Čimprej zgraditi vrtce
Predstavljamo si, dadelo v izmeni brez nočnega dela ni najtežje, po-sebno če je to trgovina in delajo v njej le po scdem ur. Morebiti to vt^ Ija za tistega, ki ne pozna problcmov prodajalcev in njihovih skrbi doma. Nekaterim delo v izmeni tudi ugaja, drugi pa se morajo temu - hočeš ali nočeš - prilagoditi. Med te spadajo predvsem matere z otioki in te mo-rajo delati v izmeni bodisi z možem ali z drugim, ki tnu je zaupano var-stvo otroka. Med take spada tudi 21-letna prodajalka v Mercatorjevi trgovini v Sostrem Milena Ljubič, mati triletnega otroka, sicer doma iz Slap. Milena mora delati v izmeni s svojo materjo, ker ima pač to srečo, da je tudi ona voljna delati v izmeni in pomagati mladi družini.
,,Kako pa mož gleda na tako ču-vanje otroka? "
,,Naj gleda kakor hoče, zadovo-ljen je, da smo vsaj tako rešili ta pro-blem, ki tare resnično nas vse. Ce bi bilo mogoče, bi otroka že zdavnaj dali v vrtcc. S tem bi razbremenili sanii sebc, koristilo pa bi tudi otro-ku, saj dobro vemo, da domača vzgoja ne more odtehtati vzgoje pod strokovnim vodstvom."
,,Kaj pa babica, je ona voljna sprejeti otroka in delati z vami v izmeni? "
,,Vsaj mislim, da je. Je pač babica in kot vsaka ima tudi ona rada vnuč-ka; celo spi pri njej. Vseeno pa mi-slimo, da bi bilo dobro, če bl otrok obiskoval vrtec. Tam se privadi n^- , kega reda, in tega bo še tako potie-boval v življenju. Čim prej se bo na-vadil nanj, tem bolje bo zanj."
,,Kako pa tisti čas, ko greste v službo, babice pa ni doma Kako uredite ta kritični čas? "
,,Tako, da ga tisti čas nesem k sosedu. Vem, da to ni prijetna niti zame niti za sosede, ker imajo kme-tijo. Toda ne morem si pomagati, drugače in sosedovim sem hvalcžna, da mi gredo tako na roko."
,,Čez kak mesec se bo vaša dru-žina še povečala, kako pa bo ta-krat? "
,,Ne vem, bom pač morala najti neki izhod. Vrtca ni ir^ kot kaže ga tudi kmalu ne bo. Povrhu tega pa tako majhnih otrok sploh ne jemlje-jo v varstv.o. Od plačc mi ttgajo za otroško varstvo, toda to se meni kot tudi drugim v mojem kraju nikjer ne pozna — in čas bi bil, da se nekdo spomni   tudi   na   primestne   kraje.
Sploh pa je Polje s Slapami potreb-no nekega vzgojnega zavoda. Tisto, kar je doslej v Polju, je samo za ne-kaj družin in ža vse - kot je videti še ne bo tako kmalu rcšeno."
,,Ze nekaj časa se govori, da bodo mestne občine organizirale referen-dum o samoprispevku, namenjen za giadnjo tudi takih zavodov. Kako mislite: je potreben in umesten tak referendum? "
,,Je, ker vem, da so potrebe velike in s tako politiko na vzgojnovarstve-nem področju, kot je bila do sedaj, ne bi prišli nikamor. Res je, da sc ljudje sprašujejo, kam gre denat, ki
MILENA LJUBIČ: ,,Ko grem na delo ne«em otroka k sosedu"
%z nam t^Sji^^ta namen, toda s talcim razft^lTj^njem ne bomo prišli nikamof. Treba se je enkiat jasno izraziti o tcm in potem to načrtno in stalno nadaljevati. ker bomo le s takimi ustanovami dosegli, da bodo družine zdrave in pripravljene za delo, kar se od nas zahteva na vsa-kem koiaku."
,,Torej ste za referendum in za samoprispevek!"
,,Seveda sem. Kdo pa bo, če ne taki kot sem jaz. Morali pa bi biti tudi diugi. Vsak, ki je imel otroke, naj se ob tem spomni, kakšne muke je imel z vzgojo otrok. Te muke naj prihrani svojim vnukom, saj so prav njim namenjeni ti vrtci. Zato sem absolutno za to, da ččse to ne more urediti na drug način, se naj uredi pa prek referenduma, samo naj se kmalu in moj glas naj bo pomoč pri tem."