42. štev. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo. Narodno -socijali-stične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru. Ljubljani, sohotafS. novembra 19$ Leto 11. ‘ioa Upravnistvu. .... dišče 7, levo. reiclo.i * ' Rarotninn: Mesečni! G (troti. Glasilo NSS v Jugoslaviji. Važno za cenjene naročnike. Upravništvo lista želi zaradi lažjega pregleda in točne odprave, da plačujejo cenjeni naročniki naročnino po možnosti za četrt leta naprej. V tem smislu razpošilja sedaj opomine glede zaostale naročnine. Marsikdo plačuje sicer naročnino redno mesečno; toda dobil bo pa kljub temu opomin, da naj poravna „zaostanek" iz leta 1921, čeprav v resnici ničesar ne dolguje. Take p. n. naročnike prosimo, da nam tega ne zamerijo, ker smo dostavili opomine vsem, ki nimajo poravnane naročnine do konca tega leta. Pogumno naprej. Socijali/.em, prepojen z ljubeznijo do domače grude, to jc narodni socija-lizem, se je z veliko naglico razširil po naši slovenski domovini. S šocijalno-demokratično ideologijo, da delavec nima domovine in da mora zato hiti in-tcpiucijonalen, smo prelomili s tem, da smo se postavili odločno na stališče, da je treba skrbeti za to, tla naš delavec ne bo odvisen od mrzle tujine, marveč da bo imel doma dovolj dobrega zaslužka, da bo vzljubil svojo domovino. Ko smo se 10. avgusta 1919 zbrali v Mestnem domu, da ustanovimo pripravljalni odbor narodno-socijalistične stranke, nas je bilo še malo. Toda bili smo navdušeni in prežeti z gorečo ljubeznijo do narodno-socijalistične ideje, ki je prišla k nam že pred vojno od strani naših čeških bratov, ki so živeli in še živijo v približno istih razmerah kakor mi Jugoslovani. Sedmega dec. 1919 se je vršil ustanovni občni zbor narodno-socijalistične stranke. Udeležba je bila mnogo večja nego na zborovanju v Mestnem domu, ker je pripravljalni odbor neumorno debi in vse večje kraje naše ožje domovine zainteresiral za nov pokret. Vse stranke so nas takrat še omalovaževale. Listi ali nas sploh niso omenjali, ali pa so pisali o nas v zasmeh-Ijivem tonu, kar nas seve ni spravilo iz ravnotežja. Sli smo svojo pot naprej, trdno uverjeni, da mora vsaka dobra misel zmagati, četudi se jo prezira ali preganja. Se meseca novembra 1920, ob priliki volitev v konstituanto, so demokratski listi pisali, da narodni socijalisti ne bomo dobili niti enega mandata in da bodo vsi glasovi, oddani za NSS kandidate, šli v korist klerikalcem. Tu so naši nasprotniki prvič priznali, da narodni socijalisti eksistiramo, ker so bili primorani postaviti sc v bran proti prodirajoči novi ideji. Napadli so našega kandidata tov. dr. Rybara, ki se je. da ne izpostavi primorskega vprašanja, ki sc je takrat reševalo v Rapallu. neprilikam, v interesu stvari raje umaknil, ker demokrati nikakor niso hoteli popustiti v napadih. Naši stranki je to škodovalo, ker so od nas odstopili vsi tisti, ki sicer niso bili prepričani narodni socijalisti, a bili so na poti k nam. V tem koraku je veliko število videlo potrjeno domnevo, ki so jo lansirali demokratski listi, da bodo šli nar. socialistični glasovi v korist klerikalizmu. Toda kljub temu je narodno-socija-listična stranka sijajno zmagala. Pri prvih volitvah je dobila dva poslanca v ustavotvorno skupščino, torej samo enega manj nego demokratska stranka, ki je po imenu sicer nova, v resnici pa stara liberalna stranka. Da naša misel napreduje, se je ponovno pokazalo pri občinskih volitvah. V vseh štirih avtonomnih mestih smo bili mi edini, ki smo napredovali. Brez nas je vsako delovanje obč. svetov v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju nemogoče! V teh mestih smo narodni socijalisti faktor, ki se mora z njim računati. Pri volitvah v občinske svete smo dosegli velik napredek v primeri z volitvami v konstituanto kljub temu, da so nas demokrati nesramno napadali z lažmi o kreditnem zavodu itd. Za tem je prišla na dnevni red Peskova afera, da bi nam onemogočili župana v Ljubljani. Pri ponovnih volitvah je dobila stranka z izvolitvijo tov. dr. Jamarja sijajno zadoščenje; toda po sklepu strankinega načelstva, je tova-liš dr. Jamar odložil župansko mesto, da omogoči delovanje občinskega sveta v Ljubljani, ker je sedanja reakcionarna vlada potom dr. Kukovca izjavila, da bi nobenega narodnega socija-lista ne mogla priporočati v potrditev, ker so narodni socijalisti hudi konkurenti demokratov in bi v tem slučaju celo Ljubljano za seboj potegnili. Naša stranka jc s to odločitvijo pokazala, da zna, kadar je treba, podrejati strankine koristi splošnim narodnim interesom. Ta korak so vsi naši somišljeniki, kakor tudi vsa ostala javnost, pozdravili z velikim zadovoljstvom, reakcijonarna centralna vlada pa je s tem dobila zasluženo brco. Sedaj naši tovariši občinski svetovalci povsod, po deželi in v mestih, neumorno delajo, da izboljšajo po starih strankah zavoženo občinsko gospodarstvo. Istotako se trudita naša tovariša poslanca v. Beogradu, da po svojih močeh na eni strani pripomoreta do razmaha in moči naše očetnjave, na drugi strani pa preprečita atentat reakcijo-narne vlade na ljudske pravice. Z zadoščenjem lahko konštatiramo, da napredujemo. Stojimo pred strankinim zborom, ki bo še bolj poživil naše strankino delo in izpopolnil vrzeli, kjer se še nahajajo. Priznavamo: naši tovariši so morali že veliko potrpeti radi narodno-socijalistične ideje. Pot, ki je za nami, ni posuta z rožicami, marveč s trnjem. Tako je tudi vedno bilo z vsako idejo, ki je pravična in ima bodočnost. Zato sc ne-prilik ne smemo strašiti. Kakor doslej in še bolj pogumno moramo stopati v bodočnost, v zavesti, da je bodočnost naša, narodna in socijalistična. Pogumno naprej! Živel narodni so-cijalizem! igrala neka komedija. Med republikanskimi italijanskimi komedijanti so bili tudi sledeči: »non plus ultra Italijani«: Ostrič, Sivič, Dumatov, Bukovski, Šči-tarelič in Brčič. Tako mi Rima, prav pravcati komedijanti.« Toliko naš istrski vrag Marko. Le tako naprej Marko, uspeh bo zasiguran — če bodo palice nezlomljive in komedijanti pametnejši. VK. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celiti priredi v nedeljo, dne 6. novembra v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma v Celju »Zabaven večer« v prid ustanovitve delavske knjižnice in Čitalnice. Na sporedu so igre, obilni srečolov, šaljiva pošta in ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vse prijatelje in prijateljice domače in neprisiljene zabave vabi k obilni udeležbi odbor. — Nasilno poitalijančevanje na Primorskem. V Divači, ki je popolnoma slovenska vas, so ustanovili Italijani italijansko šolo ter love v njo slovenske otroke, posebno železničarjev, z raznimi grožnjami. V Devinu je zaprta slovenska šola, a na razne prošnje in pritožbe Slovencev so jim Italijani poslali za kateheta trdega Italijana. — O idrijskem rudnik« se poroča, da rapidno propada. Govori sc celo, da se bo obrat popolnoma opustil. Radi tega je v rimskem parlamentu interveniral poslanec Ščck, a jasnega odgovora ni dobil. — Nesreča. V lJorecili je posestnik Anton Štuhec snažil sod z bencinom, pri tem se je sod razletel ter gospodarja tako hudo poškodoval, da so mu jnorali v radgonski bolnici odrezati nogo. —- Havlleek o narodnosti. »Smatram vse govore in vse spore o tem, ali se imamo držati bolj svobode rili narodnosti, ali je narodnost važnejša od svobode ali narobe svoboda več ko narodnost — vse take besede smatramo za prazne in že iz [ početka za napačne.« — >^Šc dalje po tej poti. Ni dovolj draginje, ni dovolj stanovanjske mizerije: dajajte ljudstvu še prilike, da spozna vaše pristransko delovanje in potem pripišite posledicc samim sebi! Narod trpi in hoče videti enkrat konec trpljenja«. V. K. Kmet in delavec. Mnogokrat slišimo vprašanja, da li spada kmet med delavstvo. K met sam si še ni na jasnem, če je sploh delavec. Imamo pa tudi delavce, ki izključujejo kmeta iz delavskih vrst češ, ta ne spada k nam. Kaj pa je prav za prav kmet? Ne dela li sam dan za dnem z obema rokama? Li ne dela svoje ročno delo ravno tako kot vsak drug delavec? Sc li ne muči dan za dnem pri delu? In končno, si li ne služi svojega 'kruha — v potu svojega obraza. Kmet je delavec! Cc tudi dela na malem koščku lastne zemlje — je in ostane delavec. Kot delavec, spada med nas — med delavce. Spada v delavske organizacije. V zadnjem času se ustanavljajo kmetsko-delavske organizacije, Nismo proti istim kot takim, smo pa-proti njim, ker delajo nekako razliko med delavcem-kmetoin in ostalim delavcem. Zakaj pa tudi druge delavce ne ločimo po kategorijah? Zakaj označu-. jemo vse z eno samo besedo —. /. delavcem? Zato, ker so vsi v pravem pomenu besede — delavci! Z delom si služijo kruh, ■/. delom si omogočajo eksistenco, z delom bojujejo obstojni boj. Ne delajmo nikakih razlik — vzemimo kmeta-delavca med nas in ga pozdravimo kot sotrpina, kot proletarca ! Ti kmet-delavee pa stopi v naše vrste, ker si tudi ti, trpin in naš brat v trpljenju. Tudi tebe žulijo roke, tudi tel>e žulijo žulji tujih rok — rok kapitalistov. Pridi med nas in bodi naš! Kmet-delavee tvoja muka je naša muka. Tvoj boj -— naš boj! Združujmo se v močne vrste. Združeni v močnih vrstah začnimo neizprosni hoj kapitalizmu. Združeni, si pomagajmo v zboljšanju svojih soei-jalnih vprašanj. Združeni, delajmo v procvit skupnih interesov, v procvit delavstva — v procvit naroda! Kmet, delavec, roko v roki na delo! Ali naj delamo, ali naj stradamo? Od verodostojne strani se sliši, da je dobil govornik R. ukaz, da se ne sme nobenih javnih shodov več udeležiti? .le li to resnica, ali le neokusna šala? Videli smo pač, da se je dosledno ubilo vsakega, ki sc je pojavil iz vrst uradništva kot zagovornik in branitelj, in zato nam to ni presenečenje, pač pa pomilovanja vreden dogodek. »Država sem jaz!« na tem temelju stoji naša vlada in ves njen demokratizem, ki smo ga še nedavno čisto popularno imenovali absolutizem. Seveda to le v »paradcuniformi«. j Kadar pa je sila tu, sila lakote, takrat | mora zopet proletarec prevzeti vso te- j žo posledic na svoje rame. Vprašam pa vlado in poslance: 1. so li za varstvo ljudstva in iino- j vine potrebne policije, žendarmerije, j orožništva, armada? 2. so za blagostanje ljudstva in dr- j žave potrebni pošta, brzojav in telefon, | železnice in parobrodi? 3. So li za dosego drž. dohodkov j potrebni monopoli, financa, carinarnc j itd.? 4. so v zaščito domače industrije in državnih financ potrebne obmejne kontrole, finančne straže itd.? 5. so v svrlio pregleda računov potrebni kontrolni uradi? 8. so potrebne pokrajinske uprave in nji odgovarjajoči uradi itd. itd.? Ce Vi na to odgovorite z ne, bo ljudstvo odgovorilo z da, ker jih je ono poklicalo v življenje, ne za šalo, še manj za luksus in to, predno je Vas volilo v parlament in ono bo znalo tudi ščititi svoje prastare uprave, ker to zahteva vitalni in državni interes, če hočete ali nočete. Ljudstvo se zaveda, da ne živi brez delavca, pa delavec sc tudi zaveda, da ne živi brez ljudstva; zaveda se pa še tega, da je človek, kakor Vi, kakor vsak, ki je rojen človek. Zavednost pa rodi dolžnosti in pravice. Jaz bom delal na polju, ti mi boš pripravljal potrebno orodje, ti nabavljal materija!, ti skrbel za to, da se mi splača trud in napor, ti me boš branil pred tatovi, ti skrbel za to, če mi bo letina slaba, da iz drugih krajev pripelješ, kar je za življenje potrebno, ti, da tujec ne preplavi deželo s tujimi izdelki itd. — »iz njega izvira, vanjga spet se zliva« pravi Prešeren — jaz pa ti dam življenskih potrebščin, da je nam življenje zasigurano in kar najbolj udobno. To je kontrakt, prastari kontrakt ljudstva z delavci; varujeta ga iz ljudstva prerojena potreba in človeški obstoj. Delavec pa je do danes čakal, mirno čakal, da si ljudstvo odpomore od globoko zasekanih ran nečloveške in grozne vojne, dasiravno jih je že stotine plačalo s svojim življenjem njegove vročeljubljenc družine ... Premnogi so si opomogli danes znatno, a požrtvovalnost delavca hočejo izrabiti, nesramno izrabiti v svoje egoistične namene; uzakoniti hočejo njegove dolžnosti, odvzeti mu pa vse pravice! In če bi danes obstali vsi obrati, vsi uradi, kaj bi začeli? Razmišljajte sami o tem! A delavec ne bo storil tega ,ker sc dobro zaveda svojega stanu, dobro zaveda, da je srčna žila države, dobro zaveda svojega naroda. Strnil pa bo svojo falango in pokazal, da je življenja zmožen; dokazal merodajnikoin, da je človek, kakor vsi drugi, vreden človeške družbe, vreden vseh onih pravic, ki se mu protizakonito odtegujejo in teptajo. Ne želi si bogastva, hoče pa z vso brezobzirnostjo življenja, kakršno mu gre in cenitev svojega dela. Delati in obenem stradati, pa ne gre! To je naša zavest; zato svetujemo k preudarnosti in previdnosti ter ugoditvi naših minimalnih zahtev. Fr.—M. Železnica in plovba. Plovba po morju in pa železnica v splošnem ne tekmujeta med seboj, ampak se le izpolnjujeta in podpirata in delata s tem v obojestranskem interesu. Drugačno je pa razmerje med železnico in plovbo v notranjosti, v naših jugoslovanskih deželah torej, plovbo po rekah. Če gre železniški tir ob reki, vselej lahko nastane tekmovanje. Poglejmo to, za vzgled nam služi raz-motrivanje nekega švicarskega narodnega gospodarja, tam je to vprašanje pereče. Vodna pot pride v tekmovanje z železnico vpoštev le tedaj, če so podane gotove minimalne razdalje. Sym-pher računa, da more pot po vodi tekmovati z železnico v najugodnejšem slučaju šele na razdaljo 40 km in to tudi v slučaju, če ležita oba kraja ob vodi, kraj kjer blago oddamo in pa kraj, kamor je blago namenjeno. Če je samo eden ob vodni cesti, naraste razdalja možnega tekmovanja na 40 km. Čim dalja je pot transporta, tem cene ja je vodna pot, relativno namreč. Na Nemškem n. pr. Hlačajo za prevoz ene tone (1000 kg) isto svoto na 115 km dolgi železniški poti kakor na 350 km dolgi vožnji po vodi. Misliti pa tno-•'ramo na večje ovinke rek, sicer bi zadnja številka ne bila tako visoka, akoravno višja kot pri železnici. Da je vodna pot toliko cenejša, je umljivo; ker so stroški naprave in pa obrata toliko manjši. V Švici n. pr. stane poprečno vsak kilometer železnice 360.000 frankov; naravna, samo popravljena vodna pot seveda niti od-dalcč ne toliko. Cenejša so transportna sredstva; zlasti nizki so pa stroški prometa samega: 1. Veliko manj osobja kakor na železnici, ki prevaža isto količino blaga. 2. Mrtva teža je veliko manjša, to se pravi, teža ladje v razmerju s težo možnega naloženega blaga, renske ladje n. pr. so samo eno petino tako težke kolikor lahko naložijo tovora, odprt železniški voz polovico, pokrit pa do dve tretjini tovora. 3. Drgnjenje je dosti manjše, en konj vleče n. pr. po tiru lahko 15 ton, po vodi pa 500 ton. 4. Veliki stroji na ladjah delajo ceneje, ker paro večkrat uporabijo itd. Višina stroškov je pri notranji plovbi kajpak zelo različna, enkrat gremo po reki dol, drugič pa gor, enkrat je naloženega toliko blaga, drugič manj, včasih je pot krajša, včasih daljša, včasih ni nobenega blaga za nazaj itd. Železniški obrat ni tako različen in gibljiv, zato so tudi tarifi bolj enotni. Vsaka panoga ima torej nekaj zase in plovba po rekah se more le tedaj razviti v polni meri, če ji železnice s tarifi ne delajo težav. Povsod so imeli dosedaj dobre ’ uspehe, kjer sta bila oba obrata združena v harmoničnem sodelovanju. Seveda je treba obojestranske dobre volje in pa temeljitih študij. Mi priobčujemo to v upanju, da zbudimo interes in da sc strokovnjaki začno zanimati za taka vprašanja. Znano je, da znižajo gospodarski zastopniki tarife večkrat pod lastne stroške, v lastno izgubo, samo da tek-mecom izrinejo in onemogočijo njihov nadaljni razvoj. Mimoidoče izgube se pozneje, bogato obrestujejo, kajti ko smo sami, določamo lahko poljubne tarife. Zlasti železnice sc tega sredstva večkrat poslužujejo. Zato v prostem tekmovanju, če niso vezane na nobene ozire, notranjo plovbo lahko popolnoma uničijo, jo napravijo nemogočo. Da je to mogoče, nam kaže nazadovanje prometa po Missipijn. Ta reka in njeni dotoki tečejo po najbogatejšem delu Unije, v sredi pokrajin pšenice, koruze in bombaža in vendar ni promet po njej niti dvajsetina prometa po Renu. Železnice ob Misisipiju so znižale tarife na najmanjšo svoto, ne zidajo nobene stranske proge do pristanišč ob njem in so na več krajih pokupile tudi svet ob reki, da' ne bi mogla kakšna druga proga tja. Tako tekmovanje onemogoči naravno vsak razvoj plovbe. Treba je sporazuma in vpoštevanja interesov vsega prebivalstva, ne samo nekaterih akcijonarjev in kapitalistov. Strokovni pregied. Narodno-socijalna zveza v Ljubljani vabi člane osrednjega vodstva na sejo, ki se vrši v petek, dne 4. novembra t. 1. «job 6. uri zvečer v društvenih prostorih (tajniška soba). Podružnica Narodno-socijalne zveze v Žireh je imela v nedeljo, 29. t. m. svoj izvanredni občni zbor združen s shodom proti draginji. Občnemu zboru in shodu je predsedoval predsednik tovariš Mohorič, ki je uvodoma podal sliko delovanja NSZ v Žireh. Poročilo centralnega vodstva NSZ je podal tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Po poročilu centralnega tajnika je dal poročilo odbora v Žirih tov. Mohorič, ki je nado-mestoval podtajnika. Po obeh poročilih se je soglasno izvolil sledeči novi odbor: Predsednik tov. Mohorič, pod- predsednik tov. Lovro Šubič, blagajnik tov. Štefan Mlakar; odborniki: Luka Jesenko, Ivan Kavčič, Marija Pivk in Jera Jelenec. Kot zaupnik za Račevo in Žirovski vrh je bil izvoljen tov. Ivan Jereb. Občnemu zboru je sledil shod zoper draginjo na katerem je obširno poročal tov. Kravos. Podal je jasno sliko o vzrokih sedanje neznosne draginje in sredstva za ublaženje iste. Povdarjal je. da je smatrati bankokrat-sko vlado kot glavnega krivca draginje. Njegovo jako tehtno poročilo so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje in splošno odobravali. Sprejete so bile dve resolucije. Ena zoper draginjo in druga zoper odlok okr. glavarstva naj okrajni zdravnik biva v Škofji Loki. V resoluciji zahtevajo in prosijo Občinarji občine Žiri, naj okrajni zdravnik biva v Žirih ne pa v oddaljeni Škofji Loki, katera že itak ima svojega zdravnika. Novemu odboru kličemo: »Na vztrajno in plodonosno delo«! Mehaniki pozor! Narodno-socijalna zveza v Ljubljani išče za neko firmo v Mostaru dva solidna in dobra mehanika za pisalne stroje, motore, bicikle itd. — Pogoji jako ugodni. Delo trajno. Reflektanti naj se obrnejo na tajništvo NSŽ v »Narodnem domu«. Iz stranke. Vabilo na izvanredni občni ■socijalitB listom zatap v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 9. novembra točno ob 8. url zvečer v prostorih tajnica Nar.-soc. Zveze v Narodnem domu. DNEVNI RED : 1. Poročilo predsedstva, 2. Volitev odbora, 3. Volitev odbornikov, 4. Slučajnosti. Vabimo vse zadružnike, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Ivan Tavčar, predsednik. Našim naročnikom! Z novembrom je začel izhajati v Ljubljani tednik »Delavske novice«. List izdaja odvetniški kandidat g. fimil Stefanovič in je list njegovo osebno glasilo. Naša stranka ni z listom g. Stefanoviča v nikakoršni zvezi in ostane tednik naše stranke slej kot prej edino »Nova Pravda«. Somišljeniki, naročujte in razširjajte »Novo Pravdo«, ki se bo preuredila s tem, da bo odslej brezobzirno zastopala koristi vsega delovnega ljudstva. Zato nam pa redno in točno sporočajte vse nerodnosti in krivice, ki se prizadevajo ne le samo našim somišljenikom, marveč tudi vsem nezavednim slojem, ki si sami ne znajo najti pomoči. Le s skupnim delom in vestnim poročanjem je mogoče nasto- Podlistek. Življenje v turških haremih. General Izzct Fuad paša, <‘menitcn poznavalec turških razmer in mož velike izobrazbe, je priobčil v '"»dnji številki časopisa »Deutsche Revne« članek o sedanjem stanju turških haremov in o bivšem gospodarskem vplivu teh v otomanski državi. Ker še neprenehoma vladajo napačni nazori > rodbinskih razmerah v zemlji - pravover-nikov«, bo zanimivo se seznaniti s člankom Fuada paše. Med drugim tudi piše: »Veliki haremi — razun onih sultanovih — ginejo drug za drugim in se spreminjajo od ure do ure. Od onega časa, ko je prenehala cveteti trgovina £ sužnji, je ponehalo na Turškem tudi »mnogožensvo«. Da, lahko rečemo, da se dado v sedanjem času on. iz omikane družbe, ki imajo več legitimnih žen, čisto lahko sešteti na prstih ene roke. Poligamija (mnogoženstvo) ni imela samo škodljivega vpliva ti a rodbino, ampak napravila je tudi čuden pojem o rodbini. Rodbina...! Poligam ni imel pravzaprav nikdar rodbine. Imel je samo žene in otroke, rojene od soprog in odalisk — toda to je bilo tudi vse. Cisto naravna, popolnoma človeška j rivalnost, ki je vladala med ženami, se j je pojavila tudi v hiši mojega tasta in J to na odbijajoč način. Med številnimi otroci odalisk ni bilo ljubezni, niti sreče, niti miru, tu je vladala le ljubosumnost, tekmovanje in poželjenjc; prikrivana pred avtoriteto skupnega očeta jo izbruhnila v gnjusni meri po prezgodnji smrti tega plemenitega, naprednega moža, voditelja prvih Mla-doturkov. Tast je imel devetnajst otrok, katerim so dale življenje štiri soproge in nekaj odalisk. Ako bi živel le še. kakih deset let, bi jih imel gotovo štirideset, ker so se mu vsako leto pravilno narodili štirje do pet potomcev. Vsaka mati je imela svoje domače ognjišče in svojo služinčad, vozove, konje, evnuhe, oskrbnike, obleko, dragocenosti itd. večkrat tudi svojo last- no hišo. Te razmere so seveda zahtevale ogromne svote denarja, o katerih si ne more lahko ustvariti pravilnega pojma oni, ki ni imel priložnosti prepričati se z neposredne bližine o izdatkih. k' haremu hišnega gospodarja so bile odaliske, ki so postale matere, ravno tako postrežene od sužinj kakor legitimne žene. Edino, kar se je razlikovalo od teh je bilo to, da se niso nikdar pojavile pri rodbinskih slavnostih. Uživale so vse dobrote »rttiniru-jočega« haremskega življenja, toda ničesar drugega. Ce je izraz »minirajoč« na mestu, se lahko sodi po naslednjem: »Vsako .domače ognjišče' posamezne žene je imelo: osobje za toaleto in za pripravljanje lišpa, likanje, /a streže-nje pri mizi, osobje za obiske, godbe-nicc in plesalke. Te posamezne skupine so obstojale iz štirih do dvanajst žen ... In če seštejemo sedaj število žensk, ki strežejo s .številom soprog in odalisk, dobimo spoštovanja vredno število pet do šeststo žensk. To je bil harem bogatega otomanskega gospoda, kakršen je bil moj tast, gratidseigneur v pravem pomenu besede . . . Sedaj si lahko predstavimo, koliko je veljalo tako »domače ognjišče«. Na ta način so se praznili žep: turških gospodov . . . Denar se je porazgubil in nikjer ni bilo nade, da pride zopet na kupček. Toda zato je bilo osi-romašenje naroda sreča za absolutni sistem, zakaj s tem, da je veliko bogastvo zginilo in da ni bilo več neodvisnih mož., so vsi ljudje, ki so premišljali in na ta način lahko kritizirali vlado, postali njeni zvesti in udani sluge. Revež ne kritizira, zanj je vse dobro . . . , Poligami so se zredčili, da skoro izginili so. Toda zlo, ki je nastalo vsled mnogoženstva, se je žalibog zajedlo v našo družbo in povzročilo v veliki meri osiromašenjc Orienta. In medtem, ko je poligamni Turk, ki ni skrbel za svoje premoženje za jutrišnji dan, in ki je izgubljal svojo energijo in svoje čednosit vsake sorte, so za-čeli bogateti Grki in Armenci in so se > polastili vseh dobrot države, t. j. vsega denarja. pati proti krivicam in pomagati delovnemu ljudstvu do konečne zmage nad izkoriščevalci. Vsem krajevnim organizacijam NSS. Tajništvo je odposlalo na vse organizacije okrožnico z apelom, naj se prični' z rednim delovanjem. Xaše vrste se morajo pomnožiti, se morajo utrditi: zato je pa nujno po- trebno smotretiega skupnega dela. Vsaka organizacija naj sklicuje čb?Lskc sestanke, shode itd. Vsak član it dolžan posečati vsako prireditev krajevne organizacije in naročiti se na dritžveni list »Novo Pravdo«! Tovariši! Zdramimo se in preglejmo naše vrste. Pomnožujmo svoje vrste in delajmo. Delajmo v korist proletariata v korist delavstva. Tovariši! Na delo za NSS. Tajništvo. Dopisi. Hrastnik. Polomija krščenih soci- jateev. V nedeljo popoldan sta sklicala eksponenta dolskega kaplana krojač Kiišek in njegov »purš« Deželak ustanovni občni zbor krščansko - soci-jahie stranke. Sklicala sta ga v gostilno »Senica Vida« (prejšnje shajališče komunistov) v dobri veri, da bode že to zadostovalo, da bodo rudarji kar trumoma drli v njiju demagoško organizacijo. Občni zbor bi se moral vršiti ob *?, uri popoldan; trda — glej ga spaka! —- ko je prišel ob 5. uri neki radovednež pogledat kako in kaj, je našel tamkaj reci. beri in izgovori: cele štiri možakarje (med njimi dva iz Tr-bov eli), ki so nestrpno čakali še na ne-prispele in nepoznane tovariše. Čakali so Še kako uro; medtem časom sc je g. L. z »mašno« učil otvoritvenega govora. Ko pa le nobenega ni bilo, so po pravilih (eno uro po otvoritvi je občni zbor sklepčen ob vsakem številu tudi štirih članov) sklenili, da je občni zbor prepovedan. (V svoji krščanski naivnosti so pač mislili, da bodo s tem malo popravili celo blamažo!) Ja, ja gospodje od črne internacijonale, zapomnite si. Ni vsaka kalna voda dobra za ribarenje. Vaš prvi — tipamo, da tudi zadnji! — občni zbor vam je dovolj jasno pokazal, da za vas ni prostora v Hrastniku. (Neki hudomušneš pa trdi, da se je kmalu po občnem zboru slišalo iz stanovanja g. L. čisto pianissimo: Mi smo štirje . . .) A—U. Zagorje. V nedeljo 23. oktobra se je vr£H v gostilni »Jan« dobro obiskani iz-vanredni občni zbor. Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je bilo razvidno, kako lepo se razvija naša organizacija in koliko je storila v korist delavstva. Po volitvah novega odbora je za osrednje vodstvo poročal tovariš Samec, ki se je zahvalil vsem članom, odboru, posebno pa vrlemu predsedniku tov. Trebušaku, ki je bil pri volitvah ponovno izvoljen predsednikom, za njihovo požrtvovalno delo. Naglašal je, da smo kot razredna proletarska organizacija predvsem so-i cijalisti; zavedamo pa se, da socijali-zem, kot izključno materialistično svetovno naziranje človeštva nikdar ne bo mogel osrečiti, pa naj bi se tudi udej-stvil. Zato nam je narodnost nekaka religija, sredstvo za povzdigo etičnega, duhovnega življenja naroda, r.e pa, kot se nam očita, nacljonalni šovinizem! Ce pa zahtevamo, da imej na naši zemlji zaslužek in kruh najprej naš človek, potem pa šele tujec, pa menda n i še greh proti socijalizmu. Če pa to ni prav laži - internacijonali, ki je tako zvesto pomagala pangermanizmu raznarodovati naš narod in gladiti nemški most da Jadrana, nam je pa prav malo mar. Po izvajanjih tov. Samca je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom k intenzivnem delu za organizacijo, ki je edina v stanu, da nas reši reakcije, ki nam grozi od znotraj in od zunaj. Kaj vse si Nemci v Jugoslaviji dovoljujejo. Pod tem naslovom je prinesla »Jugoslavija« z dne i. nov. t. 1. dopis, ki nam opisuje žalostni dogodek, ki ga je zakrivil podivjani sin rajhovskega tovarnarja VVinkleja v Sevnici. Slučaj je kričeč in zahteva energičnega nastopa oblasti. V nedeljo, 23. pr. m. se je vračal nekoliko vinjen brivec Krajec proti j domu. V sled vinjenosti in v temi je zašel in dospel pred hišo mogočnega | vVinkleja. Se vedno v zmedi je začel poskušati odpreti vežo. Ni mu pa to | uspelo, ker sta nenadoma počila dva strela in mu prestrelila, trebuh. Baje so morilca že odpeljali pod 1 ključ, Upa pa, da ga oče kapitalist — | spravi brez slabih posledic iz ječe. V imenu človeštva iti naših pravic I zahtevamo najostrejšo kazen za človeka, ki ubija ljudi kot divjo zverino! Vprašamo pa tudi, kdo je dal nein-čurjit orožni list. Ali pa ga je sploh kedaj imel? V. Siromašna država. Bil sem v Žireh in se ob tej priliki podal na sprehod proti naši italijanski meji. Ze od daleč me je vbodla v oči velika plapolajoča italijanska »trikolora« in pod njo tabla z napisom: »Linea provizoria — Italia ' — SHS.« Na meji stoji obmejna straža, šest italijanskih vojakov in en Rus. Medtem ko sem se z Lahi kolikortoliko lahko sporazumel, me ni hotel Rus ab- , solutno ničesar razumeti ali pa res ni j razumel. Upravičena je bila pritožba | domačinov, da se z Lahi bolje razu- ; mejo kot z Rusi in vprašujejo se, čemu j tu ruski vojaki. Kje so naši vojaki? Ljudstvo razume naš jezik, ne pa ruski. J Jaz sem se pa čudil, če je naša država 1 res tako siromašna, da si ne more postaviti na mejo našo državno zastavo i:i pa napis: »Začasna meja SHS-lta- | lija«. Zakaj naj bi naš človek ne videl ■ kje je naša meja? Zakaj ne bi tujcu tudi naša trobojnica plapolala v pozdrav? Pri tej priliki naj omenim še nekaj. Italijani so si postavili barako za pet ljudi, da ne morajo vojaki v zimi zmrzovati. Naš vojak pa nima nobene strehe in je prisiljen ob najhujšem mrazu ostati na cesti. Zgodili so se slučaji, da so italijanski vojaki povabili naše v barako k ognju. Vojak je šel in se pogrel. Revež je bil pozneje radi kršitve zapovedi kaznovan. Mislim, da j'! umestno postaviti, četudi najslabšo barako za vojake ob meji. Taki siromaki pa res še nismo. Iz Sevnice. Tu se je pričelo v zadnjem času precejšnje gibanje med delavstvom in vlada veliko zanimanje za strokovno organizacijo Narodno-soci-jalne Zveze. Tudi si delavstvo želiižlm-prej kakega shoda, ki bi obravnaval le delavna vprašanja. Merodajne kroge vabimo naj nas s shodom razveselijo. Slepcem v pojasnilo. Večkrat slišim od onih trdih slepcev Jds-arjev, ki so že popolnoma obupali, da bi še kedaj vjeli v svoje zenice dneva svetlobo češ, da so naši listi »Revolverblatt«. N* zamerim jim tega; saj če bi stopil kedaj kakšen slepec v moje proletarsko stanovanje z željo, da si ga »ogleda«, mu ga — če sem brezvestnež, brezznačajnež in — bahač na prav lahek način takole opišem: Krasna kuhinja z najdragocenejšo opravo in posodo, čeprav je le toliko, kar se vsak dan mora v roko vzeti in to kar najbolj priprosto. Sprejemna soba velika, zračna, v žametu, baržunu in svili, čeprav še lesenih stolov ne najdeš; spalna soba vse kraljeve udobnosti, čeprav izrazito proletarska. Povsod je električna luč in lustri, in če jih prižgem o poldan, ko mi solnce notri sije, solnce 50% zgubi na svoji moči. Na mojo pričevalno trditev, mi mora pritrditi z da! Ce pa bi mi slepec začel otipavati opisane predmete in bul iti oči, bi vedel, da ni popolnoma slep in jaz bi stal pred njim do skrajnosti kompromitiran . . . Popolnoma in dalje časa slepemu ne smemo zameriti, če začne s časoma različne pojme in slične si predmete zamenjavati in čisto gotovo one prej, ki jih najmanj rabi in potrebuje. In tako je zašel tudi ta nesrečni »revolver« na čisto napačno polje, v čisto napačno tolmačenje. Dragi slepec, nekdo ti je to, ker je pač imel v svoji neizmerni hudobnosti užitek nad tvojo težko nesrečo, popolnoma napačno razložil. Poslušaj in sledi! Poznamo dve takšni »pištoli«, ki ki jih težko spoznaš z otipavanjem in po teži. Obe streljata, obe počita. Ena nam služi za osvetljevanja terena, druga je za pobijanje bitij. Imenujemo jih po vaši germanski terminologiji »I.eichtpistole« in »Revolver«. Pod »RevolverClatt« razumevamo običajno takšen list, ki obstreljuje in pobija vse pravice in se ob vsaki priliki sam ali obstreli ali osmodi, kakor sta to n. pr. »Pondeljek« in »Jutro«. Takšne liste pa, ki vodijo objektivno politiko, ljudstvu osvitljujejo vse nerodnosti, ki se gode na njegov račun in izločujejo z vso brezobzirnostjo plevel od žita, bi imenoval zopet z vašimi termini » Leichtpistolenblatt«, ker neprestano osvetljuje tmino, odgrinja kulise, da zamore ljudstvo varno stopati do cilja svojega blagostanja in sreče. Z Bogom slepec, pa pazi, če se braniš mojega varstva, da v grapo ne padeš, če pa spregledaš, boš nas našel na odprtem, osvetljenem poljn pri delu . . . Kr. demokratski narednik. Pod tem naslovom je izšet v »Novi l’ravdi:< z dne 15. oktobra t. I. dopis delavstva iz kamniške smodnišnice. Ker nočemo delati nobenemu krivice, izjavljamo, da dopis ni izšel i/. ivrst delavstva, včlanjenega pri Narodno - socijalni zvezi. Tudi nam delavci včlanjeni v tej zvezi poročajo, da ni vse tako, kot ie dopisnik poročal. Ker ne vemo, koliko je na vsem resnice, ostanemo pri članku, dokler ne slišimo druge plati zvona ali pa, da se nam dopisnik zopet javi. Uredništvo. Vsi sveti. Visoko, nizko, staro in mlado, od najrevnejšega v zakrpani in letni oblek-ci in starih strganih čevljih, do najbogatejšega v fraku, cilindru in rokavicah, ki se tudi sedaj niso ponižali, da bi hodili to dolgo neprijetno pot peš, ampak so po z ljudmi natrpani cesti podili svoje avtomobile in kočije. Vse je drlo na naš prihodnji dom k Sv. Križu. Pestra množica raznolikih obrazov se je zgnetla krog velikega križa na pokopališču, kjer so pevci »Glasbene Matice« povsem izbrano in polnim čustvovanjem počastili naše pokojne drage. Marsikatero oko je bilo solzno, mnogotero srce tugepolno, mnogotera duša brez utehe . . . Po odpevanih žalostinkah se je gneča v trumah razšla po ozkih stezicah pokopališča k grobovom preminulih. Obstal sem ob grobu mojih dragih. Brez spomenika, cementni okvir, dve mali krizantemi je ves kras, ki ga more nuditi gledalcu. V grobu: 19 mesecev star Vladimir, 11 mesečna Branislava, 1 letna Boži-dara s svojo 24 letno mamico. Orob še povsem uov in svež . . . Z bolno dušo ob grobu sem topo zrl pred se . . . In glej! Nad grobom napis? Kdo ga je prinesel? »Žrtve stanovanjske bede in socijal-nih razmer«. Ne na grobovih, v grobovih je jed-nakost, bratstvo, mir in svoboda. Ubili so nas, a zdaj živimo in oznanjujemo neustrašeno po prestanih krivicah, vse-uirje...« Pridite zgubljeni, ki ste zapeljani po vaših strasteh, tu je mir in pokoj!« Prestrašil sem se. Saj veste, da se človek boji rešitve, boji takšnih oznanil, boji naše edine dobrotnice smrti. Grem k drugemu grobu, tretjemu, obiščem celo pokopaljšče, povsod eden in isti nadpis. Udarim jo ven na cesto, na plan, se ozrem in visoko nad pokppa-liščem je plaval isti nadpis; moja duša pa je bolestno begala v daljavo in se spotikala ob spomine žalostne in trplje-njapolne, pa vendar sladke . . . | Trgovcem in obrtnikom : • ki žele naznaniti našemu občinstvu 2 razne izdelke in zaloge svojega g i blaga | ! za Miklavža in Božič i i ondi uprava Jov« Pravda" izjemoma s s H znaten popust !! f S Pojasnila daje upravništvo »Nove S • Pravde« v Ljubljani, Gradišče 4. J ? : [Razno. Najnevarnejša žival na svetu. Neki Amerikanec z imenom Jackson pripo-I vedttje v »American Revie\v of Re-! viesvs«, da je najnevarnejša žival na svetit naša domača muha. Po njegovem mnenju so najbolj strupene kače, levi in tigri prava nedolžna jagnjeta. Kakor je izračunal učeni gospod Jock-son, nosi muha s seboj 6,600.000 bakterij, ki povzročajo najrazličnejše bolezni, kakor kolero, jetiko, vročinsko bolezen, bolezni v grlu, drisko itd. Jackson trdi, da muhe umore štiri milijone ljudi ene generacije. Spomini varuhov vladarjev. Bivši francoski železniški komisar v ministrstvu Paoli je izdal svoje spomine z naslovom »Njih Veličanstva«. Paoli je bil namreč 25 let takorekoč varuh kraljev in cesarjev, kadar so prišli na Francosko. Na skrbi je imel posebne vlake za vladarje, spremljeval je osebno visoke goste in skrbel za njih varnost. Tako je imel priliko seznaniti se ! s celo vrsto vladarjev, in njih značaji. I Mladega španskega kralja Alfonza i XIII. — imel je 19 let, ko je prišel I prvikrat v Pariz — slika kot veselega I mladega moža, ki je imel navado reči vedno: »To je čudovito«. Rad je prepeval tudi različne kuplete. Tudi nežen je bil Alfons XIII. Ko se je zaročil z C110 Rattenberško, pošepetal je jeden-krat Paoli ju na uho: Ali veste kako pravim svoji nevesti? Namesto £110 pravim ji Nini. Ali ni to lepo? Zelo ljub je bil ruski car Nikolaj II., ki pa mu je dal mnogo dela. Ne sicer on sam, pač pa ruska tajna policija. Dva meseca pred prihodom carja prihajali so anonimni dopisi o zarotah in pripravljajočih se atentatih. Pisali so jih pa seveda ruski špijoni sami. Grad Cotti-piegne, kjer je imel stanovati car s carico obsedla je francoska vlada s stražami in obdala okolinokol z detektivi. Toda to je bilo še premalo za rusko policijo. Hotela je imeti »zanesljive« ljudi v grajski kleti in mogoče tudi v pasjih hišicah. Francoski policaji so bili kot na iglah. Vedeli so kaj premore ruski »špici«. In njih strah tudi ni bil prazen. Pred prihodom carjevim do romske katedrale prijela je policija dva sumljiva moža. Imela sta pripravljeno krasno bombo za carja. Eden od njih pa je bil — zaupnik ruske tajne policije. — Nasprotno pa je bil angleški kralj Eduard popolnoma brez skrbi. L. 1907. se mu je zahotelo videti Pariz na dan prvega maja. Francoska vlada 11111 je pripominjala, da bodo uprizorili delavef demonstracije. Toda Eduard je smejoč se rekel: »Pojdite! Delavci pojdejo z ženami in otroci kosit v travo bulonjskega gozda in to bo vse. Vsaj jih poznam. Izgovore se, izkriče potem pa pojdejo spat.« I11 zgodilo se je tako. Enako kakor Eduard se je tudi vedel umrli Leo-'* pold II. Potoval je navadno kot navaden človek, obiskoval je gledališča, posebno kjer so bile lepe plesalke in se« j del je najraje prav blizu odra. Eduardu sc je pa vedno izogibal. Seveda, težko je stališče dvema petelinoma na enem smetišču. Svetovna plovitba. Iz zadnje, revije, ki jo je izdal biro »Veritas«, je razvidno, da je v letu 1921 na celem svetu, promet z jadrcnicami silno nazadoval, a paroplovni promet silno napredoval. Prejšnje leto je imela Italija 1.23S jadernic, s 380.000 tonami, to leto jil» je imela pa le 1.175 s 372.000 tonami teže. Trgovski parobrodi pa so samo v Italiji poskočili iz 450 po številu in 971 tisoč ton po teži, na številu 436, z 3,000.000 ton teže. Na vsem svetu je sedaj 15.863 parobrodov, a 23.139 padermi. Največ ima seveda Angleška, ki ima 6.491 parobrodov in 3.197 jadernic. Italija je sedma, za Angleško, Nemčijo, Združenimi Državami, Norveško, Francijo in Japonsko. Velikost evropejskih pristanišč. Največje pristanišče'v Evropi je London. Tja došlc ladje so vsebovale leta 192 skoro 19 milijonov ton. —■ Za Londonom največje pristanišče je Liverpool, za tem pa Antverpen. — Med pristanišči, ki pridejo v poštev za preskrbo takozvane Srednje Evrope, zavzema prvo mesto Hamburg, čegar došle ladje so obsegale 14 milijonov ton. Za njim so se druga evropejska pristanišča vrstila tako-le: Rotterdam (13 mil. ton), Marseille (10 mil. ton), Neapelj, Genova (7 mil. ton), Haver, 1 rst (5Ve mil. ton), Bremen (5 mil. ton), Reka (3 mil. ton) in Benetke (2 mil. ton), Split, Zader, Pulj in Opatija (po 1 mil. ton), Grttž in Šibenik (po % mil. ton). Pijančevanje v Berolinu. V Bero-linu je 9.341 pivnic in 3.551 gostilcn, v katerih sc toči vino, tedaj skupno J3-I93 lokalov za točenje alkohola ali po en tak lokal na 157 prebivalcev. Lansko leto se je popilo v Berolinu 43$-939-53- litrov piva. 24,764.525 litrov žganja in 19,955.062 litrov vina. Za vse te pijače se je plačalo razen napitnin 250 milijonov mark. Na vsakega berolinskega prebivalca pride 274 litrov piva, 13 litrov žganja in 10 litrov vina, tedaj skupno 263 V2 litra . opojnih pijač, kar znaša vrednost nad 100 mark. Godba kot zdravilo. Neovrgljivo je dejstvo, da ima godba velik upliv na človeško duševno razpoloženje. Neki Amcrikanec Robert Havan pa na temelju študij dokazuje, da je godba najboljši zdravnik ter je na podlagi svojih poskusov sestavil naslednje recepte: proti duševni depresiji — Wagnerjevc »Walkiire« ali Dvorakov »Karnevalski preludij«; proti nervoznosti kot posledici dela Smetanovo »VItavo« in Grie-gove pesmi; proti duševnim boleznim Chopenovo Etudo v G-duru, Bcethove-nov Patetique in Dvorakov čelo-kon-cert, proti duševni melanhoniji Beetho-venovo »Pesem veselja«, proti duševni onemoglosti nastali vsled alkohola priporoča glasbeni zdravnik pazno poslušanje Bachovih skladb. Pa tudi proti trenotnem razpoloženju priporoča razna zdravila, proti jezi je najbolje zdravilo poslušati zbor romarjev iz Wag-nerjevega »Tannhauserja«, proti ljubosumnosti overture iz Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«; proti lenobi osmo Beethovenovo sinfonijo ali pa Hiim-perdinkovo opero »Janko in Metka«. To je sicer vse lepo, a težko se predstavljamo bolnišnico, kje bi sc zdravilo na tak način. Najbolje bi bilo pač, da se bolnišnice spremene v gledališče ali koncertne dvorane, lekarne pa v trgovino z muzikalijami, kjer dobi z receptom vsak bolnik dozo predpisanih not! Krvnikov račun iz leta 1712. Leta 1712 ni mesto Amsterdam imelo svo- ] jega krvnika, temuč si ga je izposoje- j valo iz sosednega Haarlema. Da se mesto izogne prevelikim potnim stroškom, se je več eksekucij izvršilo J na en dan. O tem priča sledeči krvni- i kov račun, ki se hrani v mestnem arhivu v Amsterdamu: Dne 17. decembra 1. 1712 opravil za Amsterdam naslednje posle: Enega obglavil, znaša 6 gld„ za meč 3 gld., za sukno 3 gld., enega zadavil 6 gld., ga snel z vislic in v grob položil 3 gld.; enega nategnil na kolo ter ga usmrtil z 9 udarci po 3 gld. za udarec je 27 gld., za zadavljenjc 6 gld., ga vzel s kolesa in spravil iz mesta 9 gld., še enega snel z vislic 3 gld., 4 obesil na vislice (po 6 gld. komad 24 gld., enega z mečem po glavi 3 gld., dva s pismom na prsih 12 gld., 24 bičal (po 3 gld. komad) 72 gld., tri z mečem po glavi 9 gld., enega z okovi na nogah postavil na sramotilni oder 6 gld., enemu užgal na hrbtu, 6 gld., dnevnine 12 gld., potnina 12 gld., za rabljene vrvi 12 gld., za pomočnike 12 gld., skupaj 276 gld. — To je bil vsekakor »lep« zaslužek v enem dnevu, ako pomislimo, da je imel takrat denar neprimerno višjo vrednost današnjega. Kako se zabavajo bogati Anieri-kanci. Nek večkratni milijonar jo priredil v nalašč zato najetem hotelu kitajskega dela v Newyorku reduto z naslovom »Barabski ples med Kitajci«. Vsi udeleženci maškerade so morali priti v originalnih kitajskih oblekah, skratka, vršiti se je moralo vso prav po kitajsko. Pa to še ni bilo dosti. Nek dober znanec lepe milijonarke sc je ž njo prav dobro zabaval, kar prihrumi s prav kitajskim vri.ščcin nanj mož »nezanesljive« lepotice, z dolgim nožem v roki. kot da bi ga hotel umoriti. \ tem trenutku pa tudi vgasnejo vse luči v dvorani in nastane egiptovska tema, ki bi drugače marsikomu prišla v prid, e tem slučaju pa ni bila nikomur ljuba in je vsakdo pri splošni zmedenosti le gledal, kako bi iz dvorane všel. Kar se zopet posveti in prikaže se splašenim (Kem veseljakov smešen prizor, kako se va'ja napadeni v krčevitem smehu po tleh in razni zaljubljenci in nezaljv.bljenei poljubujejo v nezavest padle dame. Milijonar, ki pa se je izmislil vel,, šalo v večjo zabavo povabljencev, pa je ta čas izginil. Ko se je »umorjenec«- dvignit s tal in začel zopet plesati divji kankun, so pozabili gos^e se presenečenje in se prav veselo in zadovoljno zabavali dalje. Za kratek čas. Ubeini kralj. Kar vlak sta si najela, da gresta v Budapest; a straža jih je vjela povrh jih še naklest'. Se Karol onesvesti začudenja prevzet, in Žita v bolesti ni vedela kaj začet. Da brž si odpomore pa prosi jih tako: »Ce narod nam zamore odvrniti to zlo, bom vladala pohlevno povsem dobrotljivo; Antanto malo, revno ugnati je lahko . . .« Ra joj! Antanta mala z bodali je prišla. Da Žiti pomagala na prestol bi, Ha — ha! Ko ni bilo rešitve udala dvojka se; Do prve premestitve, Potpis odločen je. Je Žita vzela molek, A Karelček je klel, ker jih prokleti »folek« kralja ni sprejel. 0—0 Žita Hortyju: »Kdo je Vaš likvi- dator?« Horty.i: »Mala antenta.« Žita: »V kakšnem stanu je?« Hortv.i: »Da zgradi most od Ceho-slovaške do Jugoslavije v dveh dneh.« Karol Žiti: »Kakšno obuvalo je najboljše za zimo?« Žita: »Slape . . .« Karol: »Hm.« Žita: »Hm!« Fridrih: »Dolgost Vašega življenja, Veličanstvo.« Karol: »Kako to?« Fridrih: »Ker vsi vlaki vozijo v nasprotno smer . . .« Karol: »I11 Madeira?« Fridrih: »Je tajnost male antente.« USTNICA UPRAVNISTVA. Somišljeniki pozor! Pri plačevanju naročnine s položnicami opozarjamo na to, da se morajo od sedaj naprej zneski na položnicah vpisati v dinarski veljavi. Upravništvo. . fa Matice Oni Izdaja konzorcij »Nove Pravde-. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljublj.-.ni. Odgovorni urednik Vladimir Kravos. * vseh vr*t ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA ®tra ce ,1». Franc Brumat ^ Ljubljana e—.2 -ggr Mestni trg * štev. 25, I. „• Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne =-=--■ edino le na domačo tvrdko ==■■■ = Tone Malgaj 13—14 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—15 IH. KUŠTRIN Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podružnica: Maribor Jurčičeva ulica št. 9 Bogosluv Kulaš LJDBLJfiHfl, Židovska ulica 3. priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo urejeno slaščičarno. Vsak dan sveže blago. Velika izbira vsakovrstnega blaga. Točna in prijazna postrežba. Za društvene prireditve znaten popust. Alojzij Šinigoj LHIIiti. S«. Florjana ulita 1/. trgovina z mešanim blagom. Vino, žganje, moka, "riž, kava, olje itd. se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Najsolidneje cene! Točna postrežba! m E 3BE Snserirajte v ,Novi Pravdi1! : Slovenska banka : UUBUNil, Kreftov trg 10, nasproti,Mestnemu domu1. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. - Tel. št. 567. Ček. račun 12.205. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. M Karol Fridrihu: »Kako daleč je še do j Budapeste?« VELIKA IZBiRA OTROŠKIH VOZIČKOV DVOKOLES IH ŠIVALNIH STROJEV PO CEHI: F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme se v polno popravo za cmajliranjo z ognjem in po-niklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. „Tribuna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta. riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk — FRANJO STIKLER Restavracija juž. kolodvor Maribor. sl 3ugoslovanshi kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8 Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti in Dolnji Lendavi obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun ¥ 1! 0 Z 0 čistih brez odbitka rentnega davka. Ustanovljen septembru 1919. Prometu v lanskem letu nad 128,000.000 K. Neposredno pod državnim nadzorstvom. SiE