89 Primož, Jelka in Gregor se vsi srečni vrnejo s Triglava. Od vseh strani prihajajo planinci, med njimi tudi naš planinski prijatelj Slavko Rejec. Spoznala sem tedaj no Kredarici tudi pisatelja Toneta Svetino. Zanimivo srečanje. Rž je vsa v snegu, v zametih jo zares gazimo. Pri Staničevi koči spet uživam in strmim v gorski svet. Zjutraj 30. avgusta krenemo čez Prag v Vrata. Pridruži se nam tudi Tone Svetino in mi skrbno pomaga čez Prog. V pičlih štirih urah smo v Aljaževem domu v Vratih. Nepoznan planinec me vzame v svoj avto in pelje v Mojstrano, soj sem pošteno utrujena. Naš petdnevni izlet se je srečno končal. Za trideseti Triglav se imam zahvaliti svojemu zvestemu planinskemu pri·\atelju Primožu Ramovšu. Hodilo sem vseskozi z misijo, do se poslavljam od Triglava za vselej, da je to mojo zadnjo pot no njegov vrh. Zdaj pa mi - doma spet klije in raste tiho želja in upanje: mogoče mi bo po dano, do go še kdaj obiščem ... ? In res se je zgodilo. še sem vasovalo v njegovih višinah. ŠTIRI TISOČA REGISTRIRANA JAMA V SLOVENIJI ANDREJ KRANJC reteklo je osem let, kar so se no Pologu zbrali predstavniki in raziskovalci iz vseh slovenskih jamarskih klubov ter skupaj počastili in raziskali tik pred tem odkrito 3000. jamo v Sloveniji - Pološko jamo. In letos iproslovljomo podoben dogodek - odkrito in registrirano je 4000. jama. čeprav ob tej priložnosti (še) ni bilo nobene proslave, je ta dogodek som po sebi zelo pomemben : 4000. jama pomeni, da je danes v Sloveniji znanih, registriranih in večinoma tudi raziskanih 4000 speleoloških objektov, 1 kroških jam in brezen; to pomeni, da je bilo v zadnjih osmih letih odkritih 1000 nov'ih jam; in to tudi pomeni, do slovensko kroško podzemlje še ni preiskano. V povprečju je bilo zadnjih osem let odkritih vsako leto 125 jam, povprečno vsak slovenski jamar je v tem obdobju odkril po dve novi jami. Noj podam krotek pregled razvoja Katastra speleološkib objektov oziroma »jubilej­ nih« katastrskih številk. Katastrski material - podatke o kroških jamah in breznih - je pričelo zbirati že Društvo za raziskovanje jom na Kranjskem • kmalu po svoji ustanovitvi (l. 191 O). Prvi slovensk, i kataster jam je pri Društvu sestavil pred II. svetovno ČAS IN STAROST RINALDO STEINER Potrpežljivo čaka tih pred vrati in oprezuje, kdaj bo pozni dan prišepal, da se strpaš z njim v pristan. Saj s plazom ceste ne želiš vzdržati korak, kot čas, ki truden si prespati želi nergač, do včeraj nepoznan. Naenkrat zguban ti obraz je znan, sad tvojih let, ki se ne da odgnati. Za mizo sedi, pij, kar ti ugaja, na pragu me ne čakaj in ne stoj, v oči mi glej, povej, zakaj uhaja ti zagonetna misel pred menoj, saj lepša od začetka j e do kraja izpoved, mir, toplina in pokoj. vojno pokojni dr. Alfred Šerko mlojši, osnovo drugemu izvodu katastra, ki go hranimo v Postojni, pa je postavil dr. Roman Savnik kmalu po ustanovitvi Inštituta za razi­ skovanje krasa SAZU v Postojni. Katastrsko številko l nosi jama Zlatica, raziskana je bila leta 1925, l. 1953 je bil registriran 1000. speleološki obiekt (Brezno na Malem Snežniku), 2000. jamo smo proslavljali leta 1960, 3000. (Pološka jamo) 1966 in 4000. jama je bila registrirana v letošnjem poletju (197 4). Za planince sta zanimivejša objekta s številkama 1 in 3000, saj sta oba v Julijskih Alpah, Zlatica v steni nad črnim jezerom (7. triglavsko jezero), Pološka jama pa v Osojnici nad izviri Tolminke. In zo objekt s kot. št. 4000 je bila zopet izbrana jama v Alpah, v Triglavskem pogorju - Jama pod Debelim vrhom, kot sta jo krstila najditelja. To sta dva člana Jamarske sekcije PD Zelezničar iz Ljubljane (ta klub je tudi odkril in prvi raziskoval znano Brezno pri gamsovi glavici, o čemer je poročal tudi Planinski Vestnik), ki sta jamo odkrila v letošnjem poletju, ko sta iskala speleološke objekte na ozemlju okoli Debelega vrha (2394 m, nad planino V Lazu). Vhod v to jamo se nahaja v vzhodnem, razmeroma uravnanem pobočju Debelega vrha, v nadmorski višini 1900 m. Sestavljata ga dve odprtini - prva navpična, druga vodoravna - 30 m vsaksebi, ki sta vse leto deloma zatrpani s snegom. Kmalu za vhodom se rov razširi in se, pretežno naravnost, ipolagoma spušča 130 m daleč v notranjost gore, na koncu pa je zatrpan s kamenjem. Rov je razmeroma velikega preseka (2-5 m), v srednjem delu so razviti ce lo kapniki. 2e zaradi tega je jama zelo zanimiva, saj so tako veliki vodoravni in zasigani rovi v tako veliki nadmorski višini izredno redki. Sredi tega zgornjega oziroma vhodnega rova se odpira »Brezno pričakovan j«, ki drži navzdol v še večje prostore in v splet rovov v več nivojih, vendar še niso raziskani. V tej smeri so jamarji JS PD2 dosedaj pr, odrli približno do globine 250 m, o konca jame še niso dosegli (podrobnejši opis ter načrt Jame pod Debelim vrhom, kot. št. 4000, bo objavljen v Biltenu JS PD2 št. 12). Vedno jasneje se kaže, da bo Jama pod Debelim vrhom pomembna ne samo zaradi tega, ker nosi okroglo številko 4000, ampak tudi zarad i svojih zanimivih podzemeljskih oblik in pa velikosti. Predvidevati končno velikostd·e težko in tvegano, jamarji seveda vedno upamo na rekord, bodisi »dolžinski«, bo isi »globinski«, na vsak način pa Jamo pod Debelim vrhom lahko prištevamo, glede na trenutne razsežnosti, poleg Pološke jame, Brezna pri gamsovi glavici in Triglavskega brezna, da omenim le najbolj znane objekte, v vrsto največjih objektov ter obenem največj ih povojnih speleoloških dosežkov na ozemlju Julijskih A lp. JAMARSKI KL UB »ČRNI GALEB« (PREBOLD) V KLEMENŠKOVEM PEKLU DARKO NARAGLAV o ime in lego Klemenškovega bre2:na smo izvedeli v Planinskem Vestniku iz Kocbe­ kovega članka »Savinjske Alpe«. Po teh podatkih smo lansko leto tudi odkrili Kle­ menškov pekel in se spustili do globine 52 m. Zaradi pomanjkanja opreme smo odstopili od nadalnjega raziskovanja. Pričeli smo se intenzivno pripravljati, sa j smo slutili, da bo brezno preseglo globino 200 m. Teden dni pred g lavno odpravo - 21. 4. 1974 - je štiričlanska ekipa ponovno odšlo v Klemenškov pekel. Na polici v globini 130 m je ugotovila najboljšo možnost za montažo vitla in naredila dokončen plan za odpravo, ki naj bi trajala dva dni in imelo dve strani: transportno in raziskovalno. Transportno ekipo je imela nalogo, da opremi posamezne odseke v breznu do globine 130 m. No polici, imenovani »čakalnica negotovosti« naj bi postavilo vitel. Raziskovalno ekipa bi to čas raziskalo in izmerilo prostore do zadnje dvorane pred polico, imenovano Jedilnico. Zadnji teden smo največ skrbi posvetili raziskovalni in osebni opremi, kajti vedeli smo, da bo le dobro pripravljeno oprema omogočilo varno prodiranje in s tem zagotovila tudi uspeh odprav e. 90