| 1 | 2018 | RAZREDNI POUK | 11 vpraŠali ste Rubriko ureja dr. Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo kaj mora učenec narediti, ko dobi navodilo OPaZUJ, UvRS ti, RaZvRS ti, UReDi, PRiReDi? n a delovnih listih, v pisnih in ustnih ocenjevanjih znanja pri predmetu spoznavanje okolja, se pogosto pojavijo navodila Opazuj … Razvrsti …. Uredi … Uvrsti … Priredi. Da bi ta navodila resnično od učencev zahtevala prava znanja in spretnosti, je treba premisliti o miselnih operacijah, ki se skrivajo za spoznavnimi postopki. Učni načrt za spoznavanje okolja (2011) poleg učnih sklopov navaja sklop POSt OPki in poudari, da »postopki niso samostojni sklop, ampak so smiselno vključeni v vse prej navedene sklope«. Preprosto povedano to pomeni, da v primeru obravnave sklopa ČaS učenci opazujejo npr. spremembe v letnih časih, urejajo glede na časovni kriterij, sklepajo o zaporedju dogodkov, ravnajo s podatki, zbranimi z merjenjem časa. t o učencem omogoči, da samostojno odkrivajo zakonitosti. Naravoslovni ali spoznavni postopki so opredeljeni kot tista znanja, spretnosti in veščine, ki predstavljajo miselne in manipulativne dejavnosti, s katerimi učenci poleg vsebin odkrivajo tudi »naravo« naravoslovja ali zakonitosti znanstvenega dela (Krnel, 2010). Temeljni spoznavni postopki, ki narekuje učni načrt za spoznavanje okolja, so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, eksperimentiranje, ravnanje s podatki, sklepanje in sporočanje. Pred opredelitvijo nekaterih spoznavnih postopkov moramo najprej opisati temeljnega, in to je OPaZO van Je. n a začetku šolanja učenci opazujejo po zaznavnih kriterijih (tistih, ki jih lahko opazujemo s čutili vida, sluha, vida, voha in tipa). Mlajši učenci opazujejo objekt kot celoto in jih je zato treba pri opazovanju usmerjati (krnel, 2007). Spodnja slika (prirejeno po krnel, 2004) kaže na postopnost razvijanja opazovanja v 1. viO: opazuJ Primeri navodil v sklopih ČLOVEK, POJAVI, ŽIVA BITJA, SNOVI (Prirejeno po Krnel, 2004) 1. razred opazovanje in štetje teles (kasneje pojavov) 2. razred dolgotrajnejše opazovanje Primer: Opazuj rast sončnice. primerjanje dveh pojavov Primer: Opazuj in primerjaj iztekanje vode iz plastenk. opazovanje in merjenje Primer: Opazuj in meri višino rasti pšenice. 3. razred iz opazovanja sklepamo o zakonitosti Primer: Igraj na kozarce z vodo in sklepaj. dolgotrajnejša opazovanja vodijo do ugotovitev Primer: Opazuj obzorje. vsi ostali spoznavni postopki izhajajo iz opazovanja. RAZVRŠČANJE UREJANJE UVRŠČANJE PRIREJANJE je spoznavni postopek, pri katerem ugotavljamo enakost oz. neenakost med elementi dane množice glede na neko lastnost. Razvrščamo tako, da učenci iščejo skupne lastnosti in razlike med opazovanimi predmeti, pojavi in zakonitostmi kasneje. Razvrščanje poteka po metodi primerjanja danega elementa iz množice in ugotavljanje, ali je drugi enak ali neenak po neki lastnosti prvemu (Mršnik idr, 2011). je spoznavni postopek, pri katerem neenakost elementov dane množice natančneje opredelimo (oblikujemo zaporedje). Učni načrt opredeljuje dve stopnji spoznavnega postopka, in sicer urejanje po eni spremenljivki (v 1. razredu) in kasneje urejanje po eni ali dveh spremenljivkah. je spoznavni postopek, pri katerem razporedimo objekte v neko skupino na podlagi vnaprej določenih kriterijev. je spoznavni postopek, pri katerem razporedimo elemente dveh množic na podlagi relacij, ki obstajajo med njimi.  | RAZREDNI POUK | 2018 | 1 | 12 vpraŠali ste RAZVRSTI … UREDI … UVRSTI … PRIREDI …  Razvrsti predmete v škatli.  Razvrsti zelenjavo z vrta po eni lastnosti.  Razvrsti liste dreves po dveh ali več lastnostih.  Razvrsti živali z uporabo določevalnega ključa. pomembno: učenec kriterij izbere sam in po njem razvrsti vse elemente iz množice.  Uredi barvice po dolžini.  Uredi kozarce po višini in širini.  Uredi geometrijska telesa po višini, barvi in širini.  Uvrsti živa bitja v sistem živih bitij.  Uvrsti snov glede na agregatno stanje.  Pomembno: Uvrsti po vnaprej opredeljenem kriteriju (npr. kriterij opredeli učiteljica) vse elemente iz množice  Priredi predmet k predmetu (skodelica – krožnik).  Priredi predmet k pojavu (sol – okus).  Priredi pojav k pojavu (nevihta – močan dež).  Priredi množico predmetu (igre s kartami). Cilj izvajanja spoznavnih postopkov je, da učenec iz vsakega spoznavnega postopka sklepa o lastnosti, zakonitosti itd. Poleg tega spoznavni postopki omogočajo globlje razumevanje pojavov in zakonitosti naravoslovja. Viri in literatura: Ferbar, J. (ur.) (1993). Tempusovo snopje. DZS. Ljubljana. Krnel, D. (2004). Pojmi in postopki pri spoznavanju okolja. Modrijan. Ljubljana. Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. DZS: Ljubljana. Podlistek v častniku Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. V Naravoslovna solnica, 11, št. 3, 8–11. Krnel, D. (2010). Naravoslovni postopki. V: Ambrožič, M. (ur.) Opredelitev naravoslovnih kompetenc : znanstvena monografija (str. 36-48). Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Mršnik, N., Novak, L., Legvart, P . (2011). Spremljanje in ocenjevanje spoznavnih postopkov. V: Vrednotenje in razvijanje znanja I (ur. Žakelj, A. in Borstner, M.), str..87 – 94. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Vodopivec, I. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. (Elektronski vir). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 25. 5. 2018 s spletne strani http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf. Kolar, M. (2011). Učni načrt. Osnovna šola. Spoznavanje okolja. (Elektronski vir). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 25. 5. 2018 s spletne strani http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_ spoznavanje_okolja_pop.pdf.