Javne službe so vsem državljanom v cnaki meri pristopne. Člen III. državnega osnovnegazakona. * Wir miissen ferner daruber wachen, dafi Recht Recht bleibe, dafi jedem auch im Kriege sein Recht werde und dafi diese starke gesellschaftliche Klammer stark bleibe . . . Sie inuB (die Justiz) im Kriege mehr als sonst neben dem Schwerte ihr Rotes Kreuz haben. Dann mochte ich Ihnen namentlich eines ans Herz legen. Ich stand w3hrend des Krieges mit der Bevolkerung und vor allem mit den ervverbenden Kreisen vielfach in Verbindung und konnte beobachten, wie Iiart sie es empfinden, wenn ihren begrundeten Vorschlagen, Wflnschen und Beschwerden in den Zentralstellen keine sonderliche Beachtung geschenkt wird . . . Iz nagovora pravosodnega avstrijskega ministra dr. K1 e i n a z dne 4. novembra 1916 na uradnike njegovega resorta. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je objavil dne 25. julija 1916, štev. 4328/d. š. s. 1916, razpis učiteljskih služb, ki stno ga mi objavili v 17. štev. svojega lista z dne 25. avgusta 1916, stran 5. in 6. — V tem razpisu je bilo navedenih 134 službenih mest na občnih javnih ljudskih šolah po vseh okrajih na Kranjskem. Učiteljska, oziroma nadučiteljska mesta so bila razpisana v definitivno nr.meščenje. Prošnje je bilo -VJagati do 30. septembra 1916. Uradni razpis iinenuje izrečno učitelje-vojake, in sicer: 1. U čitel j i - voja ki naj jih (prošnje) vlože na okrajni šolski bblasti, ki je navedena pod rubriko 5. 2. U čitel jem - vo jakom ni gledati na obliko (zadostuje navadna vojna dopisnica); tudi se pri teh ne zahteva, da bi bile njihove prošnje opremljene z listinami, ako jih ne morejo priložiti. 3. Imenovanje učnih oseb. ki dosedaj še niso bi!e definitivne, se bo izvršilo z aaknadnim uvrščenjem v status in z o z i r o m na interese onih provizoričnih učiteljev- vojakov, lri se njih definitivna namestitev more izvršiti šele v poznejšem času. 4. Deželni šolski svet si pridržuje pravico, da ne odda razpisanih učnih mest definitivno posebno tedaj ne, ako bi bili s tem oškodovaniinteresikakega učitelja-vojaka. Iz tega moremo in smemo pravilno sklepati, da je hotel deželni šolski svet čuvati predvsem pravice učiteljevvojakov, ki izvršujejo sedaj svojo domovinsko dolžnost na bojnem polju ali v vojaški službi sploh. Takih učiteljev je na Kranjskem jako veliko. Bore se za dom in cesarja na vseh bojiščih, izvršujejo naložene naloge v najrazličnejših vojaških službah kot častniki ali podčastniki — vsi brez izjeme enakovredni in enakopravni člani avstrijske vojske, mnogi od njih že odlikovani, ranjeni, oboleli. Mnogoteri kranjski učitelj je padel kot junak na bojnem polju. Temu ni treba nobene službe več. Drugi pa, če in ko se vrnejo zdravi in za delo sposobni iz bojnega viharja, naj dobe doma službo in kruh.dajih ne obvlada ob povratku grenko čuvstvo, češ, doma so pozabili na nas in so nas zavrgli, kar je plačilo črne nehvaležnosti zato, ker smo s svojim življenjem branili domovino! Te premise in ti zaključki so popolnoma pravilni in logični. Prav tako je treba brez zadržka priznati, da je namera deželnega šolskega sveta vredna vse hvale, ker hoče 1. zagotoviti in pripraviti eksistenco tistim učiteljem, ki se vrnejo iz vojne, in 2. nadomestiti prazna mesta v moškem učnem osobju z učitelji, ki so gledali, v vojnem metežu stoječ, smrti v oči, in so njihove duše polne vztrajnosti, junaštva in volje ter bodo zaradi tega v zopetnem civilnem svojem poklicu vršili svoje dolžnosti v največji meri popolnosti in uspešnosti, kar bo našemu šolstvu in naši kulturi v neizmerno korist! Zato je materialno in moralno utemeljeno, kar je hotela namera prve šolske oblasti v deželi! Napisali smo te vrste v najboljšem namenu, da naslikamo poklicanim faktorjem ves položaj tako, kakršen je v resnici, ker ne smemo dopustiti, da se komurkoli godi krivica! Gospod predsednik deželnega šolskega sveta bo v interesu morale in zakona gotovo storil vse, da se zaiskri v kupici čisto vino, natočeno vanjo iz keliha učiteljskega trpljenja! Audiatur et altera pars! Fiat j u stitia!