71. Številka. Trst, v torek 10. maja 1S9S. (Vrfenm izdanje) Tečaj XXIII. „Edinost'' izhaja dvakrat na <1»ti, razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina /.naša: Obe izdan j i na leto . . . gld. 21'— Za Mino večerno izdanje , „ 12'— Za pol leta,iVtrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine Me uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tratil zjut-rnnje Številke po 3 nve. večerne Številke po 4 nvc\; ponedeljske popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST o POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. "T Mane 4 nvf. Telefon Itv. 870. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vratah v petitu. Za večkratni* naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na i se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravnlstvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12, Vpravnistvo, od-pravnlštv« in sprejemanje insemtov v ulici Molili piccolo Stv. .'I, II. nadntr. T Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. Madrid t). Kraljica-regentinja se je posve-tovnln opetovano s predsednikom senata. Isti jo priporočal kraljici, naj ho ministerstvo preosnuje. Sodi no, da ho novo ministerstvo zasnuje h pomočjo Oanazo-a. Sirijo so govorice o trdovratnem boju, ki naj hi se l»il vnel pri Antilih mod amerikanskim in španjskim brodovjem.'Podrobnosti ni. Kcywest 8. Iz Port-an-Prinoe je došla nastopna brzojavka: Po poročilih iz Cap Haitien jo amerikanska oskadra admirala Hompona videla včeraj proti severu otoka 17 španjskih ladij, vojnih in drugih. Včeraj tu som došli pomorščaki potrjajo, da so dva dni popred Čuli močno kanonado od severo-zapada sem. Chikiuiiaiigit H. Kakor javljnjo službeno se oborože 4<).(MK) dobrovoljoev, — čim bodo nabran i — tako, da bodo — prištevši že postavljenih 10 rednih polkov — ukupna vojna sila znašala 50.000 mož. 3ladrld V Linaresu so bili včeraj izgredi. Jzredniki so oplenili mostno palačo in pobili vsa okna. Orožniki, prihitevši na lioo mesta, so stro-Ijali. Uporniki pa so so odzvali streljanjem iz revolverjev tako silno, da so se orožniki morali umakniti. Vsega ukupe jo bilo 12 oseh ubitih 15 pa ranjenih. Tudi po drugih krajih Španije jo bilo izgredov, Madrid 9. V pokrajinah Almeria, Jaen, Cuenea in Alicante je proglašeno obsedno stanje. Bruselj Tu bivajoči pretendent don Carlos je pisal markiju di Deralda pismo, v katerem poživlja istega naj izključi iz stranke karlistov vse one, ki so se udeležili sooijalistiškili izgredov. Pretendent meni, da je padce dinastije skoro gotov, ter da so sedanji upori organizovani od socijalistov. 3ladrld i). V »eortes« ie odgovoril finančni minister na neko interpelacijo, da ne more preprečiti izvažanja že prodanega žita, dokler so ne razglasi prepoved izvažanja. P O D L I S T E K. H<) PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Med tem je na drugi strani roke tolpa Nem-oev lovila plavajoča polena. Ko so jim je posrečilo ujeti kak veči kos, so kričali, smejč ho : hura! In koje nakrat priplavalo nekoliko polen, prevzela jih je taka vnetost, da so skupno začeli peti: ,.Es braust ein Kaf, wie Donnerlmll, NVie Schvvertgeklirr untl Wogenprall: Zum Khein, zum Khein, zum deutschen Hhein. Wer will de« Stromes Hilter aein? Lieb Vaterlaud, magst ruliig aein; Lieb Vaterland, mngst ruliig sefa; Fest steht und treu die \Vacht, tlie \Vacht am Khein! Fest steht und treu die \Vacht, dio \Vacht am Hhein ' Stanko je skočil s svoje deske. On, tako občutljiv za napove, slišal jo prvokrat v svojem življenju zhor, prepevali od več moških glasov. Pijanomu od radosti in solnčnih bleskov, se je dozdevalo, da sanja. Pozabil je, kje je, pozabil kdo je, marveč samo poslušal kakor bi 1»i 1 okambnel. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Jcd< ■a poslanoov jo skušal dokazati potrebo, da so zasnuje vrlino poveljstvo za vojne operacije, drugače ne bode praktičnih in ugodnih rezultatov. Vojni miuistcr, pa je odgovoril, da toga no treba, ker na Kubi, Portorieo in Filipinih so generali, do katerih ima vlada popolno zaupanje. Madrid J). Tri španske torpedovke so dospele do Kariških otokov. Špansko hrodovje, kolikor ga je v rezervi, odplove na Filipine. Pregled po javnem gospodarstvu. i. 0 državnom proračunu za ISflS. I. Novi proračun, kateri je predložil zbornici finančni minister dr. Kaizl, je sicer po veliki večini delo njega prednikov, dr. Bilinskegn in dra. Br>lun-Ba\verka. Kaizl je le popravil istega v1 nekaterih obziri h tako, da nam kaže vornišo sliko gospodarskega položaja našo države. Iz popravljenega proračuna vidimo, da so nam ne kaže bodočnost v najlepših barvah in da moramo računati s tem, da se- zopet (prej ko prej) pokaže stara spaka — deficit, ali pa, da nas čakajo novi davki in pa znatno poviševanje starih! Kajti izdatki, zvlasti vojnega proračuna, rastejo neprimerno hitreje, nego pa dohodki, in posledica tomu je deficit, ali pa nova bremena. Kaizlov proračun kaže 747 milijonov potrebščine za 1H1IH 1. (v rednem proračunu 722 milijonov, v investicijskem okolo 25 milijonov), torej za 28l/, milijonov več, nego za 1H<>7. 1. K temu prirastejo še dodatni krediti, kakor na pr. za kretsko ekspedicijo, za katero je bilo potrošenih 7 milijonov itd. Vojni minister zahteva 55 milj. izrednega kredita za poni nož i te v mornar-nieo, ki bode pa razdeljen na deset let. Kodni kredit za mornarnico se zviša za pol milijona, za skupno vojsko za 5 milijonov, skupno bo torej treba za vojno upravo 11 do 12 milijonov več na leto, nego do sedaj. Uredba plač uradnikov, uradnih slng, profesorjev in duhovnikov, stala bodo okolo Po kratkem odmoru, pretrganem po pljusku in smehu, so Nemci pričeli znovič: ..Dureh Hundert tausend zuckt es schnell, Und aller Augen blitzen hell, Der Deutsche bieder, fromin und stark, Beschdtzt die heil'ge Landes Mark. Lieb Vaterland, magst ruliig sein, Lieb Vaterland, magst ruliig sein, Fest steht und treu die Waeht, die Wacht am Hhein! Fest steht und treu die \Vaeht, die Wachtam Hhein!-' Fant ni čul izrazov (besed), ni pojmil napeva, čutil je samo moč človeških glasov. Zdelo so mu je, da izza griča in izza reke plavajo nekaki valovi tor ga objemajo z nevidnimi rokami in ga, kakor božajo, posiloma vleko k sebi. Hotel je zdirjati domov ter poklicati Androjčka, toda ui mogel obrniti niti glave; hotel je stati na mestu, toda nekaj ga jo porivalo nuj troj. Začel je torej iti, omamljen, iz početka polagoma, potom urneje, čim-dalje urneje, naposled jo začel toči ter je zginil za gričem. A glasovi z ono strani reke so klioali: „Er blickt hinnuf, in Himmelsan'a, Die Heldenvttter niederschau'n, Und sehvviirt mit stolzer Kampleslust: Du Hhein bleibt deutach, wie ineine Brust! .. . Lieb Vaterland, magst ruliig sein Lieb Vaterland, magst ruliig.....u 1H1/* mil. več, nogo do sedaj na leto. Deželam je obljubila vlada dajati skupaj 1(1 mili jonov od dohodkov iz novih davkov; treba bode tudi plačati občinam neko odškodnino za njih poslovanje v prenesenom delokrogu, za zgubljene doklado na indirektne davke in za dosedanji pivni krajcar, ko hode davek na pivo sitno zvišan. Vrhu toga kani vlada odpraviti novinarski in koledarski kolek ter mitnino, kar se bode moralo nadomestiti drugače. Vso te reforme bodo stale finančno upravo od 40—50 milijonov goldinarjev na loto. Polog toga bodo rasle tudi ostale redno potrebščine hitreje, nego redni državni dohodki, Tako na pr. sodna reforma še davno ni izvedena finan-cijelno; investicijski proračun z letno potrebščino od 20 do ?»() milijonov provzroča stalni prirastek letnih izdaj za obresti in amortizacijo dolgov od 1'/a milijona. Stavbe na državnih železnicah hudo zahtevalo — v namene v oče varnosti vožnje in radi vočih troškov vslod skrajšanja delavne dobo službujočega personala — vsako loto še velikih svot, prodno ho vso v pravem redu. Tudi v drugih strokah nastanejo potrebščine. Tako bo treba osnovati novih visokih šol (univerza v Brnu in v Ljubljani ?), obrtnih, strokovnih in drugih učnih zavodov. Delo v politični upravi so množi čedalje bolj; tudi za trgovino, obrt in poljedelstvo bo trebalo v bodoče več storiti, nogo se je do sedaj. Državni dohodki pa niso tako razpenjavi. Direktni davki so bodisi kontingontovani, ali pa mora država deliti z deželami dohodke iz istih; nado, stavljeno v osebni davek, so nas razočaralo popolnoma, kakor jo izjavil minister, in nimamo nika-kega povoda, dvomiti na resničnosti to trditve. Od indirektnih davkov stagnirnjo nekateri popolnoma, dft, donašajo celo manje, nogo so jo pričakovalo. Tako n. pr. davki na sladkor in sol — pri sladkorju si razlagamo to radi uvažanja zacluirina. Indirektni davki so vrgli lani sicer za 1(5 milijonov več, nogo predlanskem, toda pomisliti moramo, da jo bil davek na sladkor povišan od 11 gld. na lii. Ob enem so jo pokazalo, da višanje indirektnih Nakrat pa je umolknilo potjo; čez malo časa se je razlegal krik : »Pridi!... Pridi Polz in Ovčar sta prenehala z delom v hlevu iu z lopatami v rokak sta poslušala pesem Nomecv. Nagla tišina iu potem kriki so napolnili oba z začudenjem, toda hlapca je nekaj zbodlo. »Hitite, gospodar . je rekel Matija, odklada-joči lopato, »hitite pogledat, čemu so tako doro!» »I... le tako jim je prišlo v glavo , je odvrnil Polž. »Pridi!« so jo čul klic izza reke. »Dirjajte vendar*, ga jo silil hlapce, ker jaz z mojo nogo no morem, tam je nekaj... Polž je dirjal na vso moč proti roki, a za njim seje šepaje vlekel Ovčar. Spenjal sejo uprav že na grič, ko ga je dohitel Andrejček vprašajo: »Kaj so godi tam?... Kje jo Stanko?... Na ušesa Ovčarja so dolotale od daleč nekako besedo. Obstal je ter zaslišal močan glas, kli-eajoči za vodo: »Tako nadzorujete pri Vas otroke!.,. Poljska goveda! (Pride še.) davkov m znači vselej tatli numerno povišanj«' državnih dohodkov. To nam najlepše (loka/nje dejstvo, da je konsiim sladkorja manjši, odkar je |*>-višan nanj davek. To je dr. Kaizl vrlo dobro vedel, dokler jo l>il poslanec, sedaj pa, kakor minister, ne ve Udjela, nego da hoče še bolj višati te že ra/menio visoke indirektne davke; iti to ker tri na enkrat: na sladkor, pivo in žganje! Torej baš na ona živila, ki so neobhodno potrelma masam, dobe zopet nove davke. Vprašanje je seveda, ali je to še mogoče, kajti draginja l>o kmalu ne/nosna. Tvorna eena za kilogram sladkorja je l."> nvč., sedaj pa ga prodajajo vsled velikih davkov po 40 nve. In ako državni zhor sprejme zakonsko predlogo o novih konsumnih davkih, stal liode 11 ne. Tako hode s pivom in žganjem. Kakor se vidi, je naš da veni sistem na na pa en i poti. Tako višanje konsumnih davkov znači podružovanje velikim masam neobhodno potrebnih živil. Ker se zaslužek delnjočega prebivalstva ne množi v tej meri, kakor se dražajo živila, mora se zmanjšati konsum na vsaki način in državni dohodki vsled tega tu- morejo rasti primerno s povišanjem davkov. Poleg tega pa ima država še to škodo, da je delajoče prebivalstvo (vsled slabega hranenja) manj sposobno za delo, nego je bilo prej. 1'oslediea tega se kaže na naših industrijalnih izdelkih. Politični pregled. Državni zbor. - Prihodnja seja gosposke zbornice bode dne lli. maja. Med drugim bode na dnevnem redu eesarska naredba o podeljevanju podpor iz državnih sredstev povodom elementarnih nezgi >d. Delegacije. Veernj so se sešle v Budimpešti delegacije. Predsednikom avstrijske delegacije jo bil izvoljen načelnik poljskega kluba v zbornici poslancev, vitez Ja\vorski. Dobil je 4.!t od f>;» glasov. Deset listkov je bilo praznili. Podpredsednikom je bil izvoljen grof Vettor. Predsednik •Ja\vorski je povdarjal v svojem nagovoru, da treba obračati vso skrb vojni in mornarnici, o čemer pa treba imeti pred očmi tudi gospodarsko položenje države. Zato treba omenjeno skrb spravljati v soglasje z dejstvom, da mora država skrbeti tudi za blaženje bede, naraščajoče zadnja leta. Ko je govornik omenjal jubileja cesarjevega, so ustali vsi delegatje. Vitez Jaworski jo zaključil: »Gotovo govorim iz srca vsem členom te delegacije, ako predlagam, da o predstoječem vsprejemu delegacij poleg čutstev zvestobe in udanosti izrazimo tudi naj-prisrčnejc čestitke našemu preljubijenemu cesarju.« Načelnikom najviižnojoinu — proračunskemu — odseku je bil izvoljen baron C h 1 u m o t z k v. Ta odsek se snide v četrtek, da vsprejme poročilo ministra za vnanje stvari. SI iupni proračun, ki ga je predložila delegacijam skupna vlada za leto 185)1» izkazuje potrebščine Ki7.17iV.UO gld., za fif!l!H).{)l5 gkl. več, nego za tekoče leto. Pokritje se proračunava na 2,7(.'7.f)oH gld., torej znaša čista potrebščina 11)4,^7)^.^82 gld. Preostanki od carine se prornčunavajo na .r)7,liiihnii0 gld. Zunanje m i n i s te rs t v o zahteva 4,142. 200 gld. (več 121UJ00 gld.); d rža vnn vojno minist. ir>7,'.ir.r>.122 gld. (več o,K70.0;J4 gld.). Specijalni vojni ordinarij znaša 12l.t,007.N4H ghl., okstra-ordinarij 11,217.014 gld. (več .V>K).0;J4 gld.) Ordinarij za inornaruico 11 gld. (več 2,:i<>0.000 ghl.), ekstraordinarij 574.000 gld. Za leti lSitH in 1 HH7 si* zahteva naknadnega kredita :-JO,li4U.O;lO gld. gld. Za okupacijske dežele se zah-teva .!5,47SM)0O (manje 10.000 gld.) Iz vojnega bud-geta se porabi HjVi.tlO!) gld. za večerjo vojaštvu, ostalo za dobavo orožja itd. Kredit v znesku :i0 milj on o v 100.000 gld. se je porabil povodom kritičnega položaja ob g rs kotu rs k i vojni in sicer 22,1 >7;").000 gld. za dobavo orožja in ostalo za drugo vojno potrebščino. Za pomnoženje inornarnice v znesku o milijonov si- zahteva letos prvi rok 400.001) gld. Stroški za v/d rža vanje vojakov ua Kreti znašajo 4f>;5.0510 gld. Pripomniti bi bilo še, da so v včerajšnji seji delegacije vse nemške stranke podale izjavo, d a se bodo sioer udeleževale razprave, toda povdarkom, da iz tega ni smeti delati nikakih sklepov glede stališča teli strank o državnopravnih iu drugih vprašanjih, ki se tičejo pogodbe zOgor-sko in razdcljonja bremen med obema državama, primernega gospodarskim odnošajem, — Ta izjava potrja povsem našemu menenju, povedanem v zadnjem izdanju v notici »K položaju« ozirom na taktiko Nemcev: v zbornici poslancev obstrukeijo, v delegacijah pa — ne, nikakor ne! Ogcrska delegacija je izvolila Szella predsednikom, grofa .1 u lija S z i( prf r v-a pa podpred-sednikom. Deželnim glavarjem na Oorenje Avstrijskem je imenovan znani odličnjak nemške katoliške ljudske stranke, dr. Alfred Ebenlioeh. Volitve na Francoskem. — Včeraj so se pričele na Kraneozkem splošne volitve v zbornico. Do sedaj so znani nastopni v speli i: izvoljenih je P.Kl republikanov, 104 radikalci, 11 socijalistov, 77 monarhistov. Posestno stanje v mandatih se ni spremenilo. Vse stranke so po kakov mandat pri-i m i bile, in kakov zgubile. \ olitve so se vršile mirno. Domače vesti. Nikdur ga no pozabimo ! Žalostno se razlega glas kontoveljskih zvonov nizdoli proti sinji Adriji; dušo nam pretresuje ta glas slednje pesmi zemeljskemu popotniku. Krsta, za katero stopamo krvavečega srca, krije na in nepozabnega Dragotina Rupeno, onmoSolca, ki nam je v nedeljo, H. maju, po noči zaspal zu večno v Gospodu. Dragotin Rupena se je porodil v Rojanu kakor sin vbornih starišev, od koder se je kmalu preselil sts svojimi stariši v bližino Miramara. Pohajal je gimnazij v Trstu iu je bil do sedmega razreda gojenec deškega semenišča. Sedmošolee je izstopil iz semenišča in se preselil k starišem, od koder je potem pohajal šolo skoro do drugega tečaja letošnjega šolskega leta. I>il je nadarjen, plemenit, bln-gosrčen mladenič, vzgledno ljubezniv, z čemer si je pridobival naklonjenost vsakega človeka. Že zgodaj se je vzbudila v njem pesniška žila; kakor pričajo njegovi prvi poskusi, nadejati se je bilo, da bode kedaj kaj iz njega. Delal je vedno, uril je svoje pero v vezani in nevezani besedi; učil se je postransko tudi drugih jezikov, V njega bitji se je družila v lepem razmerju dvojna ljubezen: ljubezen do učenja in ljubezen do naroda. V dokaz te ljubezni bodi le omenjeno, da je v svoji bolezni večkrat potožil svojim prijateljem: Ne teži me tolikanj bolezen, kakor misel, da si moji sošolci nabirajo dragih zakladov, katere bodo delili bratom svojim, med tem ko jaz tukaj polagomaginevam, in pojdem morda s tega sveta kakor dolžnik svoj e m u narodu«. Večkrat nam je polagal na srce: ..Skrbi zase, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata, In sodnik naj bo srce!" Da ga je škoda, to nam dokazuje obče žalovanje po njem! Ne samo radi tega, da bi nam koristil, ampak tragično je tudi to, da je umrl toli mlad, in to sedaj, ob zvršetku gimnazijskih študij. — To nas navdaja z britkostjo! — Legel si, nepozabni prijatelj, k večnemu pokoju, v zgodnji mladosti, pred časom, prerano sebi, svojemu narodu in svojcem,ki so Te ljubili tolikanj in toliko žrtvovali za-Tc, da bi videli nekedaj svojega jedinca srečnega. — liožjn dekla, bela smrt, pokosila je nadobudno cvetko, pretrgala je nit življenja, ki je ugasnilo, ne da bi bilo moglo dovršiti svojo nalogo. — Ti pa, predragi prijatelj, ki gledaš v čredi snežnei-belih krilateev z neba na nas, ki žalujemo ob tvojih zemeljskih ostankih, spominjaj se svojega idejala — naroda, prosi pred Bogom, naj izlije obilo mero sveče nanj ! Žalujočim starišem, ki so zgubili edinega sina, bodi v tolažbo zavest, da delijo ž njimi žalost po pokojnem Dragutinu njega zvesti sošolci. Koncert pevskega društva ,.Kolo". .lako smo bili radovedni na ta koncert ozirom na to, da je nastopilo še mlado društvo, ki je imelo za časa svojega dosedanjega obstanka dovolj smole, kajti potikati se je moralo svojimi pevskimi vajami danes tukaj jutri tam ter ni uživalo posebnih simpatij v nekaterih krogih. Radovedni smo bili tudi zato, ker je bila na vsporedu tega koncerta velika in težavna skladba Križaei na morju . Predno preidemo na kratko oceno posamičnih teock, hočemo tukaj omeniti nekoliko splošnega. Takoj oh vstopu v predsobi prijetne redutne dvorane, je bilo opaziti veselo in živahno gibanje, Vsakdo je najprvo zapazil društvenike (kakih 100 jih je bilo), ki so se razločevali s tem, da so nosili vsi krasne, sedaj naročene čepice. Precej po H uri so bili skoro vsi se«leži že napolnjeni, med tem ko je bil prostor zadej še skoro prazen. Počasi se je napolnil tudi ta prostor. Z velikim veseljem smo konstatovali, da je bilo dobri 2 tretjini navzočega občinstva takega, katerega ne vidimo sicer na drugih koncertih in zabavah. Obžalovali pa smo vendar, in po vsej pravici, da je naša gospoda, sicer navadna na naših veselicah, blestela po svoji nenavzočnosti. Sedaj pa k stvari, Vstopivši v dvorano smo gledali začudeno, da je prostor, namenjen za orkester — prazen. Pojasnilo smo dobili kmalo in moramo le odločno pohvaliti »kolaše na odločnosti, s katero so jednostavno odpodili orkester, ki se je na skušnji pokazal absolutno nesposobnega toliko za sjrrenilje-vanje, kolikor za samostalno proizvajanje. Odstrani društva »Kolo« je bila to lepa obzirnost do občinstva, ki se ne daje rado mučiti po vsakem škripaču. Seveda nam more biti dovoljeno vprašanje, da-ll ne bi bilo umestnejc naročati nič dražjo vojaško godbo, nego take italijanske »orkestre«, ki menijo, da je za »ščave« vse dobro?! To je bila sicer ne mala zadrega in nepriličnost za društvo, a v tem veeo zaslugo moramo šteti istemu, da sir ni dalo uplašiti in je častno izvelo svojo nalogo. Vsega skupaj je nastopilo (>5 pevcev in pevk. Laharnerjcva »Gorska cvetlica« je bila prva točka. Koj po prvih par taktih smo se prepričali, da so si pevci gotovi svoje stvari. Vsa ta skladba se je pela precizno, lepo in primerno besedilu pesmi. Opazili smo tudi, da imajo pevci v svoji moči pianissinio in fbrte, kakor treba neizogibno. Kajti brez primernega niansiranja nikdar ne občutimo onega, kar je hotel izraziti skladatelj. Prvič je nastopil v mestu to pot solist-lmritonist gosp. Kragelj. Njega močni in posebno v nižih notah jako lepi glas je pripomogel mnogo do efekta, ki ga je dosegla ta pesem. Ni čuda, da je zvršetku pesmi sledilo burno odobravanje in sicer toliko, da se je morala skladba ponoviti. O ponavljanju je bil vspeh še boljši. Hcndclnovi »Križaei na morju«! Pred koncertom je bila sodba soglasna: »Kolaši« se upajo preveč t« Ali ko so toli dobro proizveli prvo točko, misliti smo jeli: No, morda pojdejo tudi »Križači«! In šlo je izborno, nad vse pričakovanje. Tako težke skladbo ni pelo še nobeno naših pevskih društev v mestu in okolici. Na tem zboru smo se morali uprav diviti preciznosti, ki so jo dosegli še — tega ne sinemo pozabiti — mladi pevci »Kola«, iinzven malo premočnega alta iu male negotovosti in nepreciznosti basistov — o katerih moramo priznati sicer, da so dobri — v viših notah, se je pela vsa skladba lepo ubrano. Spremljevanjo jo bilo primerno, pianissimi najboljši, tako, da je bilo čuti tu pa tam glas: To petje nas spominja nekako na Slavjanskega. N' zboru »Ivrižaci« je imela glavno ulogo solistinja, gospodč. Cerkven i k. Društvo Kolo« se sme ponašati s tako močjo. A mi ča-stitamo iz vsega srca tej gospfuličini na toli lepem vspehu o nje prvem nastopu kakor solistinja. Dasi ni to kaka operna pevka, vendar si je pridobila vse simpatije občinstva, svojim ljubkim, milim in blagodonečim glasom. Da se je morala ta pesem ponoviti na toliko odobravanje iu zahtevanje, je umevno ob sebi. Tudi je opravičena želja, ki smo jo slišali z nekaterih strani, tla bi skoro zopet imeli priliko čuti to skladbo. O zvršetku to pesmi jo bil poklonjeni gosp. povovodju Vogriču lovor-venec, v priznanje za trud, ki ga je imel iu za taki vspeh. Tretja točka »Njega ni« so je pela sicer dobro in solisti so rešili dovolj častno svoje naloge. O tej skladbi govorimo natanjčneje niže doli. »Savica«, moški zbor, se je pela le primerno dobro. Takt je bil prepočasen; drugi tenor in prvi bas pa sta bila mnogo pretiha v primeri z drugimi glasovi. Valček po motivih iz opere »Jamska Ivanka« se nam ni zdel posebno srečen. Gosp. Kragelj se je pokazal tudi v tej skladbi kos svoji nalogi. Dolgi odstavek je izpel z lahkoto in gotovostjo kakor izurjen pevec. Do tu smo omenjali vsega, kar smo smeli, oziroma tudi morali hvaliti. Sedaj pa moramo grajati, kar jo graje vrednega. lW'im »mu morali inreči gosp. Vogriču kakor ka]H'lniku svoje popolno priznanje ter mu čestitamo na vspelin, ki je bil res nepričakovan in v obstoječih razmerah naravnost izreden ; obžalujemo pa, avite eolturel« Tužna Istra! sem vskliknol in težko mi je bilo pri srcu, osobito, ko sem pomislil na vso Istro in na tužno mi brate Istrane. Mislil sem in še mislim: Pride-li dan vstajenja Vam, revno istrske duše, ali ste pa obsojeni na večno trpljenje in preganjanje nd strani onih, ki vpijejo vedno o svojem liberalizmu in o civilizaciji svoji?! Tužna iHtra! Slavski. Skušnje učiteljske usposobljenosti za ljudske in meščansko šole so so vršile v Kopru od "J. do H. maja. Oglasilo sejo 14 prosilcev. Tsposob-ljeni so bili za slovenske ljudske šole: (Jospo-dičine: Klemenčič Retka iz Dobernič, Klemcnčič Dragica iz Skoeijana, Ličen Ema iz Sežane in gospodje: Jelinčič Rudolf iz Pod brda in Toroš Anton iz Srednjega 11a Goriškem. Za italijanske ljudske šole gč. učiteljice v Trstu: Alpron Olga, Covaeich lloza in Mosettig Marija ter Hutter Slišana iz Kormina. Gospodičina učiteljica na Prošeku, Gre-gorič Marija, jo dostala popolnilni izpit iz italijanskega jezika. Iz francoščine jo bila usposobljena gč. Laliter Marija iz Trsta. Za meščanske šole jo bil usposobljen g. učitelj Toros Viktor iz Trsta. Vendar napredujemo! V nedeljo S. t. 111. je bil običajen somenj v Cezarih, ki pripadajo občini koperski. Nikdar to slavje ni bilo tako narodno. Ves kraj — ki šteje blizo 50 kmetov — jo bil v novih, velikanskih narodnih zastavah. Opazili smo celo napise: »Živijo Spinčid-Laginja! Živela Istra naša domovina!« Godci so igrali slovenske napove in po raznih krčmah se je prepevala slovenska umetna pesem. To kaže, da napredujemo! Slava vam, hrabri Cezarci ! Le tako naprej in še ni slednji dan za naš obstanek ! Uravnava uradniških plač. Iz Prage poročajo ne Dunaj : Minister financ, dr. Kaizl, se je baje izrazil privatno, da so plače državnim uradnikom urede najkasnejo do konec meseca julija. Ciril-Metodova kava (v jako ličnih zahojčkih z narodnimi barvami) je že došla in so jo vsprejeli v svojo prodnjalnicc sledeči narodni trgovci: gg. Ivan Prolog, Josip Kocijančič, Josip Stritof, Matija Kolman, Matija Milonig, Josip Kosak, Anton Godnig iu Josip Kožaue. Ker je to blago najboljši izdelek te vrste in tudi cene niso nič više od ptujega blaga, so je nadejati ; da bodo slovenske gospodinje od sedaj naprej kupovalo le »slovensko cikorijo« iu to temveč, ker pride skoro ves čisti dobiček toga podjetja v korist naše prepotrebne družbo sv. Cirila in Metoda. Ono trgovce, ki si niso šo nič naročili, opozarjamo, da glavno zalogo kave družbe sv. Cirila in Metoda iu razprodajo na debelo za Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo ima tukajšnja tvrdka J. Pipan it C. v Via Valdirivo št. 18. Izlet lirv. pjev. društva „Jadranska vila" z Nusaka v Trnovo-ll. Itistrico je prenošen od 15. t. m. na 5. j u n i j a t. 1. radi zaprek/nastatih nepričakovano. Toga izleta so udeleže še druga hrvatska društva iz Opatije, Lovrane, Voloskoga, Kastva itd. Na ta izlet opozorimo še o pravem času. Brzojavni promet z Italijo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam naznanja: Zasebne brzojavke v Italijo morajo biti sestavljene v netajnem jeziku. 0 jiibilejski razstavi u» Dunaju. Z Dunaja nam pišejo: Opozarjamo svoje slovenske rojake, ki pridejo na Dunaj na jubilejno razstavo, da morejo med tem časom uporabljati čitalnico Slovenije*, VIII. Ledi ■rergasse 20, I. 5. Vaje v hatalljouu. Včeraj je odšel 5. bata-lijon polka št. t'7 na vaje v Sežano. Vaje 1 m »do trajale kakih 'Ji) dnij. Zalivala. Vovk Marija nam javlja, da je prejela 1 gld. pod Ene, ki je čitala v Edinosti« o Vaši bedi iu ki želi »la bi Vaša prošnja vzbudila mnogo usmiljenih src. . Dalje je prejela udova po slugi Del. pod p. društva« .'50 nvč., ki jih je darovala gospa I. M., 10 nvč. I. M., in J gld. 70 nvč., ki so jih darovali odborniki »Delal, pod p. društva«. Nesreča ne miruje nikoli. Ni bilo dovolj, da je Antona Maearola udaril konj (v (rorici dne S. oktobra I. 1.) tako močno, da 11111 je pokvaril nogo in da je moral ležati v bolnišnici radi tega celih 1 mesecev; še druge nesreče jo bilo treba. Dne S. t. m. je peljal isti Maearol svojim vozom v Križ neko družino. Na potu se mu je zvalil konj na tla iu je crknil. Živina jo bila vredna kakih 170 gl. Nesrečnežu je bilo vozarenje s konjem glavni vir, da je mogel pošteno ,preživljati sobe, soprogo in 5 otrok; sedaj mil je odvzeto še to. Rlagodušni Križani so prihileli revežu na pomoč, zloži vsi in podarivši mu nekoliko podpore. Hvala jim! Nesrečna družina je res potrebna podporo. Nezgoda. Delavcem Alojziju Banovci, Antonu Kovač in Ivanu Jamšck se je odtrgal v luki jeden vagon, ki je priletel z vso silo v neki drugi vagon, katerega je skoraj zdrobil. Ranovel je bil lahko poškodovan. Tatvine. Predsinoči je bil ukraden čevljarju Franu Colja v neki krčmi v ulici Cesti svršnik vreden 10 gld. Perici Ivanki Geržol so odnesli neznani uzino-viči 15 gld. perila. 45-lotni Anton Z. iz Trsta je nameraval odnesti neki ženski, ki je molila v cerkvi S. Antona novega, mošnjiček. Tahrat se mu ni posrečilo, ampak je bil zasačon in odveden v ulico Tigor. Narodno gospodarstvo. Gospodarsko drobtine. (Dopis.) Ogerska vlada je odklonila predlog naše vlade, naj bi so odpravila carina na žito do konca junija t. 1. To je nov dokaz madjarske brezobzirnosti proti nam. Cas bi bil, da se temu neznosnemu stanju napravi konec, saj ni za to treba druzoga, nego odločnosti. Ako ogerska vlada misli, da sme zahtevati od naše strani vse obzirnosti in toliko popustljivosti, treba jej pokazati naposled, da si' moti. Motivacija to nečuvene odklonitve je piškava. Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdno pohištvo in lanecarije, nuj ne zamudijo obiskati zulojro Viljelma Dalla Torre v Trstu v ulici Conlaiiioll štev. 2, blizu trna S. liioranni, kjer najdejo dobiček na vsem. H^T Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessanlro Levi Minzi v Trstu. Via ltlborgo 21 in IMazza veceliia 'i. Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov lastnega izdelka. Itogato skladišče oglodal, vsakovrstnih slik, zimnic iu pogrinjal. Na zahteva nje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to ručunil stroške. < >gerska vlada trdi, da l>i se naši žitni trgovci, ako l>i odpravili carino za to kratko dol»o, tako založili h tujim žitom, da l>i domači producenti jut žetvi ne mogli prodati svojih pridelkov, ali da l»i t > 11 i prisiljeni, oddati je pod opno. Ta jo Kosa, ker toliko žita sploh ni na svetovnem trgu, da Iti se mogli spekulanti z njim tako založiti, in pa tudi zato, ker jo pno ohoina vladama znan približni kvantum, ki nam je potreben do prihodnjo žetve. Treba bilo bi torej odrediti, da se carino svobodno uvede le toliko žita, kolikor odgovarja konsumu za to dola). No, kaj so Madjarom mari našo potrebe? Njih vlada zastopa v tem slučaju interese nekoliko velikih mlinov na < )gcrskem, kateri hočejo svojo moko neizmerno drago prodajati. Interesi prebivalstva so jim deveta briga. Čudno jo tudi postopanje nemških nacijonalcev, krščanskih sooijalistov in Mladočehov v našem parlamentu v toni vprašanju, kateri vsi so tudi proti odpravi carine, baje iz strahu, da bi imeli dobiček od toga le — spokulantjo. Novi železniški minister Wittek si je s svojimi socijnlnimi preuredbami (skrajšanjem delavne dobe itd.) pridobil simpatije železniških delavcev in vseh naprcdnomislečih ljudi. Sedaj bi moral gledati tudi v drugih ob/.irih, da zboljša, kar so zamudili njoifovi predniki, Jbištohradska železnica bodo v toku jodnoga leta godna za podržavljenje, treba bode torej to akcijo začeti in spretno izvesti. Tudi sovo-rozapadno železnico lahko podržavi. Kok otl jodnoga leta, ki ga ima železnica, da postavi se drug kolovoz (tir), k malo potečo, kakor je že minoladobu, v kateri bi bila morala predložiti odnosni proračun. Do sedaj še ni storila tega. Ako torej no ustreže tem zakonitim zahtevam še v pravem času, imel bo minister pravico, storiti vso korake za podržavljenje, in upamo, da bo v toni srečnejši, nego je liil svoje dni grof \Vurmbrand. Različne vesti. Nesreči. V Berolinu se je porušila te dni neka štirinadstropna hiša in sicer vslod eksplozije. Kksplozija je nastala v sobi študenta Hahna. Sodi so, da je eksplozija nastala tako, da je dijak prižgal kak plin. Isti so je namreč mnogo bavil s kemijo. Dijak jo ostal mrtev na licu mesta, neka druga oseba pa je močno ranjena. Drugi stanovalci so bili zbrani v družbi v nekem spodnjem prostoru hišo. Po eksploziji je nastal ogenj. Nekatere ljudi so gasilci rešili skozi okno. V kraju Laszkovka, oddaljenem kake tri milje od Cornovie v Bukovini, jo nastal to dni grozen požar. Vpopeljenih jo nad .'JO hiš. Ubogo ljudstvo je vse zbegano in preplašeno. Napad na grškega kralja Jurija. — Včeraj zjutraj sta bila obglavljena Karditzi in Georgis, ki sta bila nedolgo temu napadla grškega kralja, streljajo na istega, ko soje vračal s sprehoda v mesto. Včeraj je umrl na Dunaju nagle smrti državni posl. dr. (ir ustav vitez \V i e d e r s p e r g. Zadela ga jo kap. Pokojnik jo bil člen konservativnega plemstva češkega in jo bil v f)8 letu svojo dobe. V Bnnjaluki pa jo umrl v 0;l letu svoje dobe bivši vojvoda Crnogorski, Vrbica, Mestno železnico na Dunaju so otvorili včeraj ob novzočnosti cesarjevi. Lokomotivo je blagoslovil kardinal G ruse h a. Nesreča na železnici. — Včeraj ob 2 uri popoldne je trčil hrzovlak, ki je prihajal iz Bazola, pri stariji F u la i lis poštnim vlakom. Tri osebo so bile usmrtjeno in deset ranjenih. Koledar Danes v torek 10. maja : Antonin škof; Izidor spoz. Jutri v sredo 11, maja: Maurert, Skof; (tandolf, opat. Šolnini: I Jjunin: Izhod ob 4. uri 14 min. Izhod ob—. uri — min. Zahod „ 7. „ M Zahod „ 7. „ "J7 „ Ta je 20. teileii. Danes je 129. dan tega letn, imamo toraj 5e 2:jl> dni. Zadnje vesti. .Madrid 10. Iz Havane javljajo oficijelno: Dve amerikanski ladij i sti skušali forcirati kanal Cardonas in sti streljali na tri špansko topnjače. (Cardonas je mesto na severni obali Kube.) Po dveurnem ognju so bili Amerikami prisiljeni umakniti so. — Glasom oficijelne brzojavko iz Portorieo se jo posrečilo španski ladiji »Paulina , preganjani ud neko amerikansko ladijc, dospeti v pristanišče. Minister za kolonije je dobil l»aje brzojavko iz Portorieo, naznanjajočo, da se amerikansko hro-dovje pripravlja na blokiranje Portorieo. Vzdržuje se govorica, da je špansko brodovje dospelo pred Mnrtiniapie. (To jo francozka kolonija v Antilih, vztočno od Kubo.) Dllliaj 10. Ministerski predsednik grofThun odide danes v Bmlimpošto, da bo navzoč na vspro-jemu delegacij po cesarju. Budimpešta 1<>. Nekateri listi hote vedeti, (lil bodo letošnji nagovor cesarjev do delegacije posebno važnosti sosohno z ozirom vztočno vprašanje iu na potrebno pomnoženje naše vojne mornarice. Prtrourad 10. Tukajšnji listi pričakujejo velikim zanimanjem nagovor avstrijskega cesarja do delegacij, in sicer z ozirom na sedanje mednarodno položenje. Novosti« menijo, da cesar K ran Josip no bode mogel drugače, nogo da omeni vztočno vprašanje, odpozvanje nvstro-ogerskih vojakov s Krete in sedanjo špansko amerikansko vojno; in to tembolj, ker Avstro-( )gerska vlada še ni proglasila svojo nevtralnosti. Revolucija lačnih želodcev. Milan 0. Uporniki so napadli včeraj neko prodajalni«) zlatnine. Drugi so so hoteli polastiti Porte Kempiono. Vojaki so jih razpršili. General Polloux zbira v Lodi vojaštvu v pomnoženje gar-nizije v Milanu. Danes, v ponedeljek, jo bilo v notranjem mostu tiho, kakor na grobiščih. Zaprli so socijalistička poslanica Furatija iu Bisolatija, ter »tovarišico« prvega, doktorico Kulicijov. Govori se, da jo zaprt tudi urednik lista »Osservatore Cafc-tolico«, Albotrario. Plina primanjkuje, ker štraj-kaijo kurjači. ^lilitll 0. Na večer ob 7. uri je bilo novih izgredov. Streljalo so je zopet med vojaki in uporniki. Zaprli so tudi poslanca Costa. Dve sto iz-grednikov so je zaprlo v neki samostan. 1'adova 0. Tu so zaprli nekoliko sooijalistov. Rilll 0. V Gonzano in Pontedera je bilo demonstracij radi draginje kruha. Vojake in policijo so obmetavali kamenjem. Poslednji so morali rabiti orožje. Na obeli krajih je bilo ubitih 5 oseb. V Milanu so tovarne začele zopet delati. 1(1 lil 0. »Tribuna objavlja oster članek zoper one, ki sojojo nemir v človeški družbi. »Opinione« pozivlje vse stranko nazložnostv teh trenutkih. Zdravila ne bo lahko najti, a nemogočo ni; no smemo pa se varati — tako meni rečeni list — , da v nas imamo to neugodnost, pred prod drugimi narodi, da imamo spor z cerkvijo »Osservatore romano« pravi, da dogodki v Milanu predstavljajo socijalno revolucijo, ki je dozorela v idejah in se pojavlja na ulici. Danes popoludnc so došla nastopna poročila: NrnpcIJ 10. Tu je bilo včeraj izgredov. V pokrajini Neapeljski se jo proglasilo obsedno stalijo. Milail 0. Tokom današnjega dne so je zbrala razsajajoča množica le jodenkrat, toda razgrajanju so storili kmalu konec. Knkili 200 izgrednikov so zaprli. Dunajska borza 10. maja 1808. iIiuu'h vtVnij Državni dolg v papirju......102*— 102*10 „ „ v srebru......101-85 101-80 Avstrijska renta v zlatu.......121*— 121*15 „v kronah.....101'85 101-90 Kreditne akcije.........5357-75 2)58-25 London 10 Lsr..................120-85 120-85 Napoleoni......................SI-55 9'B5 20 murk......................11-7H 11-77 100 itnl. lir.........' . 44-40 44-45 Trgovinske vesti. liiidiiupcstn. Pšenica za maj-juni 15-15—15-20.Pšenica za september 10-518 do 10*—. Oves za spomlad —•—*—. Rž za september H-:t:l do 8-:Jtl. Koruza za maj-juni 18!>H. <>•28 do <>*:io Pšenica: ponudbe in povpraševanja dobre — Prodaja 25.000 meterakih stotov. Vreme: lepo. Ilavre. Kava Santo« u o od, a ve rage za maj 3o nov«". ItazpoSilja se z obratno pošto najmanj 2 steklenici. II Vabilo na V T. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice", reglstrovaiit znal mire z omejen 1 m poroštvom. Ker občni zbor sklican na H. maja po S 41». zadr. pravil ni bil sklepčen, sklicuje se v smislu istega !; občni zbor v nedeljo, 22. maja 18(.)S, t. 1. oh !». uri pred pol. v prostorih ,.Slovanske Čitalnice", v ulici S. Kraneeseo štev. 2, I. nadstropje. DNEVNI RED: 1. Letim porodilo iu potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev eistepi doliička. JI. Poročilo o pmpodarHtvn z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi. 5. Volitev nnčelnintva. t>. Volitev nadzoru in tva. Na obilno udeležbo vabi THST, v maju 1898. Načelništvo. II Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, v ulici Molino piecolo stv. 1 se presoli meseca septembru v nove prostore ulica S. Francenco št. 2,1. nal/2°/„, mi menjieo po 6°/0, na zastave po o 7» °/o - Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od .'5—5 popoludnc; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje 86 : vsaki ponedeljek od KI—12 dopoludne in vsaki četrtek od —1 popoludnc. Postno hrani I nični račun SKi.004. Hotel Volpich trst — Via s. spiridione, corso, Via s, NicolO — trst Najbolj v sredifiču mesta ter na novo opravljen. kopelji, voz k vsem vlakom. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Zavod za uniformiranje in civilna krojačnica Frana Jirai ulica Caserma S) — v Trstu — ulica Oaserma 9 Priporoča se za napravo uniform In civilnih oblek. Postrežba poštena. jfT zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „TisočernI cvet44 (Mlllellori). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in bemoroidani. — Jeuen omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai (lile Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 66 nvč. v markah doposlje se franko. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Znloirii pohištva /.a jedilnice, spalnice ia s prejemnice, žlmnlc in peresni?, ogledal In železnih blajrajii, po eenah, du se tii bati konkurence.