PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
L®to 2. štev. 238 - Cena 4.- lire
TRST, nedelja 10. marca, 1946
LOVENSKO PRIMORJE
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-1. Tel. it. 93806 93807, 93808. Kokoplgi sepe vračajo
Pozdrav
preteklosti
Medzaveeniika komisija je do-g, da referira o etnič-nern> ekonomskem ter geografskem stanju in položaju tako, da o ostalo <Am manj prebivalstva P°i tujo upravo, in da pri izde-
lavi
dvojega predloga upoSteva
hkrati tudi ekonomske in geo-Srafske okoliščine.
^»a italijanska reakcija, zlasti Po njeni bratje po praksi in ide-’ v Trstu, so sprijeli ta odlok
* Velikim strahom in ncgotovost-°’ ^er ie v načelu, izpodbija
vsakršno njihovo argumentacijo, »e bo razblinita v mi zlasti, 0 bo medzdvezniika komisija u-Sotavljala dejstva	na samem te-
pač ne	bo mogoče iti
načela samoodločbe naro-’ ,e pravi, mimo voJje prSmor-
*	ljudstva, ki	hoče priključi-
k	Jugoslaviji.	Videč, da vsa
efatva govore proti nf.m, tako v P^teklosti kakor v sedanjosti, sedemindvajsetletna kalvarija ° iotuje, videč, da. ni mogoče pre-'*trJati pred očmi sveta etničnih, e °nomsk’.h <n geografskih dej-®w' ie pričela gospoda, zbrana n *Voce ^bera* * ve-krikom in vikom, z visoko-a1etimi pozdravi, e nape timi fra-*a”t* deklamacijami. Da so v v®ew» tem svojem deklamiranju *aflre5iij morje laSl in potvorb, je Jj®6 ko* jasno. Ne bi bil njihov na-0,1 kakopak popoln, ako ne bi opravili koraka, ki naj KpSe po-kdo in kaj so in kakSmi so 1Kovi načrti. Na pomoč so si P°klioaii namreč proslulega novi-fašističnega Tista <11 Pic-00 * Silvia, Benca. Stara dru$£i-na *8 zopet tako zbira in če bi *»lo, bi obudili k Hvljenju samega d’A.nnunzia, ki vendarle o-'a »lejkoprej zgled, po katerem ** treba ravnati in iz katerega 6 ,reba trpati pobudo. Novi časi, *tora pesem. No, M dvoma, da J**" krog izgubljenih, politikov, Jeralov brez vojske, g zado->	gledal	na sedanja po-
’ fa civilne policiji, na njene iz-
Pttde
Proti slovenskim In italijan-
j, ^ demokratičnim množicam v r ** <n pri tem lahko ugotav-so vendarle Se na svetu
H da
& ki izpolnjujejo njihovo po-
budi mio
Unijo.
zdaj, kakor vedno, se je . °va argumentacija v pozdra-Pokazala kot argumentacija r**nfoe, potvarjanja dejstev, PMzkus, čeprav beden, zavajati cPa*ovalce na napačen tir. NI na»i do tega, da bi pobijali lai 89 taijo, preveč jih je in pre-T^ne so za poltenega človeka.
°istrstvo potvarjanja resnice v *^u starih italijanskih vojnih po-*'°^i ki so stalno govorila o zma-te katerih se je naposled iz-poraz, je pozdrav triaSkega t ** v tVoce libera* z dne 7. S., *r	v isti Številki z naslo-
Bti* tronte alta* ter članek Benca v tVoce libera* z
Qne
. ° marca. To naivno potvar-^ nJe dejstev z etnoloSk'ga, eko-ro, *kcf/a ter geografskega pod-^ Pač ne potrebuje protido-kot ono znamenito poro-j,0j 0esarske vojske, ki je jav-je kraljevska vojska potiti *** Ha reWc* Ljubljanici jugo-podmornico in zavzela bojih trdnjavo VSč. Vsa ^ ki tradloiji!
v^eh njihovih v čudovito It, > * besede zavitih pozdravih fcl	bi pribVi samo dejstvo,
5a velja pozabiti, namreč, C talijanski imperializem o-«(j0 Julijsko krajino z vojaSko #!(,/** Pravi nasilno, proti volji in hrvaSkega Ijud-
Jiij * *er naposled z diplomatski-Pa!j^U,^a*awi< ’n intrigami v Ra-ljti	obdržati	ta kos zem-
Ht)n ni nikdar ne v nasf onal-e^onom*kem in ne geo-?a,0 ^ o*iru spadal k Italiji. »i( Rapallo ostal v zgodovi-0a ljudstva kot dokument kakor* 'l'0 dejstvo, ki je več, •loj	Toda	Rapallo	bo o-
zgodovini tudi kot do-r°ho ’ * katerim so bila na H-•Vicio °^prfa vrata najhujSemu Pr^ netnu terorju in brez-
^kiT's tem> ®e
^Ujt t ^Perialtzem zagnal v te
da
Sa>
* Ud, .
Pr« ie^tvo’ ** danes ne .X V*00 i" merijo zasluge po N« *®,c,amaci/ in frcne, da se
* bo def Ju0o*lavijo *n Italijo . *W° n^’a na podlagi irlja v
\	koiuh	zaritih	voU
rve6 na podlagi znanstve-
so onil
no in zgodovinsko preizkušenih etno-loSkih, ekonomskih in geografskih dejstev, zaradi katerih slovansko in italijansko ljudstvo JuRjske krajine, zahteva združitev s FL RJ. O neizpodbitni resničnosti vsega tega se bo lahko med-zavezniSka komisija prepričala na vsakim koraku.
O izgubi razsodnosti gospodov prt «Voce libera» govori vse njihovo pisanje. Opozorili bi jih le Sc na neko dejstvo, namreč, da je nevarno soditi, da se ni nič spremenilo na svetu samo zato, ker se pač oni niso v ničemer spremenili, da je njihova politika na las podobna oni tik pred nastopom faSizma v Italiji. Njihova IMlja kale, da se v vseh petindvajsetih letih, pa naj se sedaj imenujejo magari CLN. Zgodovina primorskega ljudstva tudi is preteklih let beleii nebroj dokazov in sadov te njihove politike v preteklosti.
Tako koraka gospoda prt tVoce libera» nujno po starih poteh.
S svojim propagandističnim arzenalom kop či lai na lai, kleveto na kleveto, intrigo na intrigo, kakor smo jih bili navajeni čitati v til Piocolo» in drugih fašističnih listih. Komu drugemu naj namreč pripišemo gorostasno trditev — da tSlovanh Julijske krajine sprejemajo prav tako navdušeno W;lsonovo linijo kot Italijani, ts katero poskuSajo zatafiti samoodločbo demokratičnih Italijanov Julijske krajine za priključitev k FLRJ — kot onim ljudem, onim krogom, ki so poskušali zatajiti samoodločbo ljudstva Julijske krajine v zadnjih *7 letih.»
Gospoda okrog tVooe* poskuia ta svoj ttehtni argument> podkrepiti s pisarijo o neki sijajni legitimaciji za nastop pred med-zavezniSko komisijo in to — no, le prečitajle — ..zaradi trpljenja v preteklosti in — pomisUte — celo tv sedanjosti* t
Udinjanje naoifaSistov v tGuar-dia civica■», članstvo v tX Mast, t> tBrlgate neret, služba v faX-stivni kvesturi — to je bilo ttrp-Ijenje v preteklosti». Zaradi trpljenja (kakSno je bilo dejansko, seveda ne omenjaj — piSe tVoce> — voditelji CLN-a (triaSkega) lahko govore z dvignjeno glavo — kot poštenjaki»/ Brez dvoma Imajo gospodje v vrbovih. triaSkega CLN-a zato ttrpljenje» zasluge. Saj so se prav oni pogajali » Pa-gninijem, kolaboracionistom največjega kova, da bi le-ta tGuar-dio civico* preoblikoval, oziroma, da bi ji preimenoval v svoje brigade skupno s člani kvestur«, »J? Mas* in pripadniki tBrigate nere*, M naj bi jim ob odhodu nacifaSistov ohranili stolčke, s katerih se jim prav nič ni hotelo. Ka pravo žrtvovanje — trpljenje, pa niso bili nikoli pripravljeni. 8 predstavniki protifašističnih gibanj niso govorili, koliko in kaj so pripravljeni žrtvovati in prispevati, temveč o svojem položaju v bodoči oblasti. Da pa zaradi tega ttrpljenja* lahko hodijo z dvignjeno glavo, kot poštenjaki — popolnoma razumemo, — ker je to pri njih itak v vsakem primeru v navadi.
Ka) torej danes pomeni vsa taka pisarijat — Vse to pomeni izražati stare politične formule nasilja in Šovinizma ter imperialističnega zatiranja.
Vps osvobodUni boj ljudstva Julijsko krajine postavlja na lai in razkrinkuje vse poskuse potvarjanja dejstev. Rapallo in italijanska okupacija — to je bilo premagano z orožjem v rokah na strani protihitlerjevske koalicije. To dejstvo pa govori tudi za prihodnost, da ne bomo nikdar več na svojih tleh dovolili, da se ponovi preteklost. Zato tVoce libera* pife sklonjenih glav članke o dvignjenih glavah, zato CLN hrabri s potvorbami samega sebe, zato d'lajo ropot tn hrum, da bi preglasili molk svojih duš J in njih lažnih argumentacij. Njihov pozdrav je zato pozdrav premagane preteklosti.	tb
n*ki	j	m’
kra}t ^Perialute...  .......... „
n kotel v slepem sovra-
^ slovensko in hrvaško
>i« Prc<tvncm zato, ker je bi-
Po<< njegovim osvajalnim
?0Sa ,
*** bll° po prv* llvctov-urj" nxoSoče ustvariti pogoje *'»i	take poliRke, po-
'Voo,, j ®* zdaj gospoda okoli bera»	»kupno s svojim
rtri“"~	Silvi je m. Btncom
so danes drugi časi ott Pogoji ter da samood-S t8 ®ro<*°« ni strašilo za otro-Predvsem za take po-.e,'n kalllce mednarodnega
Ji. ^r*ni
PRIMORSKO LJUDSTVO SLAVI PRIHOD KOMISIJE
Trst odpira svoje srce
Včeraj »mo hodili po Trstu. Hodili smo po ribiškem predmestju Barkovlje, bodili po tovarnah in ladjedelnicah, delavskih okrajih in po predmestjih preprostih oko. liianov. Hodili smo po trgovskem središču. SredAče skoraj zglnja, tako tesno ga je stisnil obroč okrašenih ostaJih četrti. Da ne govorimo o količi! Ni nas čudil St. Ja-kob. Ze davno smo poznali čustva tega delovskega dela Trsta. Toda ko smo hodili od St. Jakoba proti Sv. Ani in. dalje v Skedenj, tej novi, slavni trdnjavi tržaškega slovenstva, tedaj smo bili res prijetno presenečeni. Ni bilo skoraj hiše, ki ne bi nosila jugoslovanske zastave! Skedenj, ki se je včeraj zopet proelvil v svojim odločnim odporom proti šovinističnem nasilju civilne policije, je eno samo morje zastav. V zastavah tonejo Barkovlje, Kolonkovec, S. Križ, Kontovelj, Prosek, Konkonelj, Lonjer, Kati-nara, In kar je še okolice, zastave so preplavile Sv. Ivan in Sv. Alojzij, St. Jakob in Rojan, In samo središče, to središče, ki baje ne bi smelo imeti zastav, ker je baje italijansko in za Italijo? Tega središča ni. V zastavah je tudi vsa via Ginnastica, zastave so po Via Commerciale, po via Milano, neštete stranske ulice ob trgih Im-pero in Garibaldi in ob ulici Car-duccl tako v smeri proti morju, kakor v smeri proti hribom. Tudi v najstrožjem središču so mnoge jugoslovanske in tudi Italijanske zastave z rdečo zvezdo, zastave, ki kažejo, da hočejo njih lastn.ki Titovo Jugoslavijo, ki kažejo, da jim je dovolj šovinistične gonje italijanskega Imperializma, da hočejo mir, kruha in svobode ob gospodarskem procvitu s svojim naravnim zaledjem združenega Trsta, v bratskem sožitju narodov te pokrajine, v enotnosti tega spojnega ozemlja latinstva in slovanstva.
Onemogle fraze o «carnevalatah» se Izvijajo s prebledelih usten preplašenih Šovinistov.
Civilni policisti, med katerimi so, kakor smo včeraj imenoma na-
<	v'/V" ' p	vv
Eden izmed neStetih slavolokov v okolici Trsta.
vedli, bivši fašistični mučile!, streljajo po Trstu na ljudstvo ponoči in celo podnevi med šolsko deco. Strah, strah pred resnico rodi naj-brže te napade na s krvjo in nepopisnim trpljenjem pridobljene demokratične pravice Trata — vsega člove&tva.
Mimo in disciplinirano je ljudstvo, a odločno v obrambi svojih pravic.
S to svojo discipliniranostjo in s to svojo odločnostjo kljub aretacijam, «manganellom», «jeepoim» in brzostrelkam, dokazujejo da so zastave in drugi izrazi ljudskih fcelja res izraz silnega hotenja vseh teh množic.
Gledamo to silno mirnost, ki so jo množce, kljub vsem provokacijam, proti katerim se morejo braniti, v glavnem ohranile. Gledamo neomajno odločnost in razumemo: to je govor, ki ga govorijo srca Trsta in pokrajine, to j« govor src prebivalstva, ki je že prelivalo toliko krvi, da bi svet končno moral razumeti, kaj hoče.
Zato raste v nas, ko gledamo plapolati zastave po Trstu, mirna gotovost: to je Tr»f, ki odkriva svoje srce!
co komisiji. Več delavcev je govorilo in povedalo, zakaj hočejo Milje Jugoslavijo. Velika množica, ki je napolnila ves trg, jim je burno pritrjevala. Drugi so razkrinkavali strupene sklepe nekaterih impor-tiranih fašistov, ki jih j^ ravnatelj, stvo tovarne zopet sprejelo, kljub temu, da so bili epurirani. Ko so jih navajali po imenu, so vse Milje žvižgale. Delavec iz ladjedelnice Sv. Roka je nato ob splošnem ploskanju prebral dobrodošlico komi. siji. Omenil je naklepe reakcije, da nahujska Italijane proti slovenski večini, spomnil je someščane na
Na Goriškem je slavnostno razpoloženje
V Renčah je prebivalstvo v spontano sestavljeni povorki obšlo vso v a*, nakar je več govornikov izrazilo svoj« veselje nad prihodom komisije in svojo prepričanje, da bo uvidela pravično zahtevo ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. Ob tej priliki se je vršil tudi miting v proslavo mednarodnega ženskega praznika, kjer j* oelo nekaj šestdesetletnih Zena ob navdušenju poslušalcev deklamiralo in pelo.
Ob koncu je zbrana množica odposlala brzojavko na mednarodno razmejitveno komisijo v Trst, v kateri Renčanl poudarjajo, da za njih ni življenja izven Jugoslavije.
Na podoben način je ljudstvo Mirna, Sovodenj, Prvačne in Šempetra proslavilo mednarodni Zenski , ulicah in cestah prihajale na glav-praznik 8. marca in ebenem prihod ni trg v Miljah kolone prebival-komlsije v Trst. V Prvačni je bilo | stva s transparenti za dobrodošll-
nad 600 ljudi in godba je ob petju ljudstva igrala partizanske koračnice. Večinoma so ljudje govorili, da Je to praznik za vse ljudstvo, ker se mu obeta končno svoboda.
Vsa goriška In njene vasi so o-krašene z narodnimi zastavami in slavoloki. Stene pa so izpisane z zahtevami po svobodi in priključitvi k Jugoslaviji. Povsod je največja želja trpečega ljudstva, da ga komisija čimprej obišče in se na mestu prepriča o razpoloženju In njegovih zahtevah.
Vse Milje so se zbrale na trgu...
Včeraj okrog 17. ure so po vseh
mos protestira prt zvil
V zvezi z včerajšnjimi dogodki je MOS za Trst včeraj predložil ZVU sledečo izjavo:
MOS za Trst je ie mnogokrat protestiral proti ravnanju civilne policije. Ker pa so njeni agentje poslednje dni povzročili več incidentov,'se mora MOS ponovno ba-vitl s tem vpraSanjem, ter pri tem ugotavlja naslednje:
PolMsti so odstranili mnogo slovenskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo, ki so jih zasebniki razobesil nad svojimi trgovinami in na trgih.
MOS-u je znano, da ne smejo raz-obetati zastav državne in javne u-stanove, da pa ta prepoved ne velja ta zasebnike, ki imajo vso pra-
ZA TOČNOST STATISTIK
TržaSki dopisnik londonskega radT.a poroča 9. marca, da je Zavezniška vojaika uprava zbrala statistične podatke o Številčnem stanju raznih narodnosti v ooni A pod svojo upravo. Te Številke so v nasprotju oelo « uradno avstrijsko statistiko iz leta 1910., ki je bila izvedena, kakor Je znano, na osnovi občevalnega in ne materinskega jezika ter s strani Slovanom nasprotne uprave.
V zvezi s poroCT.lom dopisnika tBBC* je Zavezniška vojaška uprava podala sledečo izjavo:
tDavi je Zavezniška vojaSka uprava za Julijsko krajino izjavna, da je tisk uporabil nekatere SteMke, ki se tičejo prebivalstvak Julijske krajine in ki so bile v posesti vojaSke uprave. Poudariti je treba, da te SUvtlke nikakor niso bile uradne in da Zavezniška vojaSka uprava ni dala nobene uradne izjave o Številčnem stanju obeh narodnosti v Julijski krajini.*
Ta Izjava Zax>etniSke vojaSke uprave za Julijsko krajino nas ne more zadoitolJM. Pričakujemo, da bo demantirala obstoj takih Številk, te hoče biti nepristranska in preprečiti, da se javnost vara ts Izmišljenimi podatki. Znano nam j«, da Zavezniška vojaika uprava ni izvedla nobenega SMja prebivalstim v coni A in da zato take Številke sploh ne obstojajo. Te Številke moirjo biti le Spekulacija računarjev, ki skuSajo pretvarjati etnično sta-nje v Julijski krajini in prejudicirati raziskovanju kombije, kar Jo mor« samo ovirati pri njenem delu.
vioo, razobešati kakrSne koli zastave.
PolicKskl agenti so sf pri tem svojem poslu zelo surovo vedli in v mnog\h primerih celo trgali a/i pa odnaSali zastave, /tli so oelo tako daleč, da so pretepli lastnike trgovin.
V petek 8. t. m. popoldne pa se je pripetil v prostorih menze MOS-a resen incident. Policisti so vlomili v menzo, čeprav je njeno osebje iz bojazni pred napadi zaprlo vrata. Z osebjem so ravnali zelo surovo, razmetali vse v menzi, zlomili drogove zastav 1» jih oelo odnesli seboj. Prav tako so odnesli nedoločeno količino jestvin, ne da bi sploh izročili kako potrdilo. Vzeli so s seboj tudi podobi mariala Tita in narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Na policijo so tudi odgnali kuharja in nekaj deklet, ki služijo v menzi. Sole pozneje so jih izpustili.
Zaradi omenjenih in podobnth dogodkov, o katerih prihajajo vedno nova poročila, in zaradi protizakonitega lova na zastave, ki traja ie ves dan, MOS najodločneje protestira proti ravnanju oivilne policije. Saj 'so v njenih vrstah blv-J. fašistični k Venturini in fašistični begunci iz con« tB*, o čemer priča tudi dvojni umor pri Sv. Jakobu.
Zato zahtevamo; naj ZVU, ki na tem področju odgovarja za javni red, nemudoma podvzame potrebne ukrepe, da preneha to preganjanje, ki je {teto fašistične narave, ter da prepreči neprestane krSitve demokratičnih svoboSOln, za katere je tržaško ljudstvo skupno * zavezniki prelilo toliko krvi.
MOS pričakuje, da bo ZVU preiskala vse te primere, in ketznova-la krivce teh protizakonitih dejanj, ki tako globoko vznemirjajo tria-Sko ljudstvo.
skupno prelito kri in 42.000 mrtvih v osvobodilnem boju ter vse razloge, ki dajejo ljudstvu pravice, do samoodločbe. Neka žena je opisala, kako je i&tega dne z nekaterimi tlani komisije po Miljah in kako je le neki novodošli demokristjan iz Bologne izzval majhen ir.cldent, ko js skušal komisiji dokazovati italijanski značaj tega kraja. «Le mi domačini*, je kon. čala tovarišica, clmamo pravico, da govorimo o svojih čustvih*. Manifestacija ae je končala s silno množično povorko skozi Milje ob prepevanju partizanskih pesmi in vzklikih Jugoslaviji in komisiji.
Manifestacije t Sežanskem okraju
Podobne velike manifestacije so se vršile tudi po vseh vaseh sežanskega okraja. Prebivalstvo Je izrazilo svojo zaupanje, da bo komisija upoštevala ljudsko voljo In narodno pripadnost tega ozemlja. Povorke prebivalstva so se vile od va,si do vasi. Nastopali so tudi pevski zbori, ki so prepevali slovenske narodne pesmi ln nekaj partizanskih koračnic. V Velikem Repnu je na čelu povorke korakala godba. Take manifestacije smo videli med drugim tudi v Lokvi, Storjah, Koprivi in najbolj živo v sami Se. Žani.
Da bi mogla komisija imeti tisoč oči, da bi mogla pogledati v vsako vas in srce vsakega prebivalca — odločitev jim ne bi bila nič težka!...
Prvi sestanek zavezniške komisije
Trst, 9. (VZN). — Danes dopoldne so imeli v Trstu prvi sestanek delegati Zavezniške komifrje zastopnikov zunanjih ministrov. Pred prihodon gosp. Gorašenka, vodje sovjetske delegacije, niso imeli nobenega sestanka, ter so delegati samo pregledali listine, ki jim bodo pomagale doseči reSitev vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo.
Gosp. Gorašenko je prispel kasno sinoči iz Jugoslavije in se nastanil pri svojih kolegih v hotelu Savoia Excelslor.
Trst, 9. - VZN — Delegati razmejitvene komisije so imeli danes v Trstu prve predhodne sestanke, kjer so razpravljali o postopku, o vprašanju uradniStva ter izgotavljali načrte za zasliševanje strank.
Komisija Ima 7 članov ter je sestavljena iz 4 glavnih delega-tov,in izvedencev za razna vprašanja. Posamezne delegacije imajo sledeče število članov: Velika Britanija, glavni delegat gospod Waldock in 6 drugih; Sovjetska zveza, glavni delegat Gorašenko ln 12 drugih; Združene države dr. Mossoly in 7 drugih; Francija, Jean Wolfrom in 8 drugih, vštevši edino žensko delegatko, gospo Le Grambrenne.
Se vedno:
Grobo oviranje
izražanja samoodločbe za FLRJ
Včeraj ob 10.15 uri je privozil v Skedenj kamion civilnih policistov pod vodstvom inšpektorja. Napotili so se v šolo, da bi sneli jugoslo-vansk; in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Vdrli so v razrede in začeli snemati zastave. Slovenski in italijanski delavci, žene ip mladina pa so so zbrali pred šolo in prihiteli v razrede. V času, ko so nekateri civilni policisti snemali zastave, je v sobi št. 14-11, v dragem mešatiem razredu neki civilni policisti spričo učiteljice Avrelije Sancinov; ra otroke nameril brzostrelko, drugi policist pa je izvlekel iz torbice pištolo.
Solarji so pričeli jokati in se iz strahu deloma razbežali. V tem pa so delavci in žene že navalili na civiln:ga policista, ki je venomer grozil s pištolo in se polagoma umikal k zidu. Kar na enkrat je padel strel, ki k sreči ni zadel nikogar. Izstrelek se je zaril v obešalnik, ki j3 visel na desni steni. Tedaj pa so civilnega policista obkolili delavci, im mu peprečili, da ne bi več streljal vendar je naslednja krogla prebila tla in strop spodnjega italijanskega mešanega razreda. Nato je civilni policist z brzostrelko pobegnil. Ogorčeni ljudje so civilnega policista, ki je streljal in bi pri tem kmalu ubil ali ranil prisotne otroke, razorožili in vrgli na cesto. Civilni policisti so odnesli s seboj nekaj zastav. Med neprestanim vpitjem in ogorčenim protestiranjem ljudstva so se nato odpeljali.
Ob 12.15 uri pa so ponovno pridrveli v Sk’dejij, to pot s Šestimi kamioni, dvomi jeepi in še dvemi jeepi z angleško policijo. Ckn so poskakali s kamionov, so začeli z ročnimi kiji razganjati ljudstvo. Pod njihovimi udarci se je obliti s krvjo zgrudila na tla Rosanda Juriševič, ki jo j: civilni policist z vso siio udaril po glavi ter so jo morali prepeljati v bolnico. Poleg nje so civilni policisti pretepli še mnogo žena. Hoteli so aretirati tudi jugoslovanskega filmskega reporterja. Filmski reporter se je hot;l legitimirati z dokumenti, ki mu dovoljujejo prosto kretanje in delovanje v tej coni, civilni policisti pa so ga pričeli brutalno pretepati; ga sunili večkrat z vso silo v prsa ter mu nastavili brzostrelk; in pištole na tilnik. Hkrati so aretirali tudi dopisnika Tanjuga, Slavka Štoko in fotoreporterja lista «11 lavoratore*. Vse tri so pometali na kamion in jih odpeljali na centralo civilne policije.
Civilni policisti so v:s čas razgnanjali ljudstvo, toda brez uspeha. Vedno nove množice so prihajale na trg pred cerkvijo. Ljudstvo je odločno zahthevalo, naj se takoj izpuste na svobodo aretirani novinarji. Vslfd dosledne in odločne zahteve so policisti v teku ene ure pripeljali na jeepu aretirane novinarje nazaj in jih izpustili v prisotnosti ljudstva, ki j; izpust pozdravilo z burnim ploskanjem in vzkliki «živel Tito*. Obenem pa je nekdo šel v zvonik in v pozdrav izpuščenim pričel pritrkavatl z zvonovi.
V.
* » •
Dno 8. marca j 5 v popoldanskih urah nameravala skupina civilnih policistov podreti slavolok v via deiristria. Temu poskusu se je uprla večja množica žena. Policisti so nato opustili svojo namero, ter se umaknili.
« • •
Dne 9. marca so člani eivilns policije v zgodnjih popoldanskih urajh zaplenili Jakobu Geliniju, v ulici Besenghi 33, dve slovenski zastavi, izobešeni na oknih njegovega privatnega stanovanja.
• * *
V noči od p"tka na soboto sta s podstrešja hiše v ulici Trento 12 izginili slovenska in italijanska zastava s peterokrako zvezdo, ki ju je izobesil stanovalec Destradi.
* * •
Dne 7. t m. je bila v Sv. Križu pri Trstu aretirana 18 letna Fanika Sedmak iz Sv. Križa zaradi letakov, ki jih Je lepila na zidove ob cesti pri Nabrežini. Odvedli so ja v Tržič na zaslišanje.
« • •
Dne 8. marca so se ob 22. uri pripeljali z dveml kamionoma angl :Ški politfisti in hoteli odstraniti ter uničiti razsvetljeno poterokra-ko zvezdo na Konkonelju. Pojasnili so jim da je električni tok napeljan Iz zasebne hiše. Nato so policisti zahtevali, naj ga prekinejo opustili pa so namero, da bi zvezdo uničili. Ob tej priliki so trem navzočim vaščanom odvzeli osebne Izkaznice.
m m m
Danes dne 9. t. m. so civilni policisti v slovenski šoli v via Cor. slca aretirali dijaka Mršnika Roberta—fliarega 16 let iz via delle Glnestre, zaradi zastave, ki je tila Izobešena na šoli. Policisti so ga pretepali, odpeljali na kvesturo, nato pa v zapor pri Jezuitih. Tovariša Silvan Mesesnel in Neva Ribarič tta šla zato protestirat na kvesturo, nak]ar so zaprli še nju. Nevo Ribarič »o izpustili, Mesesnela pa so še zadržali na kvesturi. Policisti so na ta dva mlada dijaka kričali: Glej te grde «s’ciav*», ki so prišli iz Ljubljane rovarit!
• * •
V soboto dopoldne so civilni policisti sneli jugoslovansko In Italijansko zastavo z zvezdo v podjetju Magazzinl Generali v Trstu. Hoteli so aretirati tov. Ivana Bravina. Ker so se delavci temu odločno uprli, policija ni niti odnesla zastav niti izvršila, aretacije.
* * •
V petek je civilna polfelja v Trstu aretirala večje število antifašistov. Aretirali so jih po večini zato, ker so se upirali ukazu, naj bi sneli zastave. Nekatere so pa aretirali brez vzroka.
• * •
V soboto so v zgodnjih Jutranjih urah civilni policisti pri Sv. Ani streljali na Andreja Vitro, Karla Juriševiča in Antona Sabadina, ki so bili namenjeni na postajo. Zaradi terme ni bil nihče ranjen.
(Nadaljevanje na t. strani)
Beograd, 9. - Tanjug — V zvezi s komentarji nekaterih inozemskih agencij in listov glede premikanja jugoslovanskih čet proti Morganovi črti je objavil Tanjug sledeče poročilo:
«Od srede februarja tega leta so razne Inozemske agencije, radijske postaj« ln listi, med njimi United Press, Reuter, Associated [Preas, Radio London, «Manchcster Guardian*, «Observer», «Daily Tele-graph» ln pariški «Flgaro» pričele objavljati poročila o gibanju jugoslovanskih čet proti tako zvani Morganovi črti. Končno sta Associated Press ln Reuter v prvih dneh marca v zvezi z istim vprašanjem In s svojimi lastnimi komentarji objavili izjavo generalnega poročnika Johna Lee-a, poveljnika ameriških sil na Sredozemlju.
Vsa ta poročila prikazujejo gibanje jugoslovanskih čet kot »koncentracijo* na Morganovi črti in zatrjujejo, da j« verjetni cilj te »koncentracije* Izvajanje pritiska na prebivalstvo cone A med bivanjem medzavezniSke komis'je, po-moi vstaji na tem področju, zasedba področja, ki ga zahteva Jugoslavija, pripravljanje »vojaškega udara* ln podobno. Torej obdoiiu-jejo ta poročila bolj ali manj odkrito jugoslovansko armado, da namerava prejudicirati ali naknadno popraviti sklepe medzavezniške komisije in mirovne konference o razmejitvi med Jugoslavijo ln Italijo, če bi Izpadli neugodno za Jugoslavijo.
Naslednja jasna in neovrgljiva dejstva dokazujejo, da so te trditve neoenovanc:
1.) Demobilizacija drugega velikega kontingenta borcev, podoficirjev In oficirjev Jugoslovanske armade se je končala 1. januarja 1946. Po izvršeni demobilizaciji je bila Izvedena odgovarjajoča reorganizacija Jugoslovanske armade, k! se Je končala 1. marca. Ta reorganizacija je obsegala tudi tiste edi-nlce, ki so bil« nameščene v Jugoslovanskem severozahodnem obmejnem predelu; zaradi tega je jasno, da je bilo tudi v teh prede lih potrebno izvesti odgovarjajoče
ZaniKanie o zDtranlu jugoslovanskih sil na Morganovi cm
gibanje det, ki je bilo popolnoma neodvisno od pričakovanega prihoda medzavezniSke komisije v Julijsko krajino ln Istro.
2.) Zaradi demobilizacije Je celotna moč Jugoslovanske armade danes manjka kot j ebila ob koncu preteklega leta. V jugoslovanskih severnozahodnih obmejnih predelih je bilo število divizij v nasprotju z vsemi poročili o »nenadni in intenzivni koncentraciji*, med vso dobo reorganizacije, to je med kampanjo «koncentracije», enako ali manjše, ln danes je manjše kot je bilo ob koncu preteklega leta, to je pred pričetkom takozvane »koncentracije*. Poleg tega ni mogoče vzeti Števila divizij kot merilo za določanje sil na obeh straneh Morganove črte, to je v coni A In B. kajti znano je, da so številčna moč divizij v različnih armadah razlikuje.
3.) Kontrola in budnost naših čet In tudi gostota njihovo namestitve vzdolž Morganove črte je bila med reorganizacijo povečana. To so bili minimalni ukrepi popolnoma difenzlvnega značaja, ki so bili popolnoma upravičeni po zanesljivih poročilih o premikanju 2 poljskega korpusa generala Ander-sa v Severni Italiji in zaradi dejan, skega povečanja delovanja terorističnih kvlzlinških tolp na drugi strani demarkacijske črte v smeri ozemlja, ki ga kontrolirajo jugoslovanske čete.
Vzporedno z omenjenimi dejstvi, ki točno in resnično opisujejo dejansko stanje tostran demarkacijske črte, označujejo stali&če onstran demarkacijske črte, ln celo staliSce nekaterih zavezniških vojaških krogov, sledeča dejstva ki »o prav tako neizpodbitna:
1) Od januarja tega leta so se pomnožili poskusi premeščanja oboroženih . terorističnih skupin sestavljenih Iz ustašev, četnikov slovenskih belogardistov jn »Volks-deutsche* v cono B ln na jugoslo-
vansko ozemlje, tako iz cone A kot s Koroškega, kjer imajo te tolpe svoja središča, kjer se, kot se doz. deva, nemoteno zbirajo, organizirajo, oborožujejo in vežbajo za teroristična dejanja.
2.) Ne glede na to, kje so severne predstraže Andersovega korpusa, je Reuterjev diplomatski dopisnik Sylvaln Mangeot zatrjeval v svojem poročilu z dne 25. februarja, «da sta 50 km od Trsta dve britanski enoti, ki pripadata tistim, ki so upravičene nositi oznake poljske armade... »Gotovo je* — nadaljuje Mangeot — «da feive nekateri častniki teh enot v Trstu*. «In to*, končuje Mangeot, »je dovedlo jugoslovansko vlado do mnenja, da bodo poljske čete uporabili za službo v obmejnih prederh*.
3.) Prlčenši s 4. februarjem so zavezniška lovska in transportna letala pričela letati nad cono B In nad ozemljem ljudske republike Slovenije, kar se je nadaljevalo za 'asa, ko so bile Izročene britanskim predstavnikom v Beogradu tri note (dve vojaiki in ena diplomatska)
4.) Skoraj mesec dni je že, odkar vodi del zavezniškega tiska, kot ie omenjeno, besno kampanjo o »koncentraciji jugoslovanskih čet* in o njihovih takozvanih napadalnih namenih. Tudi to je važno in značilno dejstvo, jz katerega izhaja da ni »koncentracija* jugoslovanskih čet in njihove »agresivne prl-prave*. temveč da je prav ta tisk tisti, ki hoče prejudicirati sklepe medzavezniSke konrsije.
Iz dveh zgoraj omenjenih resnih dejstev o obeh straneh demarkacijske črte je mogoče potegniti neizpodbitne zaključke o pomenu In ciljih te kampanje. Njeni cilji so:
1.) Odvrniti pozornost svetovnega javnega mnenja od vala protestov, ki se je dvignil v vseh demc*. kratičnih deželah proti prisotnosti ln delovanju Andersovih čet v Italiji;
2.) odvrniti pozornost svetovnega javnega mnenja od povečane dejav. nostl terorističnih kvizlinških fašističnih tolp Iz cone A in KoroJske;
3.) povzročiti nemire in nerede med prebivalstvom Julijske krajine in Istre med bivanjem medza-veznlške komisijo ter kar najboli ovirati ali že v naprej podcenjevati manifestacije volje tega prebivalstva v zvezi z razmejitvijo med Jugoslavijo In Italijo;
4.) kompromitirati upravičene jugoslovanske zahteve v očeh svetovnega javnega mnenja z ozirom na bodočo razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, češ da to niso zahteve, ki jih podpira volja ljudstva, temveč da se za njihovo uresničenje Jugoslavija že v naprej pripravlja na uporabo sile;
5.) prikazati Jugoslavijo kot debelo, ki je za izpolnitev svojih zahtev v 9porih s svojimi sosedi pripravljena poslužitl se oborožene sile;
6.) povzročiti sumničenje, napetost, nesporazume In če mogoče tudi konflikte med zavezniškimi ln jugoslovanskimi četami vzdolž demarkacijske črte;
7.) kratko, z vznemirjanjem celotnega ozračja v zvezi z določanjem bodoče Italijansko-jugoslovanske meje onemogočiti objektivno ln pravično re&itev tega kočljivega mednarodnega problema in tako pripraviti tla za morebitno sledečo »protilntervenaijo* zavezniških čet.
To je namen ln pomen stalne kampanje dela zavezniškega tiska proti jugoslovanskim četam, ki vestno ln miroljubno izvršujejo svoje zavezniške dolžnosti v coni B. Ta tendenciozna in zlonamerna Izzivalna kampanja mor® služiti samo sovražnikom miru ln sodelovanju med narodi, more samo ohrabriti nasprotnike miroljubnega reševanja mednarodnih »porov.*
PRIMORSKI DNEVNIK
10. marca 1948-
~«af-
Se vedno;
Grobo oviranj©
izražanja samoodločbe za FLRJ
Neki civilni policist Je v petek zjutraj ob 9.30 aretiral v tramvajski remlzl piri Sv. Soboti v Trstu tov. Sacheti-ja, ker ni hotel sneti razobešene zastave. Skupno z drugimi agenti civilna policije je o«to strgal vse zastave, ki so bile izobešene.
• » ♦
V soboto zjutraj so civilni policisti aretirali na Rlva Grumula Albina Nabjrgoja. in Silvana Saraaino, pri Sv. Ani pa Marija Zonta, Ido Maršičevo, Lucijo Maršičevo in Franca. Volka, Zadnji Štirje so bili na poti v mesto.
• * •
V soboto popoldne ob 1.30 so civilni policisti aretirali Bruna lA«a, ker ni hotel sneti zastave. V noči od petka na soboto pa so civilni policisti blizu Miramara aretirali Bogdana Stok«, ker je raz-obešal zastave. V ulici Commerciale so zaradi razobešanja zastave 7. t. m. aretirali Ivana Cragnolija.
• » *
Agejiti civilne policije so v petek aretirali Luciana Zanghirella. Omenj:nl se je uprl policistom, ki so v njegovem stanovanju hoteli sneti zastavo.
• * *
Od antifaSistov, ki so jih aretirali v petek, je devet zaprtih v zaporih pri Jezuitih.
• • •
V petek so prilil na stanovanje Ane Scarpa, v ulici Donato B rani amte St. 1., civilni policisti ter ji vzeli slovensko in italijansko za. stavo z zvezdo, ki Ju je bila razobesila na terasi svojega stanovanja.
• • *
Prebivalci Sv. Ivana v Trstu so poslali na ZVU prot:st, ker so civilni policisti dne 7. t. m. zvečer streljali v skupino ljudi, ki so se vračali domov, in ker so 8. t m. zjutraj sneli slovensko zastavo, ki je vtoela na privatni hiti.
* * •
V petek Je civilna policija snela napis, ki sta ga tov. Maraspin in Vegglan razobesila z ok?n svojih stanovanj v ulici Fontan on e St. 16.
• • •
Dne 8. t. m. popoldne so civilni policisti prisilili gostilničarko Me. d trna, da Je snela slovensko in italijansko zastavo z »vezdo. Policaj ji je nato iztrgal zastave iz rok. Pri tem sta pri Sla v gostilno dva člana anglo-amfrlSke vojaške policije. Gostilničar jima je pojasnil, kaj se Je zgodilo, nakar so mu zastave vrnili in on jih je ponovno izobesil.
V isti ulici »o policisti v hiSi št. 3. prisilili vratarico, da je snela zastavo, katero so potem odnesli.
• * •
Štirje Slani civilne policij? so v petek ob 10.30 zjutraj sneli v ulici EremO Jugoslovansko in italijansko zastavo. Ko je neki tovariš posredoval, so mu odgovorili, da so dobili za to nalog od Centralne policije.
• * »
V petek ob 10.30 sta dva uslužbenca mestne občine zahtevala od družine Zanln v ulici Manzoni št. 14, naj odstrani zastave. Ker so se olani družine temu uprli, sta omenjrna uslužbenca poklicala civilno policijo. Pripeljali so se trije policaji na kamionu, sneli zastave ter jth odnesli. Ker so člani družine protestirali, so Jim policaji odgovorili, da lahko delajo, kar hočejo, ker da so oni gospodarji.
• * •
V ulici dslVIstria St 7 Je raz privatnega stanovanja visela slovenska zastava. V petek so se okrog poldne pripeljali z jeepom št. 203040-37 civilni policaji in zahteval! od lastnika, naj zastavo sname. Ker Jj lastnik zahteval od njih pismeni nalog, so policisti odšli.
• • •
Dne 9. t. m. je civilna policija odnesla zastave, ki so bile raz. obešene na gostilnah «Ai due Ragpi*, «A1 cavallino*, in nad garaže «SEA» v ulici Raffineria. V isti ulici so sneli zastave še z raznih trgovin.
• * *
V petek so civilni policisti vz?K zastavo hišniku v ulici Vasari St 11 in ga odpeljali s seboj.
» • »
Dne 8. t. m. so civilni policisti okrog poldne prišli k hišnici hiše št 6. in jo prisilili, da je snela zastavo. Nato Ji jo iztrgali iz rok in jo odnesli.
• • *
Včeraj je neki clvilnJLpolicist ranil v ulici Kolonja gostilničarko, ki ni dopustila, da bi Ji s lokala sn*l zastavo, ln Jo nato odnesel.
• • •
Dne S. t . m. ob 9. uri, ko se tramvajski promet ustavi za dve uri, je tramvajsko ravnteljstvo zaprosilo, da se pusti električni tok, vse dokler ne bodo vsi tramvaji prispeii v r{mize. Tam so tramvaje počakali civilni policisti, ki so takoj strgali z njih vse zastave, ki so bile izobešene v pozdrav komisiji.
m • •
Ravno tako so na križišču ulice Battistl in ulice Carducci civilni policisti trgali jugoslovanske In italijanske zastave s tramvajskih voz.
w m •
Civilni policisti so dn* 8. t m. aretirali pri Sv. Ani tramvajskega delavca Saschettlja, ki ni hotel sneti zastav ■ poslopja tramvaj skega podjetja.
• • •
Dne 8. t m. so civilni policisti, ki so v ulici Giulla snemali jugoslovanske zastave, aretirali tov. Savo Mihač, ki jf vzkliknila «Ali Je morda to svoboda*.
Angleški vojaki so 8. t m. prišli pred hišo Martelanc, ulica S. Cilino it 17, in strgali jugoslovansko zastavo, ki je tam visela.
• • *
Dne 8. t m. je v ulici Guardiella civilni policist Lulgi Sandri, bivši kar&binjir ln SS-ovec v kasarni Duca d'Aoeta, strgal jugoslovansko zastavo s gostilne Grudina.
• • •
Dne 7. t m. so se zbrale v dvorani (Enotnih sindikatov* žene na proslavo »Praznika naie lene*, ki je bU določen sa naslednji dan. Nenadoma so vstopili v dvorano trije civilni policisti, za njimi p« še dva angleška, ter zahtevali od navzočih osebne izkaznice. Zene so jim pojasnile, da nimajo navad* nositi s seboj izkaznice, kadar so v svoji vasi. Nato so nameravali preiskati vse navzoče, toda itek zavezniški oficir Je to preprečil.
Med linami Je bila tudi tov. Bučar Nuša, ki je Sla mimo dvorane in videč zbrane lene, vstopila. Njej so civilni policisti preiska. 11 aktovko ln ji vzeli vse spiske, katerih Ji I; do danes niso vrnili. Končno so odvzeli tudi neke spiske Enotih sindikatov ter okrajne Zveze primorskih partizanov, ki ima v istem prostoru svoj urad. Tovarišem, kateri so šli tokat te spiske na ZVU, so spis« vrnili.
* * »
Dne 9. t m. so civilni policisti v gostilni Vlttorio, na Riva Ca-stello v Gorici, trgali zastave. Ze 8. t m. pa sta dva policista zahtevala, naj izbrišejo napise na poslopju gostilne Špacapan, v ulici Brigata Pavie, čeprav Je lastnik hiše dal dovoljenji za to napise.
V dopoldanskih urah so goriškl šovinistični prenapeteži napadli v ulici Pitteri stanovanje dr. De Gressla s kamenjem vsled tega, ksr Je imel izobešene Jugoslovanske ter italijanske zastave s pete. rokrako zvezdo.
• • •
Anglo-amertška policija je skušala v gostilni Marega v Podigori, v ulici <IV. novembra*, strgati zastavo. Ko pa so videli, da to ni mo-go6e, so Jo pustili, ttr odšli.
• • •
Tudi tov. Petejanu Andreju lz Podigore so odnesli zastavo.
iJK
Čudimo se...
Iz dnevnega časopisja nam Je znano, da je Slovensko narodno gledališče sa Trst in Slovensko
Primorje na turneji po Goriški.
Na tej svoji umetniški in kultur, ni misiji je Slovensko narodno gle-dalifee naletelo že marsikje na ne-' razumljivo postopanje ter na neprijetnosti od strani oblasti. En tak primer — o katerem je «Pri-morski dnevnik* že poročal — se je pripetil v Bovcu. Se bolj nerazumljiv pa je postopek, ki so ga nafei umetniki doživeli dne 6. t. m.
sami Gorici. Predstavniki kulturnega društva v Gorici so si že dolgo prizadevali, da zadovoljijo goriško občinstvo in so zato s posredovanjem A IS-a zaprosili ZVU gledališče Verdi. Vse jim je bilo obljubljeno, tako da so bili v popolnem prepričanju, da se bo to zgodilo, natiskana tudi vabila za nastop v Verdiju.
Dne 6. t m. pa se je zaveznibki častnik premislil in odpovedal Slo-
venskemu narodnem« gledališču Verdijevo dvorano z Izgovorom, da so imeli Slovenci ie v nedeljo
svojo predstavo v tem gledališču. Častnik, ki upravlja gledališče Verdi, Je med drugim dejal, da AIS, pa četudi jo predstavlja gospod major Harari ni pristojna v stvari, temveč da je za to potrebna odobritev samega guvernerja Kulturni delavci ln vodja gledališča tov. Delak so se napotili k samemu guvernerju. Po dolgournem čakanju jih guverner sploh ni sprejel, temveč so se morali zadovoljiti, da Jih Je odpravila tol mačica guvernerja, ki Je dejala, naj se obrnejo na predsednika cone Huguesa, ki jim bo dal odobritev za nastop. Slovensko narodno gledališče pa te odobritve ne rabi, saj fona potrebno dovoljenje od 13. zavezniškega korpusa, za kar brez dvoma ve tudi predstavnik ZVU. Bistvo tega vprašanja ni dovoljenje za nastop, marveč samo dvorana Verdi. Vse.
ga tega ne sporazuma pa je baje
kriv zavezniiki častnik, ki je na novo nastopil svoje mesto te dni.
Čudimo se, da so Slovenskemu narodnemu gledališču odpovedali dvorano, ko so v Verdiju nastopili pod krinko «Slovenskega mladinskega gledališča* bivši slovenski domobranci In pobegli zločinci lz Jugoslavije.
To so pristojni organi gotovo vedeli, saj je domobranske igralce in enako publiko zaščitilo nad 40 avtomobilov ln kamionov polnih oborožene vojaške in civilne policije.
Seja izvršnega okrožnega odbora za Goriško
Okrožni izvršni odbor za Goriško js imel dne 2. t m. svojo tretjo sejo, prvo po zadnjem zasedanju o-kroZne ljudske skupščine, na kateri so okrepili okrožni odbor z nekaterimi novoizvoljenimi člani.
Na seji so mnogo razpravljali o pogajanjih glede obnove javnih po. slopij, ki s« že dolgo vrše z ZVU. Ta je obljubila več milijonov kredita, namerava pa izvajati le provizorično obnovo. Sklenili so, naj bi skupščina vojnih oškodovancev goriškega okrožja, ki bo zasedala ta mesec, zavzela jasno stališče do vprašanja obnove s strani ZVU. Razpravljali so tudi na kakžni podlagi, naj bi izvajali cenitev vojne škode.
Iz poročila gozdarskega referenta je bilo razvidno, da je akcija za uničenje borovega prelca dosegla lepe uspehe zlasti v Komenskem okraju. Poročal je tudi o reorgani-
kanja učiteljev J« zaprtih še 13 Sol. Prosvetna sindikalna organizacija je dosegla lepe uspehe. Ustanovljenih je mnogo novih podružnic. V sindikatih so organizirani skoro vsi učitelji in profesorji. Poleg tega je pričela poslovati tudi knjigoveznica. Lepe uspehe so rodili telesno, vzgojni tečaji. Prosvetna komisija bo rebila vprašanje šole v Kožba-ni, katero bodo ob .skovali otroci iz petih vasi.
Slavnostna otvoritev glasbene ftole v Gorici
Slavnostna otvoritev glasbene šole v Gorici bo v sredo 13. marca ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Gorici.
Ob tej priliki priredi ženski m la. dinskd zbor »Soča* iz Kojskega pevski koncert pod vodstvom ravnatelja glasbene šole, prof. Srečka Kumarja. Sodelujeta sopranistka Slavica Batistuta in plesalka Vu-kosava Kumar. Program obsega bisere mladinske umetne ln narodne pesmi naših najboljših skladateljev Adamiča, Grbca, Kogoja, Ma-tetiča, Mihovila, Logarja in Karla Pahorja, članice «Soče* bodo recitirale pesnitve kojšSanskih partlza. nov Ivana Marušiča in Malči Ku-marjsve ter plesale srbsko narodno kolo v narodnih nošah, ki so jih Izdelale same. Vukosava Kumar jeva bo plesala tri moderne plastične balete »Kitajsko ženo iz kitajske lirike*, srbskega pesnika Vasiljeva «Jok človekove matere* in pesnitev hrvaškega pesnika Franičtviča «Nocoj je umrl v meni sanjar*. Vse tri pesnitve je koreografsko postavila plesalka sama, ki je tudi naštudirala recitacijske zbore.
Gostovanje slov. narodnega gledališča za Trst ln Slov. Primorje
Danes v Gorici: Matej Bor:
»Raztrg^nci* ob IB url, danes v Rihembergu: Vito Zupan «An-dant? patotico* ob 17. url.
Mladinski koncert v Rojanu
Danes ob 16. uri priredijo mladinski zbori iz Rojana, Barkovelj in Konkonelja pevski koncert v dvorani v ulici Solitro 10 (bivši Ri-creatorio).
Pevski zbori
Lepa vrsta, lepo število nas Je! Bliža se 1. maj — praznik dela, praznik zmage, ki ga bomo letos v Trstu prav slovesno praznovali. Tudi mi pevci bomo morali — kakor vse ostale kulturne organizacije — zopet pokazati, da vršimo svojo narodno ln kulturno dolžnost, da smo marljivo na delu. Naša slovenska pesem, naša verna spremljsvalka od zibelke do groba, bo morala ta dan doneti iz tisoče v grl! Pevski zbori ste gotovo že dobili ppsmi, ki jih morate naštudirati. Ako kak pevski zbor ni še prejel pesmi, de. bi te pri svojem okrožju ali pri Prosv. zvezi v Trstu: 1. D. Bučar: «V pozdrav*, moški zbor; 2. Z. Fre. lovec: «Slava delu*, moški zbor; 3. Beranič: «Domu», moški zbor; 4 Volarič: «Slovan na dan*, mešani zbor; 5. Stalingrajska* po Venturinijev!, harm. mešani zbor; 6. Venturini:	»Pozdravljena domovina*,
mešani zbor.
Pevski zbori!
Lotite se takoj marljivo učenja, in ne odlašajte na zadnje dni. Zaradi izvajanja in enotne interpre, tacije bosta obiskala pev. zbore tovariša Venturini in Vrabec.
V znak solidarnosti, v znak bratstva in Nožnega delovanja, bodo na letošnji proslavi 1. maja nr.stc-plli samostojno tudi italijanski, fcr-vatski in furlanski pevski zbori!
Navedene pesmi so lahke, časa je dovolj, zato ne sme biti prav nobenih izgovorov! Na delo!
Sovjetske Sete zapuščajo Mandžurijo
Cunklng, 9 - Radio Nerw York — Kitajska poročevalska agencija je danes Javila, da so sovjetske čete pričele izpraznjevati Mukden. V četrtek je te Mukdena odpotovalo 22 vlakov e sovjetskimi vojaki.
Predsednik Kuomintanga dr. Sun Fo je izjavil, da stoji Kitajska pred gospodarsko krizo, ki ji ne bo prinesla nič manj težav, kot pravkar minula vojna leta.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Ponovno je pričel izhajati ..PAVLIHA". Dobite p v vseh proda-jainicah.
zaclji gozdarske službe po ZVU, kateri so bile že odposlane prošnje za vstop v ta organ. Poleg tega je odsek za gozdarstvo stopil v stik z UTVOD-om, ki bo dobavljal les za obnovo v Gorici.
Kmetijski odsek se sedaj bavl z zbiranjem statističnih podatkov. Na konferenci okrajnih referentov so med drugim delno rešili tudi vprašanje semenskega krompirja. Zla. sti važno je vprašanje živinoreje. Določili so živlnozdravnika, ki bo v Komenskem okraju pregledal živino.
Komisija za socialno skrbstvo je organizirala tridnevni tečaj za u. pravno socialno delo v smislu sedanjih smernic. Ob likvidaciji partizanske bolnice v Gradiški so poravnali dolg, ki je znašal 48.000 lir. Izplačali so podpore za mesec februar. Razdelili jih bodo tudi ta mesec.
Meseca februarja so odprli 100 šol s 226 uč.telji, od katerih je 28 priznanih od ZVU. Zaradi pomanj-
Idrlja
Na konferenci vseh krajevnih o-svobodilnih odborov okraja so sklenili, da ne bodo dovolili zam;njave krompirja za vino, kakor so nekateri doslej delali. Do tega so prišli po ugotovitvi, da ne bodo mogli izvesti pomladanske setve krompirja, če ne bodo Imeli semenskih rezerv. Dejali »o, da vino ni nujno potrebno, da pa je nujno imeti čim več krompirja ln ga v čimvečjl količini nuditi onim, ki trpe pomanjkanje.
Huje
Prebivalci te vasice, ki Je bila v času osvobodilne borbe zelo prizadeta, so na lastno inciativo zgradili dve apncnlci. Tako so si. ustvarili možnost, da bodo lahko pomladi pričlll z obnovitvenim delom. Za takrat imajo pripravljenih 600 stotov apna, s katerim bodo sistematično obnovili porušene ln požgane hiše.
Novokračin
Pri popravilu medkrajevnih cest se je dobro postavilo tudi prebivalstvo te vasice. Delale so žene, mladina, pa tudi kmetje. V kratkem času so popravili vse medkrajevne poti, kar j J v največjo korist zlasti kmetom.
Kanal
Ker kaplan Felc iz Kanala »e vedno nadaljuje s protlijudsko in proti jugoslovansko propagando, je kanalsko prebivalstvo poslalo ZVU v Kanalu resolucijo s podpisi vse-ga zavednega ljudstva. V resolu-
ciji med drugim zahtevajo, da se kaplan odstrani, saj namerno hujska ljudstvo in skuša sejati razdor med prebivalci. Dalje ugotavljajo, da rovarjenje, naperjeno proti FLRJ in maršalu Titu, povzroča pri vaščanih veliko ogorčenje in razburjenje. Končno protestirajo proti temu, da kaplan vrši v cerkvi protlijudsko agitacijo.
Op{'ne
Vaški odbor posveča veliko važnost socialnemu skrbstvu. Ker je v tej vasi mnog« partizanskih sirot, vdov in revežev, skrbi ves čas zanje to jim nudi brezplačno kosilo. Ker tl ljudje niso imeli drv, je stopil v zvezo s posestniki, in nabavil revnim slovenskim in italijanskim družinam potrebno kurivo. Toda za pomoč tem sirotam bi se morali zanimati prav vsi, zlasti pa tisti, ki godrnjajo, Čeprav imajo mnogo vec, kot drugi vaščani.
Javorje
Kmetje ao dobro izvršili sklep, da bodo v zimskih mesecih očistili travnike in pašnike. Sedaj so izkopali »e grmičevje ln robidovje, ter mesto njih nasadili sadno drevje in vinske trte. Tako so usposobili večji del zemlje, da bo čim več rodila.
TRST
Vsa vas se je zbrala pred svojini slavolokom.
t notni sindikati
Sindikat gradbene stroke. Člane odbora kategorije pleskarjev, tov. Valentini Evgenija, K:berja F.an-ca, Godini Arturja, Fragiacomo Bruna in Cumero Guida, vabimo ob 18. uri v ulico Imbriani 5., I., soba št. 7.
Obvestilo
Komora! zbor radia Trst potre, buje za »vojo Izpopolnitev nekaj t*oorl»toV in bati »tov. Vsi, ki bi hdtelt sodelovati, naj se javijo v ponedeljek dne 11. t. m. ob 17. uri v slovenski oddaji radia Trst, Piaz-za Oberdan, 5, V.
Gostovanje openske iolske mladine
Danes ob 16.30 bo šolska mladina, iz Opčin gostovala v rlkrcatorlju v Skednju z igro «V kraljestvu palčkov*. Starši pripeljite vaše mal. čke, da se bodo nagledali življenja palčkov in vil.
Kulturni kroiek „M. Kraljič"
Danes ob 19.30 uri bo običajni za-bavai večer.
Jutri ob 19.30 uri bo običajni za. bavnl večer. Vstop samo za člane I društva in omejeno število članov | drugih kulturnih krožkov, ki ima-
jo izkaznico kulturnega centra.
Danes popoldne bo predstava za otroke. Začetek ob 15.30. Vstop prost.
Kulturni krožek „S. Čermelj“-„Sv. Alojz*'
Nocoj bo v bivši šoli na odprtem v Koloniji zabavni večer. Pričetek ob 18.30
Jutri bo tov. Jurega predaval o temi: Sindikati v Sovjetski zvezi
Prosvetno društvo „Slavko Škamperle"
Prosvetno društvo «S. Skamper-le», Sv. Ivan, priredi v sredo 13, t m. v dvorani Ljudskega doma zabavni večer. Cisti dobiček prhe ditve gre v korist Rdeč:ga križa,
Prosv. društvo „F. Marui!č“
Prosvetno društvo «F. MaruAič sporoča, da reprize «Kralja aa Be. tajnovi* zaradi nepredvidenih zaprek v nedeljo 10. t. m. ne bo.
Prosv. društvo „F. Prešeren"
Kor se je koncert pevskega zbora «Proletar» vršil že v petek, današnji koncert odpade.
Tržaško podporno pogrebno društvo pri Sv. Jakobu
sklicuje danes ob 10. uri v društ-verlh prostorih občni zbor. Vabimo vsel
Mata o Churchillovem govoru
London, 9. - Radio New York — Nocoj se prične v britanski spodnji zbornici debata o nedavnem Churchillovem govoru.
26 poslancev je vlomilo interpelacijo, ki pravi, da Je Churchill namerno tako izbiral besede,'da Škodijo dobrim odnosom med ZSSR in zahodnimi velesilami in da so zato škodljive miru.
Mednarodna finančna konferenca
Washington, 9. - BBC — Danes se je v mestu Savannah pričsla mednarodna finančna konferenca, ki se bo pečala s problemom ustanovitve svetovnega sklada in svetovne banke, kot določa dogovor iz Bretton Woods. Konference se udeležuje 35 dr/.av. Sovjetska zve. •za je na konferenco poslala pet opazovalcev. Tudi druge države, ki se niso ratificirale dogovora v Bretton Woodsu, so poslale opazovalce.
Velebit uri predsedniku teikoslovaike vlade
Praga, 9. - Tanjug — Pomd&u* Jugoslovanskega mmanjega ministra, general Vladimir Velobit, W se mudi v Pragi, je včeraj obiskal predsednika češkoslova&ke začasne narodne skupsoine Davida ln predsednika českoelovaske vlade Zdenka Fierlingerja. Z obema »9 J® dalj časa prisrčno razgovarjal, .
Ga. Roosevelt namerava obiskati ZSSR
New York, 9. VZN — Ga. Roosevelt je včeraj izjavila dopianiji<J> da namerava prihodnje poletj*o#’
skati Sovjetsko zvezo kot novinW' ka. Predvidoma bi odpotovala v drugi polovici meseca junija. Na-dalje je izjavila, da se je odločil* obiskati Sovjetsko zvezo zato, K« jo vzpodbuja želja vzpostavit* medsebojno razumevanje med ZDA in ZSSR. Kot novinarka bi mo®1* k temu razumevanju med Američani ter Sovjeti prispevati mn°S°'
List Vzgojitelj44
Uredništvo lista »Vzgojitelj* SP0-roda interesentom in naroč-niko® da je zaradi tehničnih težkod *»* primorano odložiti izdajanje U*® na poznejši, ugodnejši Jas. Zevpl* čano naročnino bo uredništva ci' roCnikom vrnilo.
Dobra srca
Namesto cvetja na grob Mevlja Silvane darujejo druiv
Vprašanje grških volitev
Atene, 9. - Reuter — Griki minister za preskrbo Cartalis je danes zahteval od ministrskega predsednika Themistokleea Sophoulisa, naj sklica vladno sejo, ki naj bi razpravljala o volitvah.
Upravne volitve v Italiji
Rim, 9. - AFPJutri se bodo vršile prve upravne volitve v 430 vaseh in mestih Italije.
Paasikivi predsednik Finske republike
Helsinki, 9. - Radio New York — Finski parlament je danes 159 Izmed 200 glasov izvolil dosedanjega ministrskega predsednika Paasiki-vija za predsednika finske republike. Paasikivi je po Mannerhcimo-vem odstopu opravljal začasno predsedniške posle.
Požar 200 lir, Francka Brtuika
lir, Stefan Ražem 50 lir in Kr* Rezi 300 lir za sirote padlih zanov.
Na Kitajskem pomrlo 49.000 ljudi zaradi lakote
Cungking, 9. - Reuter — Kitajska poročevalska agencija sporoča, da je v štirih mestih južnih pokrajin Hupeh in Hunan od lakote in nalezljivih bolezni umrlo v zadnjem času nad 49.000 ljudi.
RADIO
NEDELJA, 10. MARCA 16.45 prenos iz gledališča »Verdi*! 19 slovenske pesmi, poje baritoni** A. Strukej; 1920 Dvorak: koncer* za čelo In orkester; 19.50 predava* nje o telesni vzgoji; 20 poročila. ’ slovenščini; 20.30 nekaj madža^ skih plesov; 20.45 športna poročil#« 21 slavni skladatelji; 21.45 is**' 22.30 večerna glasba; 23.15 zadn)« vesti v sloveničinl; 23.25 nočno ** bavišče.
PONEDELJEK, 11. MARCA 7 glasba za dobro jutro; 7.10 ^j* tanje sporeda v slovenščini; poročila v slovenščini; 7.55 pestf* jutranja glasba; 11.30 vesela ba; 11.45 univerza na radio; predataaje v slovenščini; 12.45 P® ročlla v slovenščini; 13.15 v*3 glasba; 14.15 pregled vesti; 17 P*1*] nos iz Vidma; 18 angleška folklor na glasba; 18.30 plesna glasba; j, iemska ura (slov.); 19.20 p«vS*" koncert sopranistke Vidali in basista Petrovčiča. Tonf” (slov.); 20 napoved časa - por0®\! v slovenščini; 20.30 glasbeni i*P\[ hod; 21 koncert pod vodstvom ** rig. Toffolo; 22 igra; 22.30 pl*3"' glasba; 23.15 zadnje vesti v slovC ščini; 23.25 nočno zabavišče.
Odg. urednik DUŠAN HR
esca*
GORICA
Večerni tečaji angleščine In aloveničtne
Okroini urad za delo v Gorici poziva vse, ki so se vpisali v tečaje za angleščino in slovenščino, da se bo pričel pouk za anglc£’ino v ponedeljek ob 17.30 in za slovenščino v torek ob isti uri. Pouk se bo vrfeil v poslopju Sole «Pavettl* v Gorici na Rimski cesti v sobi' it. 12, I. nad. Priporočam* točnost!
Razdeljevanje semenskega krompirja
Statistični gospodarski pol Jedel-
eki urad za gor.Sko področje Javljft, da so pričeli razdeljevati semenski krompir tistim kmetovalcem, ki so vpisani v seznamu. Vsi kmetovalci v goriškl občini se morajo zglasiti najkasneje do 13. t. m. na uradu SGPUG, Korzo Roosevelt st. 5/II., da dvignejo nakazila. Po tem roku izgubijo vsako pravico..
ZAHVALA
Vsem, ki so s svojo prisotnostjo
MALI OGLA
iskazali ljubezen do naiega predra- | POSTELJA nova, močna iz
‘kaškrga oreha se proda; ulica S01 nino 37-111 n., Sossi._
RAZGLEDNICE z voščili in daj*
gega
HENRIKA MIHELIČA
(partizana) se najprisrčn-jše zahvajujemo. Posebna zahvala S.I.A.U. iz Colonje I. rijonu IV. sektorju, K.O.S. Opčin. Prav tako se zahvaljujemo govorniku tov. Godini, važkim organizacijam in pevskemu zboru iz Konkonelja in Opčin za ganljivo petje v poslednji pozdrav.
Konkonrlj, 10 marca 1946.
Žalujoča družina
Ob drugi obletnici tragične smrti Danico in dr. Stankota Voka
bo v ponedeljek ob 8 uri v cerkvi Sv. Antona Novega maša zadušni-ca, o čemer obvoščam prijatelje in znance.
Trst, 10 marca 1946.
Mama EMA TOMAŽIČEVA
Ljubljenim sftarSem
Marti In Andreju Marušič
ob 25 letnici poroke želi obilo sreče hčerka AVRELIJA.
10. 3. 1921.
10. 3. 1946
K
U
R
„Kralj na Betajnom"
Dne t4. februarja t. I. je pro-*vetno dru!tix> *Fran)o Mamile* v Rocolu pri/redilo v društveni dvorani pri *Lovcu» Cankarjevo dramo v treh dejanjih *Kralj na Betajnovi* v reliji in scenografiji Joieta Cesarja.
Rocolski dramski odsek si je nadel telko nalogo vprimrlti eno iumed psihološko najteijih tn na~ jutinkovitejr.h Cankarjevih dram, v kateri je prisattlj oblikoval Uk valkega magnata Jolefa Kantor-ja, fabrtkanta. ki j« » brettvestno, krivitno silo postal *kralj» na Betajnovi in podredil ves svoji krivUni oblasti. Ni pa »e zadovoljil samo * tem, da je upropar stil vre, kar mu je bilo na poti in da je bil neomejen gospodar ter (Imn u svoji vasi. V njem n4 mirovala oblaetileljnost. Sklenil je kandidirati v poslansko »borni-
oo in breeobslrno doseti cilj, ie treba tudi preko trupel.
Cankar je upodobil v Kantor-ju veljaka svojega iasa, ki je n&pre-tnafflfiv. Podle Si pa mora Maks, Itudent in sin nekdanjega po Kantorju uproptiienega itacunarja in krčmarja, kot prototip in *astopnik ljudstva, ki se bori proti krivičnemu iamoaga-vanju, proti notlini samopainosti tiranstvu. Maks je idejni predhodnik naiega časa. Maks je o-samljen, »ato pade v borbi s poosebljeno krivico — Kantorjem. Z njim pade ie med nedozorelo ljudstvo, ki ostaja orodje Kanto-rjeve nasilnosti. Tudi ko Kantor sa dosego svojega cilja ubije Maksa, se ljudstvo n« dvigne, kajta tedanja svetna in cerkvena gosposka s iupnikom in sodnikom na čelu, v kateri pravičnost j$
ljudstvo imelo neomejeno zaupanje, poskrbi, da se naglo zabri-le sled za zločinom, kajti ugleden vaiki veljak In svetohlinec ne bi bil zmoien napraviti zločina in si umazati rok z ncdollno krvjo.
Vzlic temu, da se Kanior v trenutni grozi nad zločinom n\ mogel obvladati in je priznal krivdo, pade sum uboja na Franca Bcrnota, ki je bil zaljubljen v Kantorjovo hčerko Francko, ki je trpela »n molčala ter na tihem ljubila Maksa in sklenila * njim pobegniti iz Kantorjeve hiie, hiSe groze In strahu. In prav strah in groza sta sila in viiek «Kralja na Betajnovi», ki se zlasti oblC-kuje v Nanl, Kantorjevi sorodnici, ki jo s pretvezo bolezni nameni za samostansko iivljenje, da se polakomni njenega podedovanega premolfnja.
PrUmatt moramo, da so se ro-oolskl igralci hvalevredno potrudili, da so vzlic raznim oviram in ttiavam s svojo marljivostjo dostojno podali Cankarjevo umet-
nino tn s tem pokcu>aM primer napredujoče ljudske dramske u-metnoeti. Posebej moramo pohva -Rti Ivana Gerdola u vlogi Kan-torja, ki ga je učinkovito podal in se resnično viivel v svojo vlogo. Upamo, da se bo pri reprizi ugladil pri najbolj napetih pri*o~ r\h in dosegel res umetntiki način podajanja — namesto preti, ravanja, ki zlasti na odru tako hitro preide i* dramatičnosti v smetnost. Jo {e Cesar Je bil zelo posrečeno izbran za C/c Maksa, le tu pa tam bi bilo ieteti večje naravne” razgibanosti, kar velja tudi ea Jankico Oerdol v vlogi Francke. Od lena je zelo simpatično podala svojo vlogo tov. Lidija Birsa v vlogi Nine, ki se Je posebno vlivela v prizor, kjer prikazuje strah. Dokaj dovrleno je podala celotno vlogo, le ial, da si je morda hote »akrlvala pred gledalci obraz M lasmi. Pri ostalih lenskih vlogah se je pokar zalo, da so vslio diletanstvu kos takim ttlkim delom, kot so Cankarjeva.
Od ostalih vlog Je omembe vreden ie lupnlk, ki Je dosegel vsfij razmeroma pisateljev namen. Tu^ di ostali igralci so dobro podali svoje vloge Posebno ljubka sta bila Vaiter Pertot in Sergij Cesar v vlogi Pepča in Franctlja, Mr moramo poirtati kot razveseljivo dejstvo saj je prav v naii
napredujoči mladini naia bodočnost.
Ker bodo jutri ponovili aKralja na Betajnovi*, toplo priporočamo, da se udeleiijo piedstave vse on4, ki se hočejo seznaniti s Cankarjevo umetnino in z razvojem ljudske dramske umetnosti.
C. S.
Pomembna recitacijska matineja
Po dolgih letih kulturnega molka, ki Je vladal v naSi deselt, smo znova začeli graditi nato kulturo. seznanjamo »3 z vsem, kar nam je v dolgih tefih trpljenja ostalo neznano. Z veliko pohotnostjo Jemlje nai Človek v roke slovensko knjigo. Zablestela so imena naiih kulturnih borcev. V knjigarnah so na razpolago leposlovne knjige, pesniike zbhke'na-Hh pisateljev In pesnikov, znanstvena dela nailh znanstvenikov. Novi pogl‘di »e nam odpirajo.
V kratkem dOAu. j/a nam bodo
osebno prinesli lepoto slovenske besede, izrazitost lastttega čustva tn lastnih misli naili najvidnejši pesnikI. Bral) nam bodo svoje lastne leposlovne proizvode tova-riJI Albreht Franc, Cajnkar Stanko, Oolia Pavel, Gruden Igo, Koblar France, Klopčič Mile, Ko-sak JuS, Kranjeo Milko, Pavbč -Matej Bor, Vodnik Tone, t upati-Z'd Oton.
Marsikatero od teh imen jt na. St mu ljudstvu Se nekoliko znano. Ta matineja bo za nas velikega kulturnega pomina.
VrHla se bo pod okriljem Slovenske protvetne zveze.
Dan tn kraj vam bomo javili tekom tedna.
Poizvedbe
MANFREDA JOZEP, partizan* sko ime Metod, roj. 22. III. 1924, odSel v partizane 2. II. 1943, zadnjič so ga vidaii na Nanosu 25. IX. 1943, bil v III. brigadi Ivana Gradnika 2 bat. Kdor kaj ve o njegovi usodi, naj sporoči družini Manfreda, Idersko 67 pri Kobaridu.
Kdor bi kaj vedel o ANTONU MARKIČU, obveščevalcu 17. brigade «S. Gregorčiča* — ujetem 28. 11. 1944. v Baskah pri Grgarju (Go-riSko) ter odvedenem iz goriskih zaporov v Nemčijo 8. 12. 44. —• r.nj sporoči Mariji Markič, Melinki 24, Kanal ob Soči.
ve za sv. Jožefa in Veliko noc bite v papirnici Stoka, Trst U1 Milano 37,_________________
RADIO APARATA za 4000 lir 10.000 lir prodam. Redka pr*11..n Pojasn la Corso Garibaldi 6-k
ŠKROPILNICE za. trte In njake od 2.800 IV navzgor dobavJ Miro Marmolja, via Trieste 6.
Ei“b_____________________—"Z
KLAVIRSKO HARMONIKO^
ji5;
,doV
basov, kupim. Naslov v »Primorskega dnevnika*.
upr*
FOTOAPARAT dober, kupim- ^ slov v uprarvi «Primorskega dn nika*.
------------------------   —" J£>
IZGUBIL sem osebno izkaznic^- * stavljeno od Mestnega	-o
Postojni, glasečo se na ime M11* t* Janko, roj. 8. 8. 1910 v Trstu, . vajoč v Postojni Ljubljanska sta 36. Najditelja prosim, n« odda na omenjeni naslov.
Dr. STANKO DIDI&
zobozdravnik
)e odprl svojo ordinacij®
v ulici Romagna *
(nad kavarno Fabrl»>
TRST - Telefon 295*3
PRIREDITEV NA KONKONBLJU
Danes v nedeljo, priredi Prosvetno društvo «Haas* \z Vrde16 O 1 WOHKO VESELICO
v prostorih pros. društva «Višava* na Konkonelju. Sodeluj® pionirski zbor in zbor odrastlih. Po prireditvi plesna zabav* RICETEK OB 16.30	VABLJENI
DVA TRGOVSKA LOKALA
na prometni točki, v ertdini mesta, eden v Trstu, drug1 v Gorici,
• w
naprodaj.
Naslov v upravi »Primorskega dnevnika*
Zastopnik za Juaoslavijo JULY MAYER • TRST, Plazza detla