanjali ponujeno milost. Odklanjali so Boga. Zapeljal jih je hudič, premamil jih je svet. Mikala jih je zemlja, mikale zabave, mikali užitki
[gjjz življenja Ceri
Nevidna avdienca
V	soboto ob dvanajstih in pol je imel sveti oče prvi radijski nagovor za redovnice strogih redov. Naslednja dva govora bosta v soboto 26. julija in v soboto 2. avgusta.
Prošnja za mir
Dne 14. julija je naslovil sveti oče posebno pismo vsem škofom sveta, v katerem jih prosi, naj na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, organizirajo molitve za mir med narodi in za trpečo Cerkev.
Martin Bormann
duhovnik
Prihodnjo nedeljo, 26. julija, bo prejel mašniško posvečenje Martin Bormann, sin Hitlerjevega sodelavca. Njegov oče je bil v veliki meri kriv za preganjanje katoličanov v Nemčiji. Martin Bormann je našel pot do vere, ko je po zadnji svet. vojni dobil zatočišče pri neki dobri katoliški družini na Tirolskem. Tam se je tudi odločil, da postane duhovnik, da bi zadoščeval za grehe svojega očeta.
100-Ietni jubilej redovnice
Sestra Julijana, francoska redovnica Kongregacije božje Previdnosti, je praznovala stoletnico svojega rojstva. V red je vstopila, ko je imela 18 let.
Kapela na letališču
Na letališču v Nici so zgradili kapelo, ki služi duhovnikom na potovanju, da morejo opraviti sveto mašo. Kapela je zgrajena pod zemljo.
Pomoč Marijine legije na Koreji
Na Koreji so preteklo leto v 25 župnijah krstili 7.000 odraslih ljudi. Vsak kr-ščenec je moral vsaj pol leta obiskovati
krščanski nauk. Pri tem ogromnem delu so učinkovito pomagali člani Marijine legije.
Misijonsko središče v Parizu
Na željo misijonskih škofov so v Parizu odprli stalno središče za oblikovanje misijonarjev. Šola je namenjena duhovnikom, laikom in redovnicam, in bo nudila potrebno pomoč pri pripravi za delo v misijonih.
Lepa pomoč ameriških otrok
Meseca maja zbirajo otroci po ameriških katoliških šolah prispevke za pomoč poganskim otrokom. Lansko leto so mogli z njihovimi prispevki poskrbeti za 114 tisoč otrok, da so prejeli krst, bivališče, zdravniško pomoč in šolanje.
Tragična smrt astronoma Armellinija
V	noči od 15. na 16. julij je nastal požar v kupoli rimske zvezdarne na Monte Mario. Obveščen o tem, se je bivši ravnatelj zvezdarne prof. Giuseppe Armellini takoj podal na kraj požara, da bi rešil dragocene aparate. Pri lem pa so ga zajeli plameni, da je podlegel hudim opeklinam. Njegov pogreb se je izvršil z največjo svečanostjo s pogrebnim obredom v cerkvi S. Maria sopra Minerva. Pogreba se je udeležilo veliko političnih in cerkvenih visokih osebnosti. Pokojnikova žena Gabrijela Conti je prva ženska v Italiji, ki je promovirala v astronomiji. Poleg žene in ene hčerke se je pogreba udeležila še hčerka Lina, redovnica dominikanskega reda klaris. Na posebno dovoljenje sv. očeta je smela zapustiti samostanske zidove, da se je udeležila očetovega pogreba. G. Armellini je bil velik ital. astronom. Bii je tudi član Papeške akademije znanosti in umetnosti.
Prišel je 25. julij Marijinega jubilejnega leta 1958 in okrog 1.300 vernih Slovencev potuje od vseh strani sveta v Lurd. Tisoč romarjev je s Primorske in Koroške, o-stali so naši rojaki iz Amerike in Francije. V Lurdu se bo tako izvršilo veliko srečanje versko svobodnih Slovencev.
V	preteklih letih smo imeli na Primor-
prosti, skromni, globoko verni ljudje znajo za Marijino slavo in čast žrtvovati toliko denarja in časa. Kot župnija ima največje predstavništvo Rojan iz Trsta, kar 90 romarjev, iti to iz vseh stanov’ in poklicev, tudi inteligenčnih. Manjše podeželske župnije s tisoč do 1.500 dušami imajo po 15 do 20 romarjev. Skromna
)
tega sveta. Opustili so molitev, opustili versko življenje, vdali so se grehu in grešnim strastem. Boga so poslali v popolno pozabo, Odrešenika pa tirali v mučeni-štvo in smrt. — Taki grehi niso mogli ostati nekaznovani. Učenik je v duhu že videl strahotno kazen, pripravljeno za izdajalski rod.
Božja logika je nespremenljiva: Stvarnik greha ne mara in ga hudo kaznuje. On ne mara nevere, ne mara nemorale, ne mara verske brezbrižnosti, ne mara materializma, ne mara oholosti, ne mara hudobije. Bog želi In zahteva nasprotno:	globoko vero,
popolno moralo, vsestransko poštenost in svetost. — Varujmo se grehov, ker žalijo in izzivajo Boga ! Spovejmo se storjenih grehov, spovedujmo se redno in pogosto ! Ker smo šibki, padamo pogosto. A kdor je padel, mora vstati, da ne obleži za vedno. Po grehu ne čakaj in ne odlagaj spovedi, ampak pojdi čimprej v spovednico ! Spravi se z Bogom, da te ne kaznuje!
Mislimo veliko na Boga! O-pravljajmo zvesto verske dolžnosti ! Ljubimo molitev in pogosto sv. obhajilo! Ljubimo cerkev, ki je božji hram! Ljubimo Jezusa! Ljubimo svetost in sveto življenje! Svetost je skrivnostni ključ in pot do sreče, svetost je prava pot do Boga. Kdor se vdaja grehu, tak časti hudiča, žali Boga in pogublja samega sebe. Kdor išče svetost, tak je resnično zrel, velik, odrasel, pameten in moder. Skrbimo za svetost in posvetimo se!
MARIJIN SPOMENIK PRED LURŠKIMI BAZILIKAMI
skem že lepo število skupnih romanj, a nikoli ni bilo za večdnevno romanje večjega odziva kakor letos. Tam decembra smo računali, da bo število naših turških romarjev okrog 400 do 500. Kako smo se zmotili! Sedaj nas je kar tisoč, in če bi mogli pravočasno najti prostor v Lurdu, bi nas bilo za dva vlaka. Tako visoka udeležba pomeni, da je na Primorskem in Koroškem pobožnost do Matere božje živo dejstvo, ki naj nas samo razveseljuje. Zopet je res, kar sem slišal kot dijak na nekem marijanskem zborovanju: slovensko srce je tako ustvarjeno, da se počuti dobro le pri Materi božji! Blagor narodu, ki si sredi tolikšne -svetcnme duhovne bede piše svetlo stran zgodovine!
Mnogi se čudijo in skoro ne razumejo, odkod se je nabralo toliko romarjev. Ne* kje so celo znali povedati, da je večina naših romarjev iz Istre in drugih krajev. Kakšen nepotrebni strah! Velika večina naših romarjev je iz Marijinih družb iz mesta Trsta in Gorice! Marijina kongregacija je v največji meri zbudila pravo zanimanje za naše skupno romanje. Pre-
romarska knjižica, ki je po. zaslugi tiskarne izrecno lično izdelana, ostane dokaz, kako smo versko svobodni zamejski Slovenci nroslavili prvi stoletni jubilej Marijine slave v Lurdu.
Naši romarji, ki berejo to številko Kat. glasa na dolgi poti v Lurd, prav dobro vedo, zakaj gremo pred masabjelsko votlino, do katere se moramo z vlakom voziti kar 33 ur. Gremo v Lurd molit in delat pokoro — v procesiji, kakor je Brezmadežna naročila Bernardki'."PreS"nekaj' dnevi je pisal tržaški gospod škof našemu vodstvu pomembne vrstice:
»Pustite romarjem, naj veliko molijo pred votlino. Priporočajte jim, naj v dnevih romanja večkrat pridejo sami k votlini in naj tam molijo. Naj ne hodijo dosti po Lurdu in naj ne kupujejo preveč spominov, ki so zelo dragi... Med vožnjo naj se vrsti molitev, petje in tudi premišljevanje. Vsi romarji se vrnite s sklepi svetosti.«
To so naši cilji, in dobri Bog daj, da bi jih dosegli!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Nove in zlate maše
Kot smo že poročali, je ljubljanski škof Vovk na praznik sv. Petra in Pavla posvetil v ljubljanski stolnici letošnje novo-mašnike za ljubljansko in goriško škofijo. Novomašniki iz te slednje, štirje po številu, so imeli nove maše v naslednjih nedeljah: Slavko Črnigoj v Sturjah v nedeljo 6. julija, isti dan je imel primicijo tudi Franc Bole v Postojni; naslednjo nedeljo -13. jul. je bila nova maša č. g. Angela Batiča v Lokavcu pri Ajdovščini; preteklo nedeljo 20. julija pa sta imela novo mašo Bogdan Bric v Dornberku ter Janez Tušar v Cerknem.
Povsod so ljudje z največjim navdušenjem sprejemali nove mašnike in povsod so bile cerkve daleko premajhne za vse udeležence. Zunanje slovesnosti so bile kakor v najboljših časifi v preteklosti, najbolj pa so se menda odlikovali Lo-kavčani in Dornberžani. Ti slednji so za novo mašo prebarvali vso cerkev od zunaj in znotraj, napravili okrog cerkve nov zid in zvišali zvonik.. Ker 21. julija obhajajo praznik farnega patrona sv. Danijela, so slavje nove maše podaljšali še za en dan. Zato so pravzaprav imeli v Dornberku dva dni novo mašo.
Z novimi mašniki so se poveselili tudi stari mašniki, namreč zlatomašniki, ki so prav tako obhajali zlate maše ta mesec. In sicer je preteklo nedeljo videla Vipava kar dva zlatomašnika, dekana Ignaca Breitenbergerja ter njegovega so šolca in vipavskega rojaka patra Buko viča iz družbe Jezusove. Zjutraj ob 6. uri je imel zlato mašo p. Bukovič in pridigal mu je lanski zlatomašnik Janez Kovač
iz Št. Vida na Vipavskem, ob 10. uri pa je daroval zlato mašo dekan Breitenber-ger, pridigal pa mu je zlatomašnik p. Bukovič. Pri kosilu so bili zbrani še bise-romašnik Henrik Černigoj iz Lokavca ter bivša zlatomašnika Lojze Kralj iz Goč in Janez Debevec iz Budanj. Torej kar šest zlatomašnikov ob isti slovesnosti. Zlato mašnik Breitenberger je rodom iz Idrije ter župnikuje v Vipavi že 34 let.
Vsem novomašnikom in zlatomašnikom naša iskrena voščila.
Z.D.A. IN KANADA
Jubileji v duhovniških vrstah
V Združ. državah so obhajali zlato mašniško slavje trije duhovniki, in sicer č. g. Blažič, ki opravlja dušnopastirsko službo med Slovaki v Unintownu, msgr. Schiffrer, ki deluje v fari sv. Jožefa v Chisholmu in gradi novo cerkev, pri čemer sodeluje s kiparskimi deli umetnik F. Gorše, in končno msgr. Zaplotnik, ki se je, čeprav izvedenec v cerkvenem pravu, posvetil dušnopastirskemu delu, katerega sedaj opravlja pri sv. Patriku v Gretni.
V Kanadi pa je praznoval tridesetletni mašniški jubilej č. g. J. Kolarič, C.M., župnik slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu. Jubilejna slovesnost se je vršila 29. junija s slovesno sv. mašo in s popoldansko proslavo. Slavnostni govornik je bil pater Fortunat Zorman, O. F.M., urednik verskega mesečnika »Ave Marija«. Glavno jubilantovo delo v tridesetih letih duhovništva je ustanovitev slovenske župnije v Torontu, zgraditev cerkve Marija Pomagaj in ustanovitev
Spored našega bivanja v Lordu
Sobota 26. julija: ob 17.45 prvi pozdrav pri votlini.
Nedelja 27. jul.: ob 8. uri škofova sv. maša pri votlini; ob 10. uri sv. križev pot. Ponedeljek 28. jul.: ob 7. uri služba božja v baziliki sv. rožnega venca; ob 21.30 adoracija s sv. mašo v baziliki Brezmadežne.
Torek 29. jul.: ob 6.30 sv. maša na trgu pred kapelo sv. Bernardke; ob 11. uri slovo od votline.
ODHOD romarskega vlaka
Trst:	odhod	6.30	—	Bivio Aurisina:
6.52 — Monfalcone: 7.22 — Mestre: 9.45 — Verona: 11.15	— Milano smistamento:
13.46 — Genova San Pier d’Arena: prihod 16.44, odhod 17.40 — Ventimiglia: odhod 22.49.
Na poti v Lurd se v soboto 26. julija ustavimo v francoskem mestu Carcasson-ne, kjer bo okrog 10. ure sv. maša. — Romarji bodo lahko ta dan pri sv. obhajilu tudi v Lurdu, kjer se maše in sv. obhajila vrste ves dan in vso noč. Treba je le, da se držijo znanih določil za sv. obhajilo.
Na povratku iz Lurda se v sredo 30. julija okrog 11. ure ustavimo v Turinu. Tu bo sv. maša in prilika za sv. obhajilo.
Lurški romarji se vrnejo v Trst oziroma v Gorico v sredo 30. julija ob 23.45 (če ne bo zamude).
Prof. Mathevvs, velik prijatelj Slovencev, umrl
Pred časom je v Londonu umrl W. K. Mathews, profesor ruskega jezika in književnosti na londonski univerzi. Bil je to velik prijatelj Slovencev. Z našim narodom je bil povezan zlasti po svoji ženi, ki je koroška Slovenka. Slovenščine se je tako naučil, da je mogel v izvirniku brati tudi literarne ustvaritve naših pesnikov in pisateljev. Neštetokrat je bil na Slovenskem; pa tudi, kadar se je mudil drugod v inozemstvu, se je posebej zanimal za Slovence.
Znanstveno delo prof. Mathevvsa je zelo obsežno. Bil je urednik znanstvene revije »Slavonic and East European Re-vievv« (Slovanska in vzhodnoevropska revija), ki uživa velik ugled med slavisti in sploh med vsemi, ki se širom po svetu zanimajo za študij slovanskih narodov in njih kulture. Kar se pa našega naroda tiče, je treba poudariti, da je napisal vrsto razprav o književnosti, ki jo je z veliko ljubeznijo skušal prikazati in približati angleškim bralcem.
Zadnje, kar je na tem področju storil, je njegov odločilni delež pri izdaji angleške antologije slovenske poezije »Parnas malega naroda«.
ter urejanje verskega mesečnika »Božja beseda«.
Vsem čč. gg. jubilantom tudi naše i-skrene čestitke!
Lokavec
Skoro sto let bo, kar ni bilo pri nas nove maše, zadnjo je bral rajni gospod Blaško, po domače Mojstrov. V nedeljo 13. t. m. pa je daroval novo mašo č. g. Angel Batič, po domače Murčkov, iz Gorenj ; cerkev je bila nabito polna, nikoli tako, odkar je bila sezidana. Ljudje so prihiteli od blizu in daleč, posebno Gorjanov je bilo mnogo, čeprav niso posebno vneti obiskovalci cerkve. Vsa fara se je lepo pripravila na to redko slovesnost; izredno veliko je bilo število povabljencev na mašnikovem domu, ' kjer so jim morali postreči kar pod milim nebom.
Na bližnji šagri sv. Lovrenca pa bomo praznovali tudi izredno redko slovesnost, in sicer biserno mašo našega dragega gospoda župnika, č. g. Henrika Černigoja.
*
Isto nedeljo smo pokopali Tončko Del Fabro, ki je umrla v bolnišnici na Gorenjskem, ženo nekdanjega fužinarja Poldeta, ki je bil znan daleč okoli po svojih izdelkih. Prerano umrla pokojnica je bila dobra krščanska mati in gospodinja. Zadnja leta je bolehala na sladkorni bolezni.
Iz spodnje Italije je prispela vest, da je tam preminila nekdanja Tončkina soseda Justina Hočevar.
Prizadetima družinama naše sožalje, rajnima pa naj sveti večna luč.
Stooencem, fcl (>oilo te dni poeomidi o Gucd, ^cti OCat-Qias svečno pof in o(n(o Go|jega-in oJUacijinega (>(agos(ona.
tJLetošnje	stoletne	slo
List »Primorske novice«, ki izhaja onstran meje, je 6. junija tega leta prinesel članek o Lurdu z naslovom »Jubilej sramote«. Sramota pa naj bi bila v tem, da ljudje verjamejo, da se je tam pred sto leti ubogi pastirici prikazala Marija. Na tej neumnosti, kakor piše list, ljudje delajo v Lurdu velikanske dobičke, ki jih bosta deležni Cerkev in francoska država.
Tako prostaškega in umazanega pisanja o Lurdu bi najbrže svobodni svet ne Prenesel. Prenesti pa ga morajo dežele, Ljer je svoboda zatrta in vlada brezbožna diktatura. Tam nihče nima možnosti, da bi mogel pisati resnico o Lurdu. S takim pisanjem si. ubogi brezbožniki dajejo spričevalo svoje duhovne revščine m pečat sramote, ki bo na njih ostal.
Lurd ne sloni na kakšni bajki, ampak na zgodovinskem dejstvu. O tem se lahko Prepričajo tudi brezbožniki, seveda pod Pogojem, da nočejo ostati prostovoljno slepi in da imajo dobro voljo spoznati resnico.
Pomen Lurda je v prvi vrsti duhoven. 2ato ob stoletnici prikazovanj prihajajo tja romarji z vseh delov sveta, da se Mariji priporoče za telesno zdravje in za duhovno pomoč. Kratek pregled slovesnosti nam bo pokazal, kakšno zaupanje Imajo kristjani vsega sveta v božjo Mater, ki na tem kraju dostikrat tudi na čudežen način uslišuje njihove prošnje.
Od 11. februarja letošnjega leta, ko je minilo sto let od prvega Marijinega prikazanja, do februarja prihodnjega leta bo Lurd središče, kjer se bodo zbrali romarji iz vseh narodov sveta.
ROMARJI Z VSEGA SVETA
Večje skupine se morajo prej prijaviti. Preskrbeti si morejo prenočišča in si zagotoviti čas, da bodo mogli opraviti pobožnosti, ki se tam navadno opravljajo. Skupno za vse romarje sta tam vsak dan procesija s sv. Rešnjem telesom ob 4h popoldne in zvečer ob 8h rožni venec Pred votlino prikazovanj in nato procesija z lučkami. Vsaka skupina pa želi imeti še sveto mašo pred votlino, uro molitve v zgornji baziliki s sveto mašo, \ križev pot in še kakšno drugo pobožnost, ■jkakor sveto mašo v baziliki sv. rožnega lenca, sv. mašo pred oltarjem sv. 'Bernardke, večje skupine tudi kakšno slovesnost v novi baziliki sv. Pija X. Vse
lo	zavisi tudi od tega, koliko časa se skupina mudi v Lurdu. Večje skupine so tam od 3 do 5 dni.
Povprečno je letos v Lurdu vsak dan °krog 60.000 ljudi, bilo pa jih je že tudi
100.000	naenkrat. Nikakor si nc smemo Predstavljati, da prihajajo tja samo ženske, veliko je tudi moških. Otrok pa sko-ro ni videti, ker romarji prihajajo po Večini iz daljnjih krajev. Niso romarji Samo preprosti, so tudi izobraženci, zlasti je veliko zdravnikov, ki spremljajo bolnike. Teh je v Lurdu vsak dan na stotine. Včasih prirejajo romanja posebej *anje, navadno pa jih priključijo skupinam zdravih romarjev.
Večjih skupin, ki bodo letos prišle v Lurd, se je prijavilo okrog 650. Te pridejo navadno z enim ali več posebnimi vlaki. Mnogo več pa je neprijavljenih skupin.
Ko bomo Slovenci v Lurdu od 26. do 29. julija, bodo tam poleg Francozov še skupine iz raznih krajev Anglije, Irske,
Belgije, Luksemburga, iz Zapadne Nemčije, tri skupine iz Italije, iz Neapla in Piemonta, in še iz drugih dežela.
VOJAKI ROMAJO V LURD
Dosti je romanj za posamezne organizacije in ustanove. Tako so že imele svoje romanje angleške, italijanske in francoske Marijine družbe. Dosti je tudi raznih vej Katoliške akcije. Svoje romanje je imela mednarodna zveza katoliških mož; od 15. do 17. avgusta bo mednarodno delavsko romanje. Posebej se bodo v Lurdu še zbrali francoski, belgijski in holanski delavci.
Tudi za bolnike bodo razna skupinska romanja. Navadno zdravi vzamejo s seboj še bolnike. Vršila so se romanja mrtvoudnih, slepcev iz Zapadne Nemčije in tudi mednarodno romanje slepih; od
4.	do 8. avgusta bo mednarodno romanje gluhonemih.
Od slovanskih narodov ne bodo priredili romanj tisti, ki so za železno zaveso. Poljski kardinal Wyszynski je pisal lur-škemu škofu:	»Ker so naši škofje v
izrednih razmerah, smo prisiljeni, da ostanemo doma, na straži, da čuvamo svojo vero.« Od Slovanov bomo v Lurdu Slovenci s Tržaškega, Goriškega in Koroškega, Poljaki, ki bivajo v Franciji od
11.	do 16. avgusta in evropski ter ame-rikanski Ukrajinci od 2. do 6. avgusta.
Posebej je treba še omeniti romanje vojske. Ločeno bodo ali so že romali tja francoski, belgijski,' holandski in . irski vojaki. V dneh od 27. do 29. junija pa se je vršilo mednarodno romanje vojakov. Zbralo se je tedaj v Lurdu 30.000 francoskih in 10.000 drugih vojakov iz 14 držav. Med njimi so bili Nemci, Belgijci, Holandci, Italijani, Španci, Angleži, Ame-rikanci in drugi. Bili so v svojih pisanih uniformah letalci, mornarji in suho-zemska vojska. Prepeljali so se v 34 posebnih vlakih. Z njimi je bilo tudi 590 bolnih	vojakov. Udeležil se	je	romanja
msgr.	Ferretto, ki je prinesel	pozdrav
sv. Očeta. Sv. Oče je izrazil željo, naj bi se ob tem romanju utrdila vez ljubezni med narodi in da bi nastal na svetu pravi	mir, ki	bo temeljil	na	redu in
pravičnost^ in ga bo utrujevala krščanska ljubezen.
Pariški nadškof Feltin je naročal v govoru:	vsakdo naj moli za	svojo domo-
vino, ker jo mora ljubiti, moli naj -za voditelje narodov, da bodo prav vladali. Molijo naj, da bo med vsemi vladal mir in da se bodo vsi spori reševali v duhu pravičnosti in ljubezni. Udeležili so se romanja še: kardinal VVendel iz Mona-kovega, 34 nadškofov in škofov ter več sto vojaških kaplanov različnih narodnosti.
Z vojaki so bili: francoski maršal Juin, minister Michelet in okrog 30 generalov. Vsi so pri votlini molili rožni venec, so se udeležili slovesne maše, evharistične procesije, križevega pota, pocesije z lučmi. Velika večina vojakov je opravila spoved in je prejela sv. obhajilo. Obhajalo je dve sto vojaških kaplanov, ki jih je spremljalo dve sto častnikov. Sv. obhajilo je prejel tudi maršal Juin, Michelet in vsi generali.
Tako prihajajo romarji peš, z avtomobili, vlaki, letali, ladjami od vseh strani, od vseh narodov v malo mesto
Lurd samo zato, ker je od 11. februarja do 7. aprila 1858 nepismena 14-letna pastirica Bernardka videla »belo Gospo«. Napovedujejo, da bo letos prišlo tja od 8 do 10 milijonov zdravih in bolnih romarjev. Vse romarje druži ena vera, ena ljubezen do Boga in do Marije. Za vernega človeka so te množice dopolnilen dokaz, da Bog biva. Za nevernega človeka pa je to pojav, ki ga ni mogoče razložiti.
TUDI SLOVENCI BOMO POROMALI V LURD
Prihodnjo nedeljo, 27. julija, se bomo zbrali ob 8h zjutraj pri sveti maši pred votlino, kjer je Bernardka videla Marijo, Slovenci s Tržaškega, Goriškega in Koroškega. Pridružili se nam bodo naši so-rojaki, ki so raztreseni po Evropi in drugod po svetu. Cez 1.300 nas bo.
Zakaj se bomo tam zbrali? Zato, ker bomo odgovorili, kakor milijoni romarjev, na Marijino povabilo Bernardki pred sto leti: »Ali mi hočeš napraviti to uslugo, da prideš sem?«
Ta poziv daje smisel našemu romanju. Šli bomo tja, da poslušamo Marijino naročilo Bernardki: »Pojdi k studencu in se umij!« Pili bomo iz čudežnega izvira,
Dne 26. junija 1954 je umrl Ivan Trinko-Zamejski. Ob žalovanju njegovih rojakov in vsega slovenskega naroda so ga položili k počitku na pokopališču ob cerkvici v Trčmunu. Skromno, vaško pokopališče je to. Toda Trinko je velik. Če si je za zadnje bivališče izbral skromno beneško pokopališče ob cerkvi, kjer je bil krščen, se ne sme zgoditi, da bomo nanj pozabili in da se bo njegov grob zabrisal. Danes je pa tako. Če greš na trčmunsko pokopališče, boš zaman iskal grob Ivana Trinka. Ni kamna, ni napisa, ki bi pričal, da tu počiva trudno srce velikega sina Slovenske Benečije. Skromen lesen križec brez napisa, velik grm nekega zelenja, to je vse, kar ima Ivan
Zaključek zasedanja mešanega odbora
v Rimu
V	petek 18. julija se je v Rimu zaključilo tretje redno zasedanje jugoslovan-sko-italijansko mešanega odbora za nacionalne manjšine. Na zasedanju so razpravljali razna vprašanja, ki se tičejo šolstva obeh narodnosti ter številne pritožbe posameznikov.
Rezultat pogajanj temelji na priporočilu italijanski vladi, da izda zakon o šolstvu s slovenskim učnim jezikom in s priporočilom jugoslovanski vladi, naj bi zamenjala nekatere učitelje na italijanskih šolah svojega področja z učitelji, katerih materin jezik je italijanski. Vprašanje dvojezičnosti so odložili na prihodnje zasedanje, ki bo konec leta v Beogradu. Zasedanje mešanega odbora je poteklo v prijateljskem in iskrenem ozračju. Tudi v Rimu so zadovoljni z razgovori in jih vključujejo v sedanje ozračje plodnega sodelovanja med obema državama.
da si pridobimo ozdravljenje telesnih slabosti. Zlasti pa se bomo vsi umili v duhovni kopeli svete pokore. Po tej poti nas Marija hoče pripeljati do svojega Sina. Zakaj vse nas po Mariji vodi h Kristusu, edinemu Odrešeniku, ki jo je napravil Brezmadežno in polno milosti.
Šli bomo v Lurd, da se duhovno prerodimo, ker človek nima samo telesa, ampak ima tudi dušo. Veliki tehnični napredek nas postavlja v nevarnost, da bi postali teoretični ali praktični materialisti. Pa kaj bi pam pomagalo, če bi si pridobili tudi ves svet za ceno svoje duše? Duhovno se preroditi, se pravi, pridobiti si novo dušo, ki bo vse stvari gledala in presojala z očmi vere, da bo znala ločiti bistveno od nebistvenega, trajno od minljivega.
Spreobrnjenje ne zahteva od nas, da se umaknemo svetu. Ker se je Marija prikazala na zemlji, nas s svojim zgledom uči, da ne preziramo tega sveta. Od nas pričakuje, da ga preoblikujemo z resnico vere in zgledom krščanskega življenja.
Ko se bomo iz Lurda vrnili v trdo vsakdanje življenje, bomo oboroženi z novim orožjem. V svojih dušah bomo nosili mir in Marijin nasmeh, ki nas bo kot poroštvo njene ljubezni spremljal v življenju.
Kot se bomo vsi, ki se bomo romanja udeležili, spomnili svojih sorojakov, tako ‘naj bodo tudi oni v duhu z nami združeni v prošnji do nebeške Matere, da nam pomaga iz sedanjih stisk.
Trinko na grobu. Pravzaprav, ko sva» s tovarišem pomolila na njegovem grobu, sva še vedno dvomila, ali je pravi. Takšen je danes po štirih letih od pokopa Trinkov grob. Nekoč sem bral, da zbirajo nekje v Vidmu denar za Trinkov nagrobni spomenik. Potem pa vse tiho. Gre nabiralna akcija naprej? Se bomo Trinkovi rojaki vsaj za peto obletnico Zganili in postavili na njegov grob vsaj kamen z napisom?
Trinkov grob, kakor je danes, ne dela časti nikomur, nam njegovim rojakom in častilcem pa še najmanj. Danes so v Trčmun speljali cesto. Z avtom in, če potrebno tudi z motorjem, se lahko pripelješ prav v vas. Marsikdo se povzpne tudi do cerkve,- saj je od tam tako lep razgled na Matajursko pogorje. Pri tolikem napredku sodobne civilizacije, (Trč-munčani si niso niti v sanjah mislili, da se bodo vozili z avtom v domačo vas), naj priča pozabljeni Trinkov grob o nehvaležnosti slovenskega ljudstva do največjih njegovih sinov?
Čimprej izbrišimo to našo skupno veliko sramoto!
Mohor Kacafura
Letošnje mature
Na učiteljišču so maturirali:
Tržačani: Cah Ana, Floridan Marija, Godina Adrijana, Slavec Ada, Sancin Sergej, Bogateč Marta, Mezgec Lavra, Uršič Tatjana, šest kandidatov ima popravne izpite, ena kandidatinja je bila zavrnjena.
Goričani: Čemo Viljem, Ceschia Vanda, Dornik Adrijana, Pahor Marija, Peric Jožica, Radetič Marija, Tomazetič Ivan, Popravne izpite imajo štirje kandidati, ena kandidatinja je bila zavrnjena.
»Naši ljubi otroci«
Tak nedolžen naslov ima neka igra, ki jo že dolgo predvaja SNG iz Trsta. Ob prvih predstavah so opozorili, da igra ni primerna za mladino. »Novi list« je z vso obzirnostjo povedal, da igra ima moralno kvaren vpliv in da zato ni prav nič primerna za preproste ljudi. Kljub temu jo sedaj SNG prenaša z odra na oder, iz vasi v vas. Pri tem vabijo ne samo preproste ljudi nego tudi mladino, in celo Ijudskošolske otroke. Neki »voditelj« iz te skupine se je baje izrazil: »Pustilte jih, naj vidijo, kaj delajo odrasli!«
Mi pa ne smemo pustiti, da bi SNG pod firmo umetnosti kvarilo naše ljudi in naše otroke. Zato opozarjamo vse prizadete na moralne kvalitete omenjene igre.
Radio Trst A
od 27. julija do 2. avgusta 1958
Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. —
12.00 Vera in naš čas. — 16.00 Slovenski zbori. — 17.00 Novela: A. Puškin: »Pogrebnik«. — 19.00 Slovenski samospevi. —
19.15 »Ko študent na rajžo gre« - mladinska počitniška oddaja. — 21.30 Narava poje v pesmi: »Zlato sonce, zlat pripelji s sabo dan«.
Ponedeljek: Predavanje: »Afriški pritlikavci izginjajo«. — 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«. — 19.15 Radijska univerza; (9.) »Surovine za hrano«. — 20.00 športna tribuna. — 20.30 Gaetano Donizetti: »Hči polka«. — Približno ob 22.20: Mala literarna oddaja.
Torek: 18.00 Wieniawski: Koncert št. 2 za violino in orkester v d-molu op. 22. —
19.15 Sirimo obzorja: (5.) »Elektrika«. —
21.00 Obletnica tedna: »Pred 80 leti se je začela okupacija Bosne in Hercegovine«. — 22.00 Literatura v Sovjetski zvezi: (2.) »Tragedija poetov«. — 22.40 De Falla: Triogelnik.
Sreda: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet. — 18.00 Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru. — 18.30 Z začarane police: Italo Calvino: »Goske«. — 19.00 Vokalni kvintet »Zarja«. — 19.15 Zdravniški vedež.
Sreda: 21.00 Alfio Berretta: »TI«, komedija v treh dejanjih.
četrtek: 18.00 Brahms: Koncert v d-molu op. 15. — 19.15 Radijska univerza: (5.) »Delovanje Varnostnega sveta«. — 20.30 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: »Ibsenova resnična Nora«. — 22.00 »Današnja kinematografija«.
Petek: 11.30 življenja in usode: »Althea Gibson, teniška prvakinja«. — 18.00 Velika dela slavnih mojstrov. — 19.15 Znanost in tehnika: »Železnice v arabski puščavi«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 25. spev.
Sobota: 11.30 Izleti po naših gorah: (5.) »Mangart«. — 17.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Marko« - 2. oddaja. — 19.15 Predavanje: »29. beneška Biennala«. — 21.00 Dramatizirana zgodba: »Klub samomorilcev«.
DAROVI za Marijanišče: N. N. iz Trsta 1.000; Petrovčič - Švica 1.000 lir.
Za katoliški tisk: Z. G. - Pesaro 300 lir.
NA TRINKOVEM GROBU
2. P.:
Ruda Jurčec - Ljubljanski triptih
Slovenska kulturna akcija v Argentini Je obogatila slovensko kulturo s svojo Petindvajseto izdajo slovenskih del. Izbrala je Ruda Jurčecev »Ljubljanski triptih«, nagrajen ob knjižnih nagradah SKA
*a leto 1955.
Ruda Jurčec, ki prebiva sedaj v Argentini, je bil glavni urednik »Slovenca« v Ljubljani, v Argentini pa se je uveljavil thdi kot literarni esejist. Sodeluje pri "Svobodni Sloveniji« kot zunanjepolitični Pvodničar, pri »Vrednotah« kot urednik. Pri »Meddobju« in »Glasu slov. kulturne akcije« pa kot souredni^. Njegovo prvo ^Poslovno delo je izšlo za njegovo pet-t^setletnico v »Meddobju« pod naslovom "Vuzmenice«.
Kakor Zorko Simčič v svojem »Človek P® obeh straneh stene«, tako je tudi Jur-Cec izbral snov za ta svoj prvi roman v Povojnih letih Ljubljane s perspektivo *a dvajset let nazaj. Roman je razdeljen Pa tri dele: Zgodba Simone Pavlinove, Zgodba Helene Vernikove in Proces Ja-Qeža Pavlina. Z globoko psihologijo odkriva pisatelj dogodke in duševne boje teh treh ljudi, ki jih je usoda združila,
da so še mrtvi posegali v življenje živih, do končnega odrešenja.
Simono, ženo Janeza Pavlina, prineso mrtvo domov. Zastrupila se je v cerkvi, kamor je zadnje čase tako pogosto zahajala in ki je bila nekoč skupna cerkev obeh. Janez ve, da teži krivda Simonove smrti na njem in na njegovi ljubici Heleni Vernikovi... Brez besed in brez hrupa sta jo onadva pognala v smrt. Simona je	mirno	prestala	preizkušnjo,	bila je
vdana in spokojna, dasi je s samomorom igro proti	Janezu	izgubila. Samomor ji
je iztrgal krinko: svojo premoč nad njim je	hlinila	in danes	zjutraj se je	zlomila
in	odšla...	To je podoba Simone,	podoba
žene, ki je ljubila in ki ji je ljubezen nad vse.
Prav tako se nam prikaže Helena Vernikova: ženska, ki sledi čustvu vse bolj kot strogim ukazom komunističnih agitatorjev. Zato se ji v ljubljanski stolnici na veliki petek pobesi roka, v kateri tišči revolver, ki naj bi zadal smrt in preplah med ljubljanskimi verniki. Sama se je ponudila, da izvede akcijo, a je propadla. Na begu iz stolnice se oklene Janeza in za oba se začne nova doba. že prej ji je v dachauskem taborišču zmanjkalo poguma. Aktiv jo je poslal tja s posebno nalogo. Ne more je izvršiti, ko spozna, da je Matej duhovnik, ki je prav tu v
taborišču spoznal svojo zmoto in sedaj umira vdano z edino željo, da bi še enkrat oblekel talar. In Helena, ki bi mu morala zadati smrt, mu ga prinese, da Matej mirno umrje. Po smrti Simone je pet mesecev prebila pri Janezu, a njuni duši se nista mogli sporazumeti.
«... o strašna neskončnost, v kateri se lovim, da bi ujela žarek rešitve. Ali si to ti...? Ali boš hotel vsaj včasih pozabiti na vse ostalo in združiti samo najini duši? Rada bi te ljubila... bolj kot morem ljubiti človeka... Včasih si želim, da bi bil več kot človek, da bi bil — bog ...«
In s to neutešeno ljubeznijo v srcu nastopi Helena svojo očiščevalno pot. Janeza ni več k njej, osumljen je, kakor je osumljena ona, a nima poguma, da bi pobegnil, kljub prizadevanju patra Roberta. V dolgih nočeh, ko brezcilno tava po Ljubljani, ko se skriva pred zasledovalci, še enkrat sodoživlja svoje zgrešeno življenje. Več kot enkrat mu zadonijo na uho Simonine besede: »Janez... ti bi moral biti duhovnik!« Tudi on to ve, njegov namen je bil trden, ko je končal maturo, a Lučo in njegov nauk sta ga potegnila v vrtinec. Ne mara biti izdajalec, ne mara kot duhovnik služiti temnim silam. Zato gre svojo pot stran od semenišča. A v njem ni pravega miru, za krin-
ko uglajenega, močnega človeka se skriva neodločnost in razdvojenost. Slabič je, ena sama njegova beseda bi lahko rešila Simono in Heleno, a besede mu ležijo na duši in ne more z njimi na dan. Simona in pozneje Helena ne vesta za njegove misli.
Na poti na morišče se končno najdeta Janez in Helena. Helena ga skuša na razpravi rešiti s tem, da bi sebe žrtvovala. A Janeza strah pred samim seboj podi v molk. Raste v njem... Na obrazu veličastje nadčloveka — kako je znal varati! — znotraj v njem pa šibkost in strah, ki sta se znala oborožiti samo z molkom... Pa še drugi vzrok je, da molči. Ko ga Helena zadnjikrat obišče v celici, ji to pove: »Najin račun o Simoni.« Zanj ju nihče ne zaslišuje, nikdo ne sodi... In prav Simona je, ki obema ponudi rešilno desko. To, kar je njej služilo za smrt, je njima v rešitev. V pokrovčku stekleničice za strup, ki ga je Helena našla tisto u-sodno jutro v šentflorijanski cerkvi in ga dala predelati v obesek, jima pater Robert prinese sv. obhajilo. Pater Robert, ki je prisoten povsod tam, kjer je njegova navzočnost nujna, povsod, kjer so duše, ki ga zavestno ali podzavestno kličejo. Tako tudi Janez in Helena. Na poti na morišče se končno njuni duši
najdeta, pokrepčani po skrivnostnem o-bisku Kristusa Kralja.
To je pastelna, slikarska pesem Ljubljane naših let, kakor pravi Tine Debenjak v kratkem uvodu. Zajema dobo od leta 1947 do začetka 1. 1948, toda s perspektivo za dvajset let nazaj, ko se je začel med Slovenci duhovni razkroj s komunizmom, ki ga predstavlja Lučo, še z imenom opozarjajoč na Luciferja.
Jurčecev slog je bogat, izbrušen kakor najlepše umetnine. Njegov »Ljubljanski triptih« je delo, kateremu se pozna, da ga je spisal zrel človek, ki je vse te slike morda že dolgo nosil v sebi in jih je vdanem trenutku z lahkoto vrgel na papir. Motil bi se človek, ki bi v tem delu iskal le zabavno, lahkotno snov. V njem so globine, ki jih do dna razume morda le umetnik sam.
»Ljubljanski triptih« je živa podoba modernega človeka, kakor ga predstavljata Simona in Helena, predvsem pa Janez v bistvu dober, a negotov v dejanjih in besedah. Pater Robert je v tej knjigi edina oseba, ki je gotova svoje poti, ki določno, a nevsiljivo kaže ljudem pot navzgor, ki resnično živi za svoje poslanstvo: reševati duše za Kristusa. »Ljubljanski triptih« je ena najlepših knjig moderne slovenske literature, zato je naša želja,, da bi nam Jurčec dal še drugih.
Zasledili so roparja srbske pravoslavne občine
Policiji se je posrečilo, da je razmeroma kmalu našla roparja, ki je s samokresom v roki izsilil denar od uradnikov srbske pravoslavne občine. Gre za 25-letnega brezposelnega tiskarja Glauca Zegnanija. Skupno z njim so v to roparsko afero zapleteni še trije tržaški dijaki, ki so Zegnaniju preskrbeli samokres in katerim je po ropu tudi izročil denar v oskrbo.
Otvoritvena vožnja brzeca Trst-Turin
S tržaške prenovljene postaje je v soboto 19. julija prvič odbrzel proti Turinu brzec R 491, sestavljen iz dveh električnih voz Trans-Europ-Express. Brzec porabi za pot od Trsta do Turina, to je 577 km, le 6 ur in 34 minut. Vlak Trst-Turin odpotuje iz Trsta nekaj minut pred 6. uro, s prihodom v Mestre ob 7.55, v Milan ob 10.42 in v Turin ob 12.34. Iz Turina odpotuje ob 14.55 in prispe v Trst ob 21.18 minut.
Sv. Ivan (Trst)
V	soboto in nedeljo 12.-13. julija so pri nas radostno pritrkovali zvonovi. Obhajali smo 25-letnico nove maše našega g. župnika č. g. Salvatorja Degrassi. Doma je iz Izole. Pod fašizmom je bil pri nas najprej slovenski kaplan, pozneje med vojno je po kratkem službovanju v slovenskih krajih postal naš župnik. Ker imamo pri nas Slovenci in Italijani vsak svojo službo božjo, je imel slavljenec ta dan sv. mašo za slovenske in potem za italijanske vernike. Slavnostna govornika sta s krepkimi besedami pojasnila pomen slovesnosti in zasluge župnikove za farno občestvo. Zelo lepo je prepeval pri obeh sv. mašah slovenski cerkveni pevski zbor. Zelo dovršeno je podal Perosijevo mašo Pontif. II. Mogočne moderne orgle so prišle v vsej moči do izraza pod prsti prof. Zupančičeve." Kot posebnost je treba omeniti, da se je g. župnik popolnoma naučil slovenščine, že kot dijak in v slovenščini zelo rad govori. Slovenci imajo v tej župniji zelo veliko prilike, udeleževati se slovenske službe božje med tednom in ob ne-deljah ter ob pogostih izrednih slovesnostih. G. srebrnomašniku želimo še mnogo let srečnega življenja in uspešnega dela v Gospodovem vinogradu.
Dolina
Naše novo župnišče je kar na tihem začelo služiti svojemu namenu. Nekdanje
kmetsko dvorišče je spremenjeno, in prejšnji teden je gospa Agnelettova razlagala številnim poslušalcem lepote Lurda, Fatime in španskih bazilik. Na dan opa-sila je bila prva filmska predstava z naslovom »Božja vojska«. Malo je filmov, ki bi znali tako približati in rešiti socialno vprašanje. Ta španski film je odlično katoliško delo, in film je dobil pred tremi leti v Benetkah prvo nagrado. Zadnjo nedeljo pa smo v lepem večeru prvič gledali v Dolini pravi »cinema-scope«, in to s preprostim, majhnim strojem za ozki trak. Podjetna agencija »Sampaolo film« ima sedaj že vse vrste moderne kinematografije, in to je za navadne župnijske dvorane velikega pomena.
V	teh dneh se vrši v Dolini zadnja zbirka za novo župnišče in mladinski dom. To seveda ne pomeni, da so sedaj dolgovi pokriti. V majhni in še tako idejno razdeljeni župniji, kakor je Dolina, si ne moremo privoščiti tako dolge zbirke kakor n. pr. v Rojanu, kjer zidajo nov Marijin dom. Dobri ljudje bodo po svojih močeh sami naprej prispevali, čeprav splošne nabirke ne bo več. Upamo tudi, da se bo vendar še kdo oglasil, ki ne spada pod dolinski zvon in nam pomagal uničiti dolg zadnjih treh in pol milijonov.
Kako bi bilo pametno in koristno, da bi znali katoličani včasih z združenimi močmi postaviti potrebno dvorano v e-nem ali drugem kraju. Sedaj je na primer velika sila v Rojanu za novo dvorano in za mladinski dom v Dolini. Iste potrebe so tudi pri Sv. Ivanu, v Mav-hinjah, v štandrežu, v Gorici, v Mačkov-ljah, v Borštu itd.
Prosek
Na praznik karmelske Matere božje, 16. julija, se je poslovil tukajšnji dolgoletni župnik č. g. Josip Križman in odšel v pokoj. Zaradi svoje prijaznosti in miroljubnosti je bil zelo priljubljen med svojimi župljani. To dokazuje tudi lepo in prisrčno slovo, ki so ga župljani priredili odhajajočemu župniku.
Odhajajoči g. župnik je vodil župnijo Prosek celih 30 let. Posebno se je zanimal za glasbo in petje in je skrbel, ,da je imel v cerkvi vedno lepo petje. Pred nekaj leti je obhajal tudi zlato mašo. Preden je prišel na Prosek, je opravljal du-šnopastirsko službo v različnih župnijah, najdalj časa v Trstu pri Sv. Vincencu.
Odhajajočemu g. zlatomašniku, ki odhaja še zdrav in krepak v pokoj, želimo še veliko let plodnega življenja.
Cirkus Orfei v Gorici
Pretekli teden, od petka do nedelje, je gostoval v našem mestu italijanski cirkus Orfei. Goričani in tudi okoličani so se v velikanskem številu udeležili večernih predstav v cirkusu in si ogledali zoološki vrt. Priznati moramo cirkuškemu osebju, da so res umetniki v vratolomnih vajah in v krotenju divjih zveri, kakor tudi v izvajanju vseh drugih številnih točk spo-
reda. Najzanimivejša in gotovo najlepša točka sporeda pa so bili razsvetljeni u-metni slapovi, ki šo pod spretnim vodstvom nemškega tehnika valovili v vse smeri po napevu operne glasbe. Kaj takega v Gorici res nismo še videli.
Zahteve ATA odobrene
Na zadnji seji goriškega mestnega sveta v četrtek 17. julija je bila zopet glavna točka dnevnega reda razprava o
zahtevah avtobusnega podjetja ATA. De-mokrščanska večina je odobrila zahteve podjetja, medtem ko so predstavniki levičarskih strank glasovali proti.
Sestanek občinskih predstavnikov
V petek 18. julija so se v dvorani občinskega sveta sestali vsi župani naše pokrajine. Razpravljali so o ureditvi nekaterih cest in njihove predaje državi, odnosno pokrajini. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času asfaltirali cesto Go-rica-Sovodnje-Zagraj; upravo, nad to cesto bo sprejela pokrajina. Pod pokrajinsko upravo bo tudi cesta Devetaki-Mar-tinščina-Zagraj in del sovodenjske poti, ki pelje na Vrh.
Pevma
Zelo razgibano prosvetno delo smo ime-
li	zadnje čase v Pevmi. Vse to požrtvovalno delo je do sedaj opravljal pevski cerkveni zbor, ki je imel v osebi g. župnika veliko podporo. Zadnje čase so se pa dogovorili, da hočejo dati vsemu delu društveni značaj. Agilna dekleta in fantje, katerim so ostali ob strani zreli in izkušeni možje ter domači g. župnik, so sestavili pripravljalni odbor. Ta odbor je pripravil vse potrebno za ustanovitev društva; razposlali so vabila na ustanovni občni zbor, ki se je vršil 21. julija 1958. Prišlo je skupaj lepo število deklet in fantov ter mož. K ustanovitvi novega društva je bilo povabljeno tudi zastopstvo SKPD iz Gorice ter SKPD iz Šte-verjana. Večer je vodil g. župnik, ki je imel na vse navzoče pozdravno besedo in je tako orisal pomen ustanovitve društva. Po prečitanju in razlagi društvenih pravil, so vsi navzoči — okoli 30 po številu — enoglasno ustanovili »Katoliško prosvetno društvo — Jože Abram — v Pevmi«.
Zbrali in potrdili so še novi odbor, ki je sestavljen iz idealnih in požrtvovalnih deklet in fantov ter mož. Kot novi predsednik katoliškega prosvetnega društva je bil imenovan g. Andrej Kosič.
Pri slučajnostih se je g. župnik vsem zahvalil za delo ter imel bodrilne besede za čimlepši uspeh novega društva.,
Tem besedam se je pridružil tudi zastopnik SKPD iz Gorice in želel novemu bratskemu društvu lep razmah pri medsebojnem prijateljskem sodelovanju.
•J»
Pevmčanom k njihovemu podvigu i-skreno čestita tudi naš list in jim vošči mnogo uspeha in božjega blagoslova.
* * *
V nedeljo obhajamo pri nas vsakoletni shod sv. Ane. Ta shod obhajamo pri nas še posebno slovesno, ker to je edini praznik, ko se »pokažemo« tudi malo na zunaj. Ob 8.30 imamo slovesno sv. mašo, nato procesijo po vasi. Vabljeni vsi pri-jatelji naše fare!
Števerjan
V nedeljo 13. t.m. smo praznovali shod sv. Mohorja, sopatrona naše župnije. Lepo vreme je zbralo lepo število ljudi tudi iz okoliških vasi. Običajno procesijo je letos poživila nabrežinska godba na pihala. Popoldne so nas nabrežinski godci razveselili v »Borovcih« s koncertom u-metnih in narodnih motivov. Hvaležni smo Nabrežincem za prijazno presenečenje. Čutimo tudi dolžnost, da se zahvalimo tistim, ki so dali to pobudo ter nosili tudi težo bremena. Ljudem je na splošno ugajalo in upamo, da bo prihodnje leto za to prispevala vsa fara.
*
Pretekli petek 18. t.m. se je vršila v
Gorici seja deželnega sveta, na katero so bili povabljeni tudi župani goriške pokrajine. Števerjansko občino sta zastopala gg. župan in podžupan. Razpravljali so, katere občinske ceste naj bi prišle pod pokrajinsko upravo. Država je namreč sprejela pred nedavnim v svojo u-pravo 80 km pokrajinskih cest. Pokrajinska uprava pa naj bi sprejela v lastno upravo 80 km važnejših občinskih cest. Naša zastopnika sta predlagala v ta namen cesto, ki pelje skozi Grojno in Bukovje v Števerjan in ki postaja vedno bolj prometna tudi zaradi turističnega prometa. Žal pa njih predlog ni bil sprejet. Vedeti moramo namreč, da mora skrbeti naša občina za 27 km občinskih cest in samo za nakup in prevoz gramoza potroši letno milijon lir. Vsekakor ji moramo priznati, da zelo dobro skrbi za naše poti.
Med trnjem in osatom
»Ljudstvo vlada«
Ficko je v nedeljskem »Primorskem dnevniku« zapisal, da v Jugoslaviji vlada ljudstvo. »Ma tisto luctvo, katero ben zna, da bojo živeli dobro samo, če bojo sami rihtali...«. Isto resnico je povedal Djilas, samo da je rabil drugačne besede: V Jugoslaviji vlada »novi razred«, ki si je fejst postlal in zato skrbno varuje svoje korito. Tako je, tovariš Ficko! Za to »luctvo« se poteguješ ti, mi pa smo za ono drugo avtentično ljudstvo brez na-vednic, ki trpi in dela, da se »novi razred« veseli. Zaradi tega se nismo in se ne bomo razumeli.
Iz Beneške Slovenije
Kar štiri srebrnomašnike imamo letos v Benečiji, iz časov, ko je bilo v videmskem semenišču bolj prijetno tudi za bogoslovce iz naših krajev. Istega leta 1933, ko je fašizem brutalno napadel slovenske duhovnike in prepovedal rabo slovenskega jezika v cerkvi, so peli novo mašo: preč. Angel Kračina, sedaj župnik v''Sv. Lenartu; preč. Valentin Birtič, župnik v Dreki; preč. Paskval Gujon, župnik v Matajurju in preč. Caharija, župnik v Ukvah.
Naši štirje srebrnomašniki so svojevrstno obhajali srebrni jubilej, skupno z drugimi osemnajstimi furlanskimi srebrnomašniki, s tem, da so z avtopulmanom romali v Umbrijo, oziroma v Citta di Ca-stello, kjer biva škof njih sošolec, pre-vzvišeni msgr. Alojzij Cicuttini, večletni naslednik pok. msgr. Ivana Trinka kot profesor filozofije in končno pomožni škof pok. nadškofa Nogare. Prevzvišeni Cicuttini je bil v vsakem oziru naklonjen in pravičen tudi s semeniščniki iz naših dolin in je osebno vodil pogreb pok. msgr. Trinka na Trčmunu, četudi je vedel, da to ne bo všeč prenapetim šovinistom, ki so ravno ob tej priliki v časopisju sprožili najhujšo gonjo proti slovenskim duhovnikom.
Srebrnomašniki so se pri visokem sošolcu mudili ves minuli teden in iz Citta di Castello so napravili več izletov v romarske cerkve Umbrije in Toskane.
Našim srebrnomašnikom čestitamo in voščimo, da bi tudi vsi učakali zlati jubilej, skupno s sošolcem škofom!
Po dolgih letih smo imeli v nedeljo 6. julija zopet novo mašo in sicer v cerkvi presv. Srca J. v Škratovem v šent-lenarski fari. Novomašnik je bil preč. Pavel Kavčič iz Hlaste. Ta redkost je za priliko privabila v Skrutovo velike množice vernikov iz sosednih dolin. Novomaš-nika je v obeh jezikih nagovoril sorojak msgr. Božo Kjačič, kanonik v Gorici.
Novomašniku želimo vso srečo v Gospodovem vinogradu!
OBVESTILA
LETOŠNJE ŠKOFIJSKO ROMANJE NA BARBANO se vrši 11. avgusta. Častilci Marijini! Letos obhajamo stoletnico Marijinih prikazovanj v Lurdu. Primerno in koristno je, da Brezmadežno letos počastimo z večjo gorečnostjo. Mnogi ste se odločili za Lurd. Drugi, ki tja ne morete, imate v romanju na Barbano lepo priliko, da se poklonite Devici Mariji in poskrbite za svojo dušo. Marija vam kliče: Blagor njim, ki se držijo mojih potov... Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda.
Ce vam je prilično, opravite spoved že doma; sicer bo na Barbani na razpolago več spovednikov.
Priglasite se pravočasno vsak pri svojem dušnem pastirstvu, če boste potovali v avtobusih, da jih morejo ti pravočasno naročiti.
V	Gorici se od 4. do 8. avgusta vpišite pri fotografu Kleindienstu.
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE bodo v Trstu, v semenišču, od 31. avgusta zvečer do 4. septembra. Duhovni vodja: dr. Fr. Walland, bivši salezijanski inšpektor. — Cč. gg. iz goriške nadškofije se javite pravočasno pri dr. Humarju, Corte
S.	Ilario 7.
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA bodo v Gorici od 20. avg. zvečer do 24. avg. zjutraj. Vodil jih bo:	misijonar Ciril
Demšar C.M. — Udeležite se jih. Saj so vam potrebne in silno koristne za vaše duhovno življenje. Skrb za lepo krščansko življenje, skrb za dušo mora Siti va-.še prvo in glavno opravilo. — Javite se pravočasno pri svojih' dušnih pastirjih Vzdrževalnina je 2.000 lir. Koliko nekatere zmečejo denarja za prazen nič, za dušo jim je pa hitro vse predrago. Ve ne bodite take!
Povišanje poslanskih plač
Komunisti so predlagali, naj se poslancem zvišajo nagrade. Demokrščanski poslanec Corona je predlog zavrnil s pripombo, da ni pošteno, da bi poslanci iskali osebne udobnosti, ko velika večina italijanskega ljudstva živi v mnogo večjih skrbeh za obstoj kakor poslanci.
Težko razumemo, kako je zahteva po povišanju nagrad za poslance v soglasju s komunistično ideologijo.
LISTNICA UPRAVE Ker gre večina uredniškega in upravnega osebja na romanje v Lurd, »Katoliški glas« prihodnji četrtek 31. julija ne bo izšel. — Prosimo spoštovane bralce, naj to vpoštevajo. — Prihodnja številka izide redno v četrtek 7. avgusta. LISTNICA UREDNIŠTVA
Dr. M.K.: Prejeli smo vaš članek, a ga iz tehničnih razlogov v tej številki ne moremo objaviti. Bo prišel na vrsto V prihodnji številki. Pozdravljeni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 79f davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Iliinermann;
62
iAla božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
Škof je zaman poskušal molili. Besede mu niso hotele iz ust. Srce je prazno, brez tolažbe. Če bi sedaj imel rožni venec, je mislil jetnik otožno. Če l)i imel rožni venec, hi mn bilo dano, da bi molil. Toda, kako dolgo ga že ni molil? Pri vsej svoji bedi se je moral škof nasmehniti, ko se je zalotil, da je iskal po žepih rožni venec. Kaj pa je to?
V	roki je začutil kos papirja. Res, to je naslov tistega duhovnika, ki ga je bil obiskal pred dvema letoma v dnevih septembrskih grozot. »Prišel bom, če me boste dali poklicati!« je bil takrat rekel duhovnik de Pannonie.
»Če bi ga lahko dal poklicati!« je stokal Gobel v hudih mukah. Takrat pa mu je padla v glavo misel, da je naglo poskočil. Da, tako hi šlo! Začel je razbijati s pestmi po vratih ječe. Čez nekaj časa je prišel jelniški čuvaj.
»Za božjo voljo vas prosim, prinesite mi kos papirja, črnilo in pero,« je prosjačil jetnik. Ječar je majal z glavo, a zahtevane stvari je le prinesel. Škof Gobel je napisal svojo spoved, vse grehe svojega življenja. Potem je dostavil:
»Ljubi oče! Na večer pred smrtjo vam pošiljam svojo pismeno spoved. V nekaj dneh se bom po božjem usmiljenju pokoril za vse svoje zločine in pohujšanje proti sveti veri. Prosim Vas, uslišite mi zadnjo prošnjo. Ko me bodo peljali skozi vrata zaporov, bodite tam in podelite mi odvezo za
moje grehe. Ostanite zdravi in molite k Bogu za mojo ubogo dušo, da ho našla usmiljenje pred njim.«
Ječar je hil dovolj usmiljen, da je pismo odnesel na naslov.
Dne 10. aprila 1794 so odpeljali škofa Gobela na morišče.
Nepregledna ljudska množica je sprejela ob vratih jet-uišnice z zaničljivimi in sovražnimi kriki škofa, kateremu je še pred malo meseci strastno vriskala. Toda obsojeni je videl le gospoda de Pannonie, ki je stal v prvi vrsti zijavcev, šepetal besede odveze in dvignil roko za blagoslov skesanega reveža. Sedaj naj zdivja ves pekel. Bog je enemu izmed ljudi daroval mir.
Nepopisen mir je napolnil škofovo srce. Ni slišal zasmehovanja množice, ni čutil, da mu je kamen, ki ga je nekdo vrgel vanj, ranil čelo. Bilo mu je, kot da spet sli'i zvonove iz majhne vasi v Vogezili, kjer je kot deček napravil svojo krstno bbljuho. Mirno in varno je korakal na krvavi oder. Preden ga je rabelj vrgel na tla, se je še enkrat visoko vzravnal in zaklical z močnim glasom:
»Naj živi Jezus Kristus!«
Nalo so ga privezali pod giljotino. Rezilo je švistnilo navzdol. Škof Gobel je s svojo hrabro smrtjo plačal strahopetnost nesrečnega življenja.
*
, V skednju je nastala grobna tišina, ko je. duhovnik de Pannonie končal svojo zgodbo. Samo deček je zaradi močne ganjenosti težko dihal. Coudrin je končno ganjeno vzdihnil: Deo gratias! Hvala Bogu! Vsi trije so še molili za nesrečnega škofa, katerega je bila božja roka nazadnje vendarle našla; nato pa so legli na sirotnasno ležišče. Gospod
de Pannonie je kmalu zaspal. Po rednem dihanju je Coudrin spoznal, da spi tudi Robert. Samo on ni našel miru.
Duhovniku se je zdelo, da vidi v temi na skednju vse trpljenje in vse pregrehe strašnega časa. Vidi giljotino, požrešno pošast, ki gre od mesta do mesta in trga enako kriv« in nedolžne. Vidi tenme, zatohle ječe, v katerih ginejo tisoči žrtev. Vidi trume nesrečnih otrok, katerim je rdeča revolucija vzela očeta in mater; sedaj se vlačijo po mestnih ulicah, stradajo in prosjačijo, iščejo zavetja na kakem kupU umazanih cunj in se bedno kvarijo. Vidi veliko oskrunjenih cerkva, razbitih oltarjev, polomljenih razpel, onesnaženih kelihov in monštranc, poteptanih hoslij. Zdi se mu, kot da slišt krik v stiski vse izmučene in trpinčene domovine, krik Fran cije, da, kot da kriči sama onečejena, s krvjo napojena zemlja, češ da noče več bili pozorišče take nedopovedljive bedtf in tako preklete ostudnosti.
Nad vsemi temi zlodejstvi pa vidi Coudrin sveto božje obličje, ki bolestno in jezno gleda na oskrunjeno deželo. Ne( to je več, kot more prenesti človek. Samotno bedečemu j1’ bilo, kot da se zemlja stresa pod jeznim Gospodovim pogledom, kot tla sonce in zvezde padajo z neba, da bi uničil® vse ostudne pregrehe, kot da so morja in reke prestopil« bregove, da bi izmile potoke prelite krvi.
Duhovniku je stopil pot na čelo. Naglo je pokleknil krčevito' sklenil roke in molil:
»Ne, Gospod, ne! Obrni proč kelih trpljenja! Naj bo dovolj! Vzemi mene, Gospod! Mene z vsem mojim bomin> imetjem, z mojo svobodo, krvjo in življenjem! Vse to naj ti bo dano kot žrtev! Toda prizanesi ljudstvu! Naredi koneU strahovladi! Daj svojim otrokom spet mir in življenje!«