tega je razprava kompozici jsko smotrna in mojs t rsko zaokrožena, tako da tudi v tem kaže redko kul turo našega znanstvenega pisanja . Na jb rž so vse te vrl ine mnogo pomembnejše kot pa slabosti, ki jih je naj t i v njegovem »historično empiričnem« upoš tevan ju oziroma neupoš tevanju nekaterih ž ivl jenjskih in estetskih dejstev. Boris Paternu Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a UDK 792 (497.12) "1867/1967": 016 (048.1) K N J I G A O R E P E R T O A R J U SLOVENSKIH GLEDALIŠČ Stoletnica ustanovi tve Dramat ičnega d ruš tva v Ljubl jan i , ki je pomenila hkra t i stoletnico slovenskega gledališča, je prinesla mimo gledaliških proslav in drugih slovesnosti tudi vrsto jubi le jn ih teatroloških publ ikaci j . Med nj imi je gotovo na jbo l j tehtna in pomembna knj iga Reper toar slovenskih gledališč 1867—1967. Popis premier in obnovitev, ki jo je izdal Slovenski gledališki muze j v L jub l j an i (Ljubl jana 1967), pr ipravi l pa ravna te l j te ustanove Dušan Moravec s sodelavci Nevenko Gostiševo, Zoro Koprivnikovo, Janezom Logar- jem. Mirkom Mahničem, Sini l janom Samcem in Dušanom Škedlom. Delo je f ak togra f sk i temel j zgodovini slovenskega gledališča, prepotreben vir osnovnih in formaci j za tiste, ki se znanstveno ali publicist ično u k v a r j a j o s slovenskim gledališčem, pa tudi dragocen pr ipomoček slovenskemu l i terarnemu zgodo- v inar ju , ki ob p reučevan ju naše d ramat ike ne more mimo njene žive gledališke oblike in mimo pobud, ki jih je č rpa la iz upr izor jenih tu j ih del. Prav ta ve- liki pomen publ ikac i je pa te r ja od ocenjevalca podrobnejši pretres n jene upo- rabnosti. izčrpnosti in zanesljivosti. Temel jna enota publ ikaci je je popis soustvar ja lcev posamezne gledališke uprizori tve in n jena časovna določitev. N a j p r e j je naveden avtor drumat ičnega teksta, nato naslov, s kater im je bila uprizori tev naznan jena javnosti , izvirni naslov, podnaslov ali k ra tka označitev besedila, pri d ramat izac i jah avtor in morebitni drugačen naslov dranmtiz i ranega pr ipovednega delu in končno pri tu j ih d ramah še prevaja lec . Popisu l i terarnega deleža pri uprizori tvi sledi na- vedba gledaliških oblikovalcev (režiserja, scenografa , kostumografu) , med kute- rimi l i terarni zgodovinar m a n j kakor gledališki pogreša osnoyne tvorce pred- stave — igralce. Čeprav so sestavljavci popisa to pomanjk l j ivos t zadovoljivo opravičili , bi vendar bilo potrebno, da bi izda ja te l j vzel v svoj bližnji delovni načrt dopolnilno publ ikac i jo s popisom igralskega deleža v slovenskem gleda- lišču. Pri opernih iu operetnih uprizor i tvah je dodan iu z nekoliko spremenje- nim zaporedjem ustrezno pouda r j en delež glasbenih us tvar ja lcev. Sledi da tum premiere in da tumi ali število ponovitev, nato navedba glcduliškcga letaka ali lista ob uprizoritvi , na koncu pu še po potrebi dodatna pojasni la . — Popisi po- sameznih uprizori tev so razvrščeni po časovnem zaporedju v okviru posameznih gledaliških ustanov ali eksper imentalnih skupin poklicnih igralcev. Le-te so spet po kronološkem redu svojega nas tanka uvrščene v mesto svojega delovanju; zadn ja ureditev' razvršča slovenska mesta s pokl icnim gledališčem po zapored ju na- s tanka prve stalne gledališke družbe ali us tanove v n jem. Tako je ure jen prvi, osrednji del knjige. V drugem delu je nanizan abe- cedni seznam dramskih piscev ter opernih, operetnih in baletnih skladatel jev, kater ih dela so bila upr izor jena v slovenskih gledališčih, pri posameznem piscu ali komponis tu pa so spet po abecednem zaporedju našteta upr izor jena dela s številkami, s pomočjo kater ih na jdemo v p rvem delu podrobnejš i popis uprizori tve. D o d a n a so še kazala : imensko kazalo vseh v glavnem delu ome- njenih sodelavcev pri upr izor i tvah, kazalo naslovov upr izor jenih del, pri tu j ih delih tudi originalnih, in končno kazalo reprodukci j gledaliških le takov; ti so knj igi dodani kot i lustrat ivno in hkru t i dokumentac i j sko gradivo, seveda v skromnem, skrbno pre tehtanem izboru. Pri takšnem popisu in ureditvi je pouda r j ena l i terarna oziroma glasbena plat uprizori tev, močno okrn jena pa gledališka s t ran. V tem okviru pa je publi- kaci ja dosledno in mnogostrunsko uporabno urejena. Z n jo je predvsem podana razvidna podoba repertourne polit ike posameznih slovenskih gledališč; sliko o medsebojnih razmer j ih in pogostni sočasnosti n j ihovih reper toar jev pa si mora uporabn ik zgradit i sam po u t rud l j ivem p r i m e r j a n j u popisov ali s pomočjo seznamov in kazal . Ker pa je tak pregled razmer i j med reper toar j i slovenskih gledališč za jasno podobo reper toarne polit ike celotnega slovenskega gledali- škega prostora nujen , moramo obžalovati , da ni vsa j drugi del knj ige opremljen nekoliko drugače. Če bi bila dela posameznih avtor jev namesto po abecednem zapored ju nan izana po časovni zaporednosti n j ihove prve uprizori tve na Slo- venskem, kazalke pri posameznih delih pa namesto po številčnem zaporedju po kronološkem redu posameznih uprizori tev ne glede na nj ihovo mesto, bi lahko uporabnik takoj in brez zamudnega i skanja videl prodor posameznega domačega ali lujegu av tor ja na slovenske odre. Zu presojo izčrpnosti in zanesljivosti popisov posameznih predstav je t reba nu jno pritegniti dokumenturno gradivo. Ker pa je recenzentu obsežen popis, pri kuterem je razen sedmih urednikov gotovo sodelovala še vrsta neimeno- vanih sodelavcev, nemogoče prever ja t i v celoti, sem si izbral pr imeren izsek, iu sicer delo t ržaškega Dramat ičnega druš tva od časa, ko je dobilo stalne prostore v novo zgrajenem Narodnem domu (1905) do prekini tve delu v za- četku prve svetovne vojne. Gre zu d rugo slovensko gledulišče, ki se je iz siste- lnutično organiziranih amaterskih začetkov naglo razvilo do pretežno profesio- nalne oblike, kma lu vkl juči lo v svoje delo opereto in celo opero, nato pa nio- rulo zuradi f inančnih težav in vojnih razmer prekini t i izredno uspešno delo. To delovanje je v Reper toar ju slovenskih gledališč 1H67 do 1967 prvič siste- mat ično popisano, scstuvljuvci pa so imeli pri delu na razpolago le zelo skromno dokunncntarično gradivo in so morali podobo reper toar ja t ržaškega gledališča izluščiti iz nuznanil in poročil v dnevniku Edinost. K sreči pa je imel tržaški dnevnik dobro urejeno gledališko poročevalsko službo; s profesio- nal izaci jo gledulišču je uvedel zan j posebno rubriko, ko je deloval režiser Leon Drugutinovic, pu še poseben podlistek zu nekakšen gledališki list. Vendar pa p r imer j ava popisa v knjigi z gledališkimi napovedmi, podlistki in poročili v Edinosti pokaže, du scstuvljuvci svojega delu niso na jbol je opravili . Za pri- mer in kot dopolnilo nuj sledi popis pomanjkl j ivos t i v delu popisovalcev. 7 S l a v i s t i č n a r e v i j a N a j m a n j pomembni so n a p a č n i d a t u m i neka te r ih preds tav , ker gre deloma za očitne n a p a k e pri p r ep i sovan ju ali t isku. T a k o sta bili d r u g a in t r e t j a pono- vitev komedi je Kinematogra f (št. 2952) leta 1907. in ne 1906: d r u g a ponovi tev b u r k e Kdo je mr tev (št. 2960) leta 1908, in ne 1907: d r u g a ponovi tev opere tne b u r k e Šivil ja (št. 2950) je bila 20. j a n u a r j a 1907, ne 19.; d ruga ponovitev d r a m e T u r g e n j e v a T u j i k r u h (št. 2964) 14. ma rca 1908, ne 14. m a j a ; p remiera Guimer - jeve d r a m e Y nižavi (št. 2986) 15. novembra 1908, ne 14.; ponovi tev veseloigre K a t a k o m b e (št. 2985) 22. novembra 1908. ne 25.; p remie ra b u r k e Nioba (št. 5007) 10. ok tobra 1909. ne 8.; p rva ponovi tev Gogol jevega revizor ja (št. 5050) je bila 6. novembra 1910, in ne 7.; enako tud i p r v a ponovi tev b u r k e Sladkost i rod- binskega ž iv l j en ja (št. 5051). repr iza Moser jeve b u r k e Kn j i žn i ča r (št. 5042) 26. decembra 1910, in ne 25.; p r v a ponovi tev Shakespea r j evega Beneškega t rgovca (št. 5048) 26. m a r c a 1911. in ne 25.; d r u g a ponovi tev Kâ lmânove operete Jesen- ski manevr i (št. 5563) 17. m a r c a 1912. in ne 18.; d rugu ponovi tev Fal love operete Do la r ska p r incez in j a (št. 3370) 16. m a r c a 1915. ne 17.; p remiera b u r k e Madame Mongodin (št. 5098) 21. novembra 1913, ne 22.; 22. m a r c a 1914 p a ni bilo repr ize veseloigre Gospod senator (št. 5107). T e ž j a p o m a n j k l j i v o s t pu je. da neka te re p reds tave sploh niso zabeležene. Trad ic iona lno gledal iško pr i redi tev na p razn ik vseh svetnikov, Raupachevo žaloigro Ml inar in n j egova hči. je za premiero 1. novembra 1905 p rv i č p r ip rav i l t ržaški ama te r sk i režiser J a k a Stoka (št. 2936). V knj ig i je zabeležena le ta p reds tava , čeprav so igro ponav l j a l i pod vodstvom istega rež iser ja še tri n a s l e d n j a le ta : 1. nov. 1904 v Nur. d o m u pr i Sv. Ivanu (E 1904. št. 302, str . 5); 1. nov. 1905 v novem t ržaškem Nar . domu, 2. nov. istega letu pa v Nar . domu pri Sv. Ivanu (E 1905, št. 505, str . 2); 1. nov. 1906 v mat ičn i dvoran i in 2. nov. istega leta »pri sv. Mari j i Magdaleni spodn j i v dvoran i gosp. Miklavca« (E 1906, št. 502. str . 2). P rv i preds tavi v letih 1905 in 1906 sta celo začeli novi sezoni. Pri b u r k i Pros toz idar j i (št. 5022) ni navedena repr iza 4. apr i la 1910. p r a v t ako ne repr iz i d v o d e j a n k e iz ž iv l jen ja gledal iške igra lke V a m p i r j i (št. 3055) in b u r k e V civilu (št. 5034) 20. novembru 1910. pono- vitev Gogol jevega Revizor ja (št. 3050) 25. decembra 1910, reprizi Hervé jevc opere te Mamzel le Ni touche (št. 3357) 26. m a r c a 1911 in 9. f e b r u a r j a 1913; pono- vitvi Kû lmânove opere te Jesenski manevr i (št. 3563) 3. in 24. n o v e m b r a 1912. ponovi tev Molièr jevega Namiš l jenega bo ln ika (št. 5081) 12. j a n u a r j a 1913, re- prizu Gi lber tove operete Čednost im Suzana (št. 3368) 16. f e b r u a r j a 1915. repr iza Leha r je ve opere te Grof L u x e m b u r š k i (št. 3564) 2. m a r c a 1913, ponovi tev Bisso- nove veseloigre Nuš dobr i sodnik (št. 5085) 9. m a r c a 1915 in repr iza Vojno- videve komedi j e Psyche (št. 3088) 16. m a r c a 1913. N a j t e ž j a poman jk l j i vos t popisa pa je, du v danem razdob ju t ržaškega gledališča niso navedene ka r štiri nove upr izor i tve oziroma obnovl jene postu- vitve z de loma d rugo zasedbo. Izpuščena je postavi tev Govekar jev ih Rokov- njučev, ki je bila u p r i z a r j a n a vzporedno z Legionar j i (št. 2992). P remiera je bila 27. decembru 1908, reprizi pu 19. decembra 1909 in 1. j a n u a r j a 1910. Obe deli je n a j b r ž p r ip rav i l režiser Anton Verovšek, ki je tudi igral vlogi Ježa in Mo- zola, ver je tno pa je pri tem šlo za obnovitev n e k d a n j i h ama te r sk ih upr izor i tev (št. 2945 in 2946) /. deloma sp remen jeno zasedbo, ker je v obeli igrah nastopi l v vlogi Nande ta po da l j šem p remoru n e k d a n j i režiser Juku Stoku. (Prim. E 1908, št. 556, str . 3, iu št. 357, str. 2.). V sezoni 1912/1913 je rečiser Leon Drugut i - novic obnovil svojo postavitev Bataillove d rame Vsta jen je po Tolstojevem ro- manu iz sezone 1910/tl (št. 5041). Premiera je bila 25. marca 1913, ponovitev pa 24. marca . Maslovo je kakor dve leti p re j in terpre t i ra la Dragut inovičeva; Nehl judova, ki ga je p re j igral režiser, pa je podal Josip Toplak ; drugače zasedena je bi la tudi večina man j š ih vlog (prim. E 1910, št. 338, str 3—4, in E 1913, št. 85, str. 4). Zaradi tolikih sprememb v zasedbi bi po kr i ter i j ih Reper- toa r j a slovenskih gledališč 1867—1967 uprizori tev lahko šteli za novo. De lovan je t ržaškega gledališča se ni prekinilo s koncem sezone 1915 14. točneje z zadn jo predstavo v te j sezoni 5. uprila 1914, marveč je skušalo jeseni 1914 ponovno zaživeti v nekoliko skromnejš i polpoklieni obliki. Za prvo pred- stavo te sezone so izbrali popu la rne Govekar jeve Legionarje, v vlogi Ježa pa je gostoval igralec Dani lo iz L jub l j ane . Na dan premiere, 22. novembra 1914. je razen napovedi s celotno igralsko zasedbo izšel v Edinosti tudi podlistek K današn j i gledališki predstavi , ki je n a j p r e j p o u d a r j a l nagli vzpon in velike uspehe t ržaškega gledališča, pojasnil vzroke njegovega u p a d a in skora j raz- pada v p re j šn j i sezoni ter napovedal pogojno obnovitev delovanja v tekoči sezoni takole: »Besedo ima sedaj t ržaško Slovenstvo! Obisk in uspeh nocojšnje predstave bo dokazal , ali na jde p r i zadevan je sedanjega odbora pri našem ob- činstvu zasluženi odmev ali ne. Uspeh te predstave n a j bo merilo d ramat ičnemu druš tvu zu to. dali na j se vrši jo letos redne predstave — čeprav redkejše kot d ruga leta — ali ne.« Uspeh preds tave je bil očitno zadovoljiv, ker so igro ponovili še 29. novembra, 1. decembra pa je gledališki in tendant pozval igralce, n a j b r ž nu delo zu novo uprizori tev (E 1914, št. 303, str. 2). Tako je bila 27. decembra v t ržaškem gledališču nova premiera , in sicer bu rke s pe t jem v treh de j an j ih (šestih slikali) Ludwiga Krenna in Karla Lindaua Brez denar ja , za katero je glasbo napisal L. Kuhn in ki je bila že 1902 upr izor jena v l jub l j an - skem gledališču (št. 591). kasneje (1920) pa še v Mariboru (št. 5458). Tržaško uprizori tev je režijsko pripravi l igralec Josip Gradiš-Daneš. Ker je predstava »v vsakem oziru s i ja jno uspela« (Večernu E 1914, št. 100, str. 1), so uprizori tev ponovili še 1. j a n u a r j a 1915. Poselmu vrs ta pomanjkl j ivos t i v obravnavan i publ ikaci j i so nezabeleženu go- stovanju, npr . gostovanja l j ub l j ansk ih igralcev v Trs tu . V obdobju, ki smo si ga vzeli za primer, so l jub l j ansk i igralci gostovali v Trs tu 4. do 9. m a j a 1907, 17. apr i la 1912 in 22. uprila do 3. m a j a 1914. Ta gos tovanja niso bila of ic ia lna gostovanja l jub l janskega Deželnega gledališča, marveč njegovih članov. Vendar uprizoritve, ki so j ih preds tav l ja l i v tistih sezonah v L jub l j an i , za predstave v Trstu n a j b r ž niso bistveno spreminjal i , če izvzamemo n u j n e spremembe v scenski opremi, ki je ver je tno niso pr ipe l ja l i iz L jub l jane , marveč so se gotovo zadovolji l i s kul isami in pohištvom iz t ržaškega gledališkega skladišča. Zato lahko brez večjih pomislekov takšne predstave nu gostovanj ih v Trstu uvrst imo k repr izam l jub l jansk ih uprizori tev. Tako so l jubl janski igralci uprizoril i v Trs tu 4. m a j a 1907 H a u p t m a n n o v o sanjsko d ramo Elga, ki je imela premiero v L jub l j an i 20. oktobra 1906 (št. 673); t ržaška preds tava v popisu ni navedena. P r a v tako ni zabeležena preds tava Štolbove komedi je Nu letovišču (1 j. p remiera 12. jan. 1907, št. 685) 5. m a j a 1907 nu gostovanju v Trs tu ; pri napovedi te preds tave v Edinosti je določno pove- dano: »Ta preds tava j e žela n a j l e p š e u s p e h e v sezoni v L j u b l j a n i . . . « (E 1907, št. 123, str . 2.). P r a v tak p r imer je upr izor i tev Fun tkove d r ame Tekma , ki je imela v L j u b l j a n i p remiero 2. m a r c a 1912 (št. 838), v Trs tu pa so jo ponovili na gos tovan ju 17. apr i la istega leta; gos tovan je je vodil režiser upr izor i tve Hinko Nučič (E 1912, št. 107, str . 3). E n a k o vel ja za p reds tave na gos tovanju , ki ga je vodil režiser Milan Skrb inšek in na ka te rem so l j u b l j a n s k i igralci preds tavi l i t r žaškemu občinstvu 22. ap r i l a 1914 Schni tz ler jevo d r a m o L j u b i m - k a n j e in enode j anko P a u l a C z i n n e r j a Maska sa t ana ( l jub l j anska p remie ra teh del je b i la 15. jan . 1914; gl. št. 888 in 889), 23. a p r i l a b u r k o Tre t j i eskadron (premiera v Lj . 25. jan . ; gl. št. 891), 28. ap r i l a b u r k o Nevzdraml j iv i Izidor (premiera v Lj . 25. m a r c a ; gl. št. 900). 29. ap r i l a igro Fe renca Molndr j a Vrag (premiera v Lj . že 29. okt. 1912; gl. št. 847), ve r j e tno pa še 2. m a j a b u r k o Nervozne ženske (premieru v Lj . 26. dec. 1913; št. 885) in 3. m a j a Goveka r j e - vega Desetega b r a t a (premiera v L j . 8. febr . 1914; št. 894). Za zadn j i dve pred- stavi n imamo zanes l j ivega potrdi la , p r a v t ako ne za napovedan i ponovi tvi b u r k Nevzdraml j iv i Izidor 30. apr i la in T r e t j i e skadron 3. mu ju 1914, ker je bil p rog ram gos tovan ja n e k a j k r a t sp remen jen in ker so poroči la o p reds t avah prot i koncu gos tovan ja v Edinost i izostala. Pom an jk l j i vos t popisa , ki smo jo sicer odkril i ob p reg ledovan ju in prever- j a n j u t ržuškega gledal iškega r epe r toa r j a , ki pa zadeva popis de lovan ja l j ub l j an - skega gledališča, je nasta lu za rad i prevel ike nas loni tve na že obstoječi Debevčev seznam p reds t av Deželnega gledališča in na a rh ivsko gradivo tega gledališča. Ker l j u b l j a n s k o gledališče očitno ni vodilo evidence gos tovan j svoj ih članov z u n a j pogodbenih obveznosti , čep rav je šlo pre težno zu prenos upr izor i tev iz rednega reper toa r ju na podeželske odre, jih pogrešamo tudi v R e p e r t o a r j u slo- venskih gledališč 1867—1967. To izredno p o m e m b n o de lovanje č lanov našega os redn jega gledališča, ki je posredovalo slovensko gledal iško ku l t u ro v n jeni n a j b o l j popolni obliki med široke kroge občinstvu in sko ra j po vsem sloven- skem etničnem ozemlju , pa bi se da lo p rav tuko kukor reper toar neka te r ih gledališč izluščiti v d o k a j popolni podobi iz časopisnih poročil . V načelnih stal iščih u redn ikov ni ničesar, kur bi opravičeva lo odsotnost te de javnost i o s redn jega gledališča v popisu ; p r a v tuko je nedoslednost v tem, ker so v kus- ne jš ih dobah, ko se je začela p r a k s a of ic ia ln ih gos tovan j s lovenskih gledališč ])o domovini in tud i v tu j in i , gos tovan ja p r i š te ta v število repriz. Pr i tem pa se p o j a v l j a še nova poman jk l j i vos t v delu popisovalcev: poleg d a t u m o v in števila p reds tav niso beležili in v knj igi upošteval i k r a j ev , v ka te re je bi la upr izor i tev nu gos tovan j ih prenesena, kur pa bi bilo izredno dragoceno za ponazor i tev razš i r jenos t i s lovenske gledal iške k u l t u r e in za podobo obliko- van ju okusa gledal iškega obč ins tva v posameznih k r a j i h Slovehije. Kot vodilo pri i s k a n j u p o d a t k o v o gos tovanj ih os redn jega slovenskega gledališča pred prvo svetovno vo jno bi ses tav l javeem popisa luhko služila ves tna s ta t is t ika igra lca in režiserju H i n k a Nučiča, k a k o r jo je poda l v svoji Igralčevi kroniki (IK). Po njegovih p o d a t k i h so člani Deželnega gledal išča iz L j u b l j u n c gostovali spomlad i 1903 v Trs tu (30. muju), Gorici (2. in 3. jun.), Idr i j i (21, 'jun.), Sežani, Šen tpe t ru nu Krasu (zdaj Pivka) , Planini , Postojni in Vipavi (I K I. str . 76—80). Iz not ic v Slovencu zvemo tudi za gos tovanje na Š ta je r skem iu 7. j u n i j a na Koroškem v Smihelu pri P l ibe rku (S 1903, št. 113, str . 3). Spomladi 1904 so go- stovuli igralci s lovenskega gledal išča v G r a d c u in n a H r v a š k e m (IK I, str. 89), leta 1907 razen v Trs tu še v Gorici, Mar iboru , Cel ju , T rbov l j ah , Kostanjevic i (IK I, str. 133), v ap r i lu in m a j u 1908 v Gorici . Cel ju , Mar iboru . P t u j u , Š m a r j u pri Je lšah, Radovl j ic i (IK I, str. 144. 143). V popisu tudi ni upoš tevano u r a d n o gos tovan je s lovenskega Deželnega gledališča iz L j u b l j a n e v Gorici 3., 4. in 3. j a n u a r j a 1909 (IK II, str. 14), tem m a n j neu radno pod vodstvom Nučiča (prejš- n j a gos tovan ja je vodil Anton Cerar -Dani lo) od 17. apr i la do 4. m a j a p r a v t am (IK II, str . 14, 15) in na to v m a j u in j un i j u še v Ložu, I l irski Bistrici, Opa t i j i , Bakru , Škof j i Loki, Žireli, Jesenicah, T r b o v l j a h . Radečah , Ribnici, Novem mestu , Č r n o m l j u in Metliki (IK II , str. 15). Leta 1910 je t u rne jo l j u b l j a n s k i h igralcev spet vodil Nučič, in sicer od 2. do 19. apr i la v Gorici, na to pa še do 17. j u n i j a v Tolminu , Ajdovščini , Vipavi, Postojni . Ilirski Bistrici, P o d g r a d u , Paz inu , Puli , Mar iboru , L ju tomeru , Slovenski Bistrici, P t u j u , Št. J u r i j u , Žalcu, Cel ju , T r b o v l j a h , Novem mestu, Metliki, Bakru in Opa t i j i (IK II. str . 52—33). Nučič je vodil še tu rne j i spomladi 1911 po Pr imorskem, Š ta je r skem in K r a n j - skem (IK II. str . 44) in 1912, ko je razen Trs ta obiskal še Tolmin, Lož, Gorico, Ajdovščino, Postojno, Pulo, Pazin , Bakar . Metliko, Novo mesto, Trbovl je , Ko- njice, Maribor , L ju tomer , P t u j , Celje, Brežice, Zagorje , Li t i jo in Celovec (IK H, str . 58, 60). Na teh gos tovanj ih so l j u b l j a n s k i igralci p rav i loma izvaja l i za posamezne odre scensko p r i r e j ene upr izor i tve iz rednega r e p e r t o a r j a v sezoni, očitno p a so po pot rebi pr iprav i l i tud i posebno upr izor i tev za tu rne jo . T a k o so leta 1907 v T r s tu dali tudi dve upr izor i tvi , ki j ih v predhodni sezoni oziroma sploh zaman iščemo v rednem delu l j u b l j a n s k e g a Deželnega gledal išča: 5. m a j a v Narodnem domu pri sv. Ivanu igro Ženski Otelo v režiji Antona Verovška. 9. m a j a pa v dvorani konzumnega d ruš tva v R o j a n u »šaloigro v t reh de jan j ih« Huza r j i , ki jo je po delu G u s t a v a Moser ja »predelal za oder« in režira l Anton Ce ra r -Dan i lo (E 1907, št. 120. str . 2). N a j b r ž bi bilo t reba na kakšen način upoštevat i tudi tuke upr izor i tve , ker so se u redn ik i Reper toa r j a slovenskih gledališč 1867- 1967 načelno odločili, da pr i popisu upoš t eva jo tudi občasne skupine , ki so delale s pokl icnimi igralci in s svoj im r epe r toa r j em oživl ja le naš d ramsk i spored« (tam, str . 6). Neka j upr izor jen ih del je v popisu b ib l iografsko označenih le z naslovi, ker urednik i m e n d a niso mogli ugotovi t i av to r j a , izvirnega naslova, podna- slova in p reva ja lca . T a k o zabeleženih dramskih del n a j d e m o zlasti veliko v reper toa r ju t ržaškega gledališča pred prvo svetovno vojno. Ta poman jk l j i vos t je razuml j iva , ker so bili tu popisovalci navezani le na časopisna poroči la , ki so v n a v u j a n j u poda tkov pogosto p o m a n j k l j i v a . Zato so, k j e r so lahko po enakem naslovu identif iciral i delo, ki je bilo že p r e j v r e p e r t o a r j u l j u b l j a n s k e g a gleda- lišča. izpopolnil i podatke , k j e r pa je bil naslov dela sp remenjen ali je bilo delo prevedeno p r a v za t ržaško gledališče, so ostali poda tk i pogosoto poman jk l j i v i . Takšen p r imer je igra Ženski Otelo, ki smo jo že zgora j imenovali v zvezi z gos tovan jem l j u b l j a n s k i h igralcev v Trs tu , v p r o g r a m u t ržaškega gledališča pa jo s rečamo že prej , 20. m a r c a 1904 (št. 2958); to je ed ina upr izor i tev neiden- t i f ic i ranega dela, ki ga s tem naslovom n a v a j a nušu kn j iga . Popisovalec t rža- škega r e p e r t o a r j a se j e očitno zadovol j i l z naslovom in podnaslovom, ki j u je našel v oceni upr izor i tve (E 1904, št. 82, str. 3), prezr l pa je važno opozori lo v enem rek lamnih člančičcv, da gre namreč za delo, »katerega so l a n j s k o leto preds tav l j a l i č lani l j u b l j a n s k e d r a m e v Barkov l j ah« (E 1904. št. 78, s tr . 3). V zvezi z omen jen im gos tovanjem pred letom din pa bi popisovalec l ahko našel n a d a l j n j e p o d a t k e o delu in t ak ra tn i upr izor i tv i : »Napisal Aleksander D u m a s ; prevel F ran Schmid t ; vpr izor i l režiser Adolf Dobrovolnv.« (E 1903, št. 116, str. 3). Ker vemo, da so l j u b l j a n s k i igralci na gos tovanj ih n a j v e č up r i za r j a l i dela iz rednega r epe r toa r j a , nas n a j p r e j z an ima možnost iden t i f ikac i j e igre s k a k i m izmed upr i zo r j en ih del v sezoni 1902/03, pri čemer sta n a m vodilo z d a j znani imeni a v t o r j a in režiser ja . T a k o se t a k o j us tav imo ob upr izor i tv i , navedeni v popisu pod št. 594: D u m a s Alexandre fi ls: L J U B O S U M N A K U H A R I C A . Igro- kaz v 5 dej. Rež.: A. Dobrovolnv . 20. jan . 1903. M a n j k a j o č i poda tek o preva- jalcu l ahko z d a j tu dopolnimo, z a d n j e dvome o tem, da gre za isto delo, pa luhko r azp r š imo s p r i m e r j a v o vsebine in imen oseb v poroči lu o l j ub l j ansk i p remier i (S 1903. št. 16. str . 4) in t ržaški upr izor i tv i (E 1904, št. 82, str . 3). - Podoben problem je Bogata jed inka , veseloigra v 1 d e j a n j u , ki so jo v T r s tu upr izor i l i 6. decembra 1908 (št. 2990). V č lanku , ki n a j a v l j a p reds tavo (E 1908. št. 334. str . 3). je kot av tor teksta naveden »grof F red rov, hkra t i pa je tudi povedano, da je ta vesela po l j ska e n o d e j a n k a . . . bila že z d a v n a j p revedena na slovenski jezik, mi pa imamo na razpolago nov prevod v lepi slovenščini . Delo je očitno ident ično s komedi jo Jed ina hči, kutere upr izor i tve n a v a j a kn j iga pod št. 142 in 234. Pri tenu je t r eba opozorit i , da kn j iga v popisu in kaza l ih n a v a j a le po l j skega d r a m a t i k a J a n a Aleksandra F r e d r a kot a v t o r j a dveh d r amsk ih del, ki sta v resnici delo dveh av to r jev . O m e n j e n o delce je na- pisal m a n j pomemben poljski kotnediograf J a n Aleksandr Fredro (1829—1891), e n o d e j a n k a Gospod Čapek ali Kaj me nihče ne pozna pa je delo n jegovega očeta, nep r imerno pomembne j šega pol j skega d r a m a t i k a Aleksandru F r e d r a (1793—1876). ki ga pogosto o z n a č u j e j o za »pol jskega Molierja«. Že naslov slo- venskega p revoda n jegove e n o d e j a n k e Nikt mnic nie zna pa kaže, da p r eva j a l ec ni imel v r o k a h po l j skega izvirnika, m a r v e č češki p revod Fr . l t i eger ja Pan Čapek aneb Což р а к nine n ikdo nežna? (prim. O t t û v slovnik n a u c n y IX, Prahu 1895). Bu rka T r e t j e zvonen je (št. 3004), ki so jo v t r žaškem gleda- lišču uprizori l i 18. ap r i l a 1909, je b i la n a j a v l j e n a v časopisu tako, da bi jo popisovalec luhko z l ahka ident i f ic i ra l : »Danes, v nedel jo ob 8. uri zvečer p rv ič na našem iu sploh s lovenskem odru ve lezabavna veseloigra Tretje zvo- nenje. Igro je spisal p r i l j ub l j en i češki d r a m a t u r g Vac. Stech; slovenski prevod je bil o sk rb l j en na lašč za naše gledališče. Češki izvirnik je doživel že pet nat isov iu se je uprizori l že po vseh čeških odrih z velikim v s p e h o n i . . . (L 1909, št. 111, str . 3). Avtor b u r k e je torec Vaclav Šteeli (18*9—1947), njen izvirni naslov pa Tre t i zvončni (Slovnik eeskyeh spisovatelû, P raha 1964, str . 497). P r e v a j a l c a bo n a j b r ž težko ugotovit i . Mordu je bil to M. Pleško, ki je prevedel tudi d rugo komedi jo istegu uv tor ja , Vroča t la, up r i zo r j eno tudi 1909 v L jub l j an i in Trs tu . Tudi o dvode jank i Vampi r j i (št. 5033) se du razbra t i iz poročil v Edinosti , da gre zu dvode jansko d r a m o iz ž iv l jen ju gledal iške igralke. V obš i rnem podl is tku režiserju Leonu Dragu t inov iča na dun premiere (E 1910, št. 294, str. 2) p a so že v podnas lovu nanizan i na jvažne j š i poda tk i : »Igrokaz v dveh d e j a n j i h . Spisal A. Spitzer, poslovenila / .« Avtor jevega imenu sicer ne n a j d e m o v l eks ikon ih med pomembn imi nemšk imi p i sa te l j i , iz D r u g u t m o v i č e - vega podl i s tka pa zvemo, da gre za sodobnega nemškega d r a m a t i k a , p reds tav- n ika s t ru je , ki se je že odda l j i l a od n a t u r a l i z m a in se »začela povrača t i k sen t imenta l izmu. ki pa n a j bi imel na tu ra l i s t i čno barvo«. L a h k o da gre za m a n j znano delo Rudol fa L o t h a r j a , k i ga kn j iga n a v a j a v zvezi z drugimi igrami in č igar p ravo ime je bilo Rudolf Spitzer, še ve r j e tne j e pa gre za t r enu tno uspelo delo kakega gledal iškega p r a k t i k a , ki se d rugače ni uve l jav i l kot gleda- liški pisec. T u d i če u redn ik i R e p e r t o a r j a s lovenskih gledališč 1867—1967 niso mogli prever i t i av to r jevega imena in d rug ih poda tkov o d rami V a m p i r j i , bi l ahko to. k a r se da r azb ra t i iz poročil v časopisu, navedl i v s a j v opombi, da bi u p o r a b n i k i vedeli, da gre za nemško delo, d r a m o iz gledal iškega ž iv l jen ja in podobno. P r a v tako bi s p r imern imi o p o m b a m i l ahko določneje označili P ros toz idar je (št. 5022) in b u r k o Avtomobi l is t (št. 3104). Iz napovedi P ros toz ida r j ev v časniku zvemo, da gre za burko , »ki je vsled svoje or iginalnost i in nedoseglj ive komike p r i l j u b l j e n k o m a d v vseh gledališčih« in ki so jo »pred l e t i . . . v l a škem jeziku vprizori l i v Trs tu znani ' Q u a t t r o br i l lant i '« (E 1910, št. 30, str. 10). — V napo- vedi b u r k e Avtomobi l is t pa je p o u d a r j e n o , »da je ta b u r k a neš te tokra t napol- nila l j u b l j a n s k o gledališče in se je občinstvo pri n j e j izborilo zabavalo« (E 1914. št. 9, str. 3). Če ne upoš tevamo malo ve r j e tne možnosti , da je tu miš l jeno l j u b l j a n s k o nemško gledališče, gre za uspešno delo iz l j u b l j an s k eg a r epe r toa r j a , ki so mu Tržačan i spremeni l i naslov in ki je s sp remen jen im nas lovom prišlo še v r epe r toa r cel jskega gledal išča (prim. št. 4382). Pr i igruli »s pe t jem« je razen a v t o r j a teksta pomemben tudi ses tavl javec glasbe, vendar so poda tk i o komponis t ih v popisu r epe r toa r j a t r žaškega gle- dal išča pred prvo svetovno vojno zelo redki. Pr i burk i s p e t j e m Šivi l ja (št. 2930) sta navedena sk l ada t e l j in dir igent , kasne je pa ti poda tk i m a n j k a j o , č ep rav j ih iz časopisnih poročil l ahko razberemo. Glasbo za »l judsko igro s pet jem« Brat Mar t in (št. 2969) je napisa l »M. pl. Weingierl« (E 1908, št. 38. str . 2. 3), zu »čarobno igro s p e t j e m in godbo« Zaprav i j ivec (št. 3033) pa Konradin Kreutzer (E 1910, št. 501, str . 2). Pri d rug i uprizori tvi je n a j b r ž že dir igiral na novo angaž i ran i vod ja operete Mirko Polič, medtem ko bo di r igenta , ki je pri prvi upr izor i tvi vodil »pevske zbore« in »šent jakobski orkester« (E 1908. št. 58, str. 2, 3), n a j b r ž težko ugotovit i . Če bi hoteli z enako n a t a n č n o s t j o preveri t i celoten popis ali vsa j njegov večji del, bi g rad ivo preras lo meje, ki j ih dopušča tak kr i t ični zapis. Zato n a j pod robnemu pretresu časovno in k ra j ev io omejenega g rad iva sledijo nekol iko splošnejši in m a n j nadrobn i zak l jučk i . Pomanjk l j ivos t i zap i sovan ja niso po- vsod enake in enako pogostne kakor v o b r a v n a v a n e m izseku grad iva . Razl ike v znača ju in številnosti posameznih n a p a k iu poman jk l j ivos t i so odvisne predvsem od že oprav l jenega dela p red zasnovo jub i l e jne kn j ige ( reper toarni popisi za posamezna gledališča) in od n jegove na tančnos t i . Vendar so tudi površne j ša p redde la da la možnost podrobne jše revizi je in tako pomaga la k bol jš im rezul ta tom od povsem novih popisov. V celotnem obsegu iu v končni redukci j i R e p e r t o a r j a s lovenskih gledališč 1867—1967 pa so v popisu opazne zlasti tri poman jk l j i vos t i oz i roma vprušl j ivost i v kr i te r i j ih . N a j p r e j bi omeni l i p r e m a j h n o n a t a n č n o s t v p r i t egova l i ju p o d a t k o v o sode- lavcih pri u p r i z o r i t v i z last i za s t a r e j š a o b d o b j a in t a m , k j e r ni o h r a n j e n i h g leda l i šk ih l i s tov in p r o g r a m o v , p a t u d i v u p o r a b i t ega g r a d i v a . M a r s i k a t e r i p o d a t e k je p o v r š n o p renesen iz p r o g r a m a , m a r s i k a j bi se da lo še r a z b r a t i iz č a sop i sn ih poroči l . T a k o bi n a p r i m e r s e z n a m l a h k o n a v a j a l V. U l j a n i š č e v a ko t k o s t u m o g r a f a n e le p r i K n e z u I g o r j u (št. 2170), a m p a k tud i pr i L a m a s c o t t e (št. 2173) in o t rošk i oper i N i n a n a n a , p u n č k a m o j a (št. 2175), k a k o r ga n a v a j a G leda l i šk i list. U l j a n i š č e v t ud i ni n a v e d e n ko t scenogra f opere F r a D i a v o l o (št. 2203), č e p r a v ga Gleda l i šk i list u p o š t e v a . P r i S n u k r e s n e noči (št. 1186) ni na - vedeno , da so u p o r a b i l i scensko g lasbo F e l i x a Mendelsso l ina , k i jo je d i r ig i r a l J o s i p Čer in , p r i S l e h e r n i k u (št. 1200) p a o d r s k o g lasbo E i n e r j a Ni l sena pod v o d s t v o m d i r i g e n t a N i k a Š t r i t o f a . S e m sodi t u d i nedos lednos t m e d o p o m b o k št. 2978, v k a t e r i u r e d n i k i povedo , da s ta v s ezonah 1908/09 in 1909/10 vod i l a t r ž a š k o g leda l i šče Verovšek in D a n i l o v a in si de l i la rež i je , d a p a ni »mogoče zanes l j i vo ugotovi t i , k a t e r e p r e d s t a v e je rež i ra l Verovšek in k a t e r e je r e ž i r a l a D a n i l o v a , ke r l e t ak i več idel niso o h r a n j e n i « , in m e d d e j a n s k i m pop i som sezone 1909/10, k j e r j e dos l edno ko t rež iser n a v e d e n a A v g u s t a D a n i l o v a . D r u g a p o m a n j k l j i v o s t z a d e v a b i b l i o g r a f s k o p l a t pop i sa , p r a v z a p r a v ident i - f i k a c i j o p r e v e d e n i h g l eda l i šk ih teks tov . T u ne g re le za u g o t a v l j a n j e a v t o r s t v a , k a t e r e g a p r i m e r e s m o že o b r a v n a v a l i , a m p a k t u d i za u g o t a v l j a n j e izv i rn ih nas lovov . P r i t e m niso os ta le p o m a n j k l j i v o op i s ane le n e p o m e m b n e b u r k e , ki j ih je d a n d a n a š n j i n a j b r ž res t ežko odkr i t i , a m p a k t u d i p o m e m b n a dela , n p r . iz r u s k e l i t e r a t u r e . P a l m o v a d r a m a N a š p r i j a t e l j N j e k l u ž e v (št. 361) je v or i - g ina lu n a s l o v l j e n a N a š d r u g N e k l j u ž e v . k u r se d a ugo tov i t i po vel iki sovje t sk i e n c i k l o p e d i j i (t. XXXI, 19552, s t r . 615). K o m e d i j a Se r i j a A-000001 (št. 1192) ni delo Alekse ja K o n s t a n t i n o v i č a T o l s t o j a (1817—1875), m a r v e č A l e k s e j a Niko la - j e v i č a T o l s t o j a (1883—1945), n j e n o r ig ina ln i na s lov p a ni L j u b i m i s rečka , t em- več Č u d e s a v reše tc (Alekse j To l s to j , S o b r a n i j e soč inen i j IX, Moskva 1960, s t ' \ 413—471), p r v o t n o p a je b i la n a s l o v l j e n a K o m u d o s t a n c t s j a (ibid., s tr . 765). O r i g i n a l n i na s lov k o m e d i j e Leva N i k o l a j e v i č a T o l s t o j a O n je vsega k r iv (št. 1203) je O t ne j vse k a č e s t v a (Sob ran i j e s o č i n e n i j XT, M o s k v a 1965, s t r . 589—404). M a n j š e teže, v e n d a r d o v o l j p o m e m b n a p o m a n j k l j i v o s t , je p a v š a l n a o z n a k a »Prev.« za p r e v a j a l c e t u j i h del, ki p a so d r a m s k a de la s lovenil i na d o k a j r az - l ične nač ine . U r e d n i k i so sicer v u v o d u p o j a s n i l i : » 'P rede lave ' (v s t a r e j š e m ča su so bili s k o r a j vsi t u j i t eks t i ' p r ede l an i ' , l oka l i z i ran i ) š t e j emo za prevode .« (Str. 8.) S to i z j a v o so se n a zelo l a h e k n a č i n izognil i t ežavn i , u zelo p o t r e b n i k l a s i f i k a c i j i . P a t u d i e n o s t a v n a del i tev n a s t a r e j š i in nove j š i čus oz i roma d r u g a č n o sp lošno p o j m o v a n j e p r e v a j a l s k e g a pos l a ne o p r a v i č u j e p o s t o p k a u r e d n i k o v . P o s t r o g e m u p o š t e v a n j u l a s tn ih nače l b i n p r . pr i š tevi lki 19 mora l i z a p i s a t i : »Josef R i c h t e r : Z U P A N O V A M I C K A . (Die F e l d m ü h l e . ) K r a t k o č a s i m i g r a s p e t j e m v 2 de j . P r e v . A. T . L i n h a r t . P r e d e l a l J . Bleiweis.« P o d r u g i s t r a n i p a se t ud i v nove j š em času , ko p o j m u j e m o p r e v a j a l s k o de lo že zelo s t rogo, s r e č u j e m o s » p r e d e l a v a m i « in l o k a l i z a c i j u m i , za to p a se t ak pos topek z m e r a j posebe j o z n a č u j e . T a k o je Š m a l č e v p r e v o d Z u c k m a y e r j e v e k o m e d i j e Veseli v i n o g r a d (št. 1231) v G l e d a l i š k e m listu o z n a č e n : »Na d o l e n j s k a t la in v našo govor ico pos t av i l M a t e v ž Šmalc.« T o p a iz p o p i s a v naš i k n j i g i ni raz- v idno . P r a v t a k o poveč in i niso o z n a č e n e r az l i čne p r ede l ave , k a k o r pri Balza- covi komedi j i Mereadet (št. 1193), da jo je »za oder pr i redi l dr . Gavella« (GL), ali pr i Verdi jevi operi Moč usode (št. 2172), da S t r i to fov prevod ni nas ta l po or ig inalnem Piave jevem l ibretu , m a r v e č kot p r i r edba Werf love prede lave (GL). Posebna poman jk l j i vos t r epe r toa rnega popisa v publ ikac i j i Slovenskega gledal iškega muze ja pa je, da se v novejšem času, ko n a v a j a j o le d a t u m pre- miere in zgolj število ponovitev, ne d a razbra t i , koliko sezon se je upr izor i tev obdrža la na o d r u nit i kakšne sp remembe je v tem času doživela. Večkra t se namreč za temi š tevi lkami sk r iva jo obnovitve, ki bi j ih s k o r a j vel ja lo posebej zabeležiti . K l j u b naš te t im poman jk l j i vos t im , ki niso r avno neznatne, pa bo kn j iga vendar le l ahko služila g lavnemu n a m e n u osnovne in fo rmac i j e o r e p e r t o a r j u s lovenskih gledališč. Uredn ikom tud i ne moremo odrekat i skrbnost i in pr iza- devnosti pr i delu, zamer imo pa jim lahko hi t r ico pri p r i p r av i pub l ikac i j e , ka r je ve r j e tno povzroči la jub i l e jna mrz l ica in iz ka te re izv i ra jo gotovo vse naštete n a p a k e . Ce bi si u rednik i vzeli še n e k a j časa in popis ponovno temel j i to pre- verili. bi imeli f a k t o g r a f s k o zanesl j ivo osnovo zgodovine slovenskega gleda- lišča, t ako pa jo s t r okovn j ak l ahko u p o r a b l j a le za izhodiščno i n f o r m a c i j o in mora pogosto n jene p o d a t k e pred u p o r a b o še prever i t i . J o ž e Koruza Fi lozofska faku l te ta , L j u b l j a n a UDK 886.3.03 = 830 (048.1) IVAN C A N K A R V Č E Š K I H P R E V O D I H IN V LUČI ČEŠKE P U B L I C I S T I K E D O K O N C A LETA 1918 O b izbruhu p rve svetovne vo jne je bil, kakor smo videli, Ivan C a n k a r na Češkem že znan tud i v š irokih množicah ne le kot na jbo l j š i slovenski pisatel j , ma rveč tud i kol borec za socialne in na rodne prav ice s lovenskega l juds tva . Leta 1913 so s k o r a j vsi glavni češki dnevnik i poročali o n jegovem p r e d a v a n j u v Mestnem domu v L j u b l j a n i in o n jegovi are taci j i , po zaslugi Slovanskega preh leda pa so lahko zvedeli o C a n k a r j e v e m junaškem nas topu in o n jegovih nazor ih o jugos lovanskem v p r a š a n j u poleg Čehov tud i d rug i s lovanski narodi . Zato je bilo tud i med Čehi p rece j C a n k a r j e v i h pr i j a te l jev , ki so se ob avs t r i j sk i napovedi vo jne Srb i j i up rav ičeno bal i za usodo slovenskega p isa te l ja . O nje- govi popula rnos t i in p r i l jub l j enos t i m e d češkimi bralci p r iča še bo l j kot že omenjen i Vybi ra lov izbor črt ic in povest i Sveto obha j i lo in d ruge zgodbe 22 čr t ic in povesti, ki j ih je 1914 objavi l češki per iodični tisk. Ti prevodi so i zha ja l i tudi jeseni 1914. tore j tud i t ak ra t , ko je C a n k a r že sedel v celici št. 4 na l j u b l j a n s k e m g radu kot ena p rv ih žr tev avs t r i j akan t s t va in ovaduš tva na Slovenskem. O C a n k a r j e v i a re tac i j i so zvedeli P r ažan i 5. s ep tembra iz popo ldanske i zda je neodvisnega dnevn ika Narodn i politika,118 moravsko delavstvo p a istega 118 32/1914, št. 242, str . 4.