^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiunjac
Marec 2011, letnik XIII, številka 03, izid: 25. 03. 2011
Pogovor z Vero Beguš
stran 22
stran 26
Pustne norčije
Bogata društvena dejavnost
£) 080 22 36
ia hph Ifmtr fN p9mlai
www.hp.commerce.s
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
AVTO SOLA
LOHCAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 12S0 Domžale
Organiziramo tečaje cestno-prometnih predpisov:
28. 3., 11. 4., 9. S. 2011
Na tečaje CPP vam ponujamo 2S % popusta.
Vpisujemo tečaj za čoln in viličar.
Tečaji za traktor 4. 4. 2011.
Prijave in informacije: 031/209 S01
Uvodnik
Sušec
V	prejšnji številki Rokovnjača je bil objavljen razpis za odgovornega urednika glasila. Do zaključka uredništva te številke rok za oddajo prijav še ni potekel, tako, da še ne vemo kdo se zanima za opravljanje te naloge.
Zaradi tehnične napake pri oblikovanju glasila, so v prejšnji številki žal izpadli trije prispevki, ki jih objavljamo v tej številki. Vsem se iskreno opravičujemo in prosimo za razumevanje.
V	tej številki boste našli kar nekaj tem, ki so pomembne za večino občanov. Lahko pregledate fotoreportažo izgradnje prizidka k vrtcu Medo, kjer so dela v polnem teku, tako, da bo prizidek zgrajen v predvidenem roku. Preberete lahko tudi prispevek o nogometnem igrišču v Lukovici, ki je v zadnjem času burilo duhove. Ponovno pa se moramo opravičiti tistim, ki so nam poslali zanimive prispevke, a žal niso objavljeni v tejštevilki. Veseli nas, da tako plodno sodelujete pri nastajanju našega glasila, žal pa je naš prostor omejen in nekateri prispevki imajo prednost pri objavi, naj si bo zaradi zakonskih določil, določil občinskega Odloka ali pa zaradi aktualnosti. Nekaj prispevkov, ki ste nam jih poslali, bo objavljenih v naslednji številki, saj niso strogo vezani na marčevski termin.
Kljub temu, da morda ravno vaš prispevek ni bil objavljen, vas pozivamo, da še naprej tako zavzeto pripravljate prispevke, saj bomo le na ta način lahko skupaj oblikovali kvalitetno, zanimivo in aktualno glasilo, ki bomo vsi tudi z veseljem prebirali.
Za začasno uredništvo Stojan Majdič
Popravek
V prejšnji številki Rokovnjača smo objavili napačno obvestilo, da je Občinski svet Občine Lukovica na svoji tretji redni seji dne 16.02.2011, imenoval podžupana, g. Bojana Andrejko. Skladno z zakonodajo je podžupana s sklepom imenoval župan, ki je o tem Občinski svet le obvestil, ne pa Občinski svet Občine Lukovica. Za neljubo napako se vsem opravičujemo.
Občinska uprava Občine Lukoviča
VSEBINA		
Županov kotiček 6	Pogovor z Vero Beguš	16
Referendum o Zakonu o malem delu 6	Nogometno igrišče bo, kaj pa klub?	18
Ponovna javna razgrnitev sprememb in	NLB bo zaprla bančno	
dopolnitev dela ureditvenega načrta	izpostavo v Lukovici	21
območja L1 Lukovica center 9	Pust	22
Gradnja prizidka vrtca na Prevojah 11	Občni zbori društev	26
Naslednja številka Rokovnjača izide 22. 04. 2011, rok za oddajo prispevkov je 11. 04. 2011. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasno tehnično uredništvo: Stojan Majdič, Nina Kodrin, Mojca Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ne-naročenih člankov ne honoriramo.
Več kot 1.000.000 kupcev
NATUR aktiv - ime pove vse!
Pod visokokakovostno blagovno znamko Natur aktiv ponujamo ekološke izdelke, pridelane skladno z določili Evropske unije in nadzorovane s strani pristojnih organov. V svojo ponudbo izdelkov, ki nosijo znamko Natur aktiv, sprejemamo samo zanesljive izdelke z nespremenljivo kakovostjo, ki jih dobavitelji lahko dobavljajo v zadostni količini. Že od nekdaj se zavzemamo za neoporečnost ekoloških živil, zato naše zahteve presegajo zakonska doloSla.
Poleg številnih ekoloških izdelkov lahko v naših poslovalni cah pod logotipom Naturaktiv vsak teden najdete tudi različno bio sadje In zelenjavo.
v Hoferjevih poslovalnicah vas na ekološke izdelke blagovne znamke Natur aktiv opozarjajo posebne tablice z imenom in ceno izdelka.
Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Steidena embalaža je nevračljiva, cene vidjučujejo vse dajatve. Slilce so simbolične in so predlogi za serviranje. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo Hofer trgovina www.hofér.sÍ

hoferjeva

m es gčiffiSgMSnH of e r j u !
• Prlbliino ïtevilo mesečnih nakupov pri Hoferju
Marec
Delo v tem mandatu, ko je »razmerje sil« v Občinskem svetu drugačno, kot je bilo prej, teče mirneje in bolj preudarno. To pa prinese tudi večjo učinkovitost. Tako je Občinski svet že sprejel proračuna za leti 2011 in 2012. S tem smo bili med prvimi na našem območju, to pa v preteklih mandatih žal ni bilo dosegljivo. Občinski svet je potrdil tudi zaključne račune za leta 2006, 2007, 2008 in 2009, kar ni bilo storjeno v prejšnjem mandatu iz znanih razlogov, ki jih ne gre ponavljati. Seveda predvsem sprejetje proračuna omogoča, da glede na sprejeti načrt dela za ti dve leti uprava lahko pripravi razpise za financiranje društev in dejavnosti, hkrati pa glede na izvajanje proračuna ter pritok sredstev tudi izvajamo ostale planirane aktivnosti. Verjetno ni za pričakovati, da bo vedno tako. Tudi v lokalni politiki je zadnje čase pač tako, da se vedno ne strmi samo k iskanju najboljših rešitev za razvoj krajev, ampak se »dogajajo« politika, strankarstvo in razdeljenost. Vendar nas lastne izkušnje in pogled k sosedom uče, da je neenotnost in neusklajenost med županom in občinskim svetom najhuje, kar se lahko zgodi
posamezni občini. Sam sem doživel že prav vse načine in možnosti in sem vesel, da je danes v Občinskem svetu pripravljenost za sodelovanje in volja za pot naprej. Dokler bo tako, se bo to poznalo tudi v občini. Kakor hitro pa se bodo začeli iskati interesi posameznikov, ki jih znajo nekateri še zaviti v lep ovoj s simboli posamezne stranke (pa tudi, če to s stranko, v širšem pomenu nima nobene zveze), ali liste, potem gre delo počasneje ali pa se ustavi, rezultati pa so slabi. Na koncu mandata pa je treba pokazati prav to: rezultate. Ne ravno vsem volivcem, nekateri se odločajo tudi drugače, subjektivno, na podlagi ugotovitev drugih, na podlagi predsodkov in tako dalje. Toda v demokraciji, ki mimogrede ni dober sistem - toda trenutno boljšega ni, je tako, da odloča večina. Z zanimanjem spremljam, kako se bo odvilo v sosednji moravški občini. Odločitev moravških volivcev bo zanimivi test odločanja v neki sredini, ki se sooči na tak način - z nasprotji znotraj lokalnih inštitucij. Pred odločanjem Občinskega sveta Občine Lukovica v tej sestavi je še precej pomembnih stvari, tako da pričakujem modre in prave odločitve. Seveda upam, da si niste s prebiranjem teh stavkov ustvarili mnenje, da takrat, kadar svet deluje bolje, nanj vpliva tako ali drugače župan. Ne, sploh ne. Gre le za to, ali se je kdo pripravljen pogovarjati, iskati rešitve in jih usklajevati z ostalimi. Ne želim na nič vplivati in tudi ne vplivam, želim pa si pogovora in sodelovanja. Vedno predstavim pogled iz »prve roke«, in problematiko, ki jo je obdelala občinska uprava, ter pri tem prišel do nekaterih ugotovitev, na podlagi katerih se tudi lahko odloča občinski svet. Jasno, vsak pa ima tudi svoje mesto in tudi odgovornost. Izšel je razpis za izbiro odgovornega urednika Rokovnjača in poziv za predloge članov uredniškega odbora. Upajmo na dobro ekipo! Moram pa reči, da sem osebno s trenutnim urejanjem, ki ga začasno opravlja kar naš direktor občinske uprave Stojan Majdič, zadovoljen. Za njegov dodaten napor in energijo, ki jo vlaga v naš časopis, se mu lepo zahvaljujem. Poslovalnico Nove ljubljanske banke v Lukovici bodo zaprli. To je dogodek, ki za nas ni ugoden. Krivi smo tudi sami, saj poslovalnice nismo dovolj upo-
rabljali in tako nismo koristili poslovnih izkazov te poslovalnice. Kriza je naredila svoje in banka zapira veliko število lokalov po vsej Sloveniji. Res so k temu pripomogle tudi nove storitve, kot so bankomati, trajniki, prokliki, konkurenčne banke z ugodnejšimi posojili in podobno. Sodobni načini poslovanja in konkurenca ma-jejo tudi poštno poslovanje, tako se tudi Pošta pripravlja na reorganizacijo, tako kot je že pred časom reorganizacijo doživela tudi trgovska mreža. Na občini smo si prizadevali za ohranitev poslovalnice, vendar ekonomski logiki ne moremo nasprotovati. Priznam tudi sam, čeprav sem komintent NLB, da nimam računa tu kot tudi ne v Domžalah. Do take odločitve pa sem prišel pred časom, ko so se z mojimi osebnimi stvarmi (pred leti v Domžalah) ukvarjali nekateri, ki se jih to ne tiče. Če sem že predmet premnogih očitkov in obtožb, mi vsaj del zasebnosti kot človeku lahko ostane, vsaj to je moja pravica. Tako sem odgovoril tudi gospe direktorici domžalske enote NLB Meliti Gregorc, ki me je v pogovorih, ki smo jih imeli, to tudi vprašala. Pogovor z njo je bil vedno konstruktiven in povsem odkrit, za kar se ji tudi zahvaljujem. Zahvaljujem se ji tudi za zastopanje našega mnenja, ki ga je predstavila na upravi NLB v Ljubljani. Škoda pa se mi zdi, ker bomo v Lukovici izgubili g. Vinka Dragarja, ki se je izkazal kot eden boljših in strokovnejših uslužbencev banke, s katerim je bilo v Lukovici in to mnenje lahko izrazim v imenu mnogih, prijetno sodelovati.
Vrtec dobiva podobo in obliko. Objekt je pod streho in izvajajo se obrtniška in zaključna gradbena dela, nato pride še oprema in prostora bo za še več naših najmlajših, ki bodo dobili prostor. Starši pa bodo razbremenjeni skrbi in problemov s katerimi so se srečevali do sedaj. Društva, ne pozabite na razpise za sofinanciranje dejavnosti, in pazite, da bo izvajanje programa sledilo vašim planom v izogib nevšečnostim, ki bi nastale zaradi pogodbenih obveznosti.
Lepo pomlad voščim!
Matej Kotnik
župan
Obvestilo volivcem
0	spremembi
1	I	••	■•vv
lokacije volišča
Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote je za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo 10. aprila 2011, na seji dne 9.3.2011 sprejela sklep, s katerim je določila volišča in območja volišč.
Na območju Občine Lukovica je ukinjeno volišča 4.10.20 - Pri Vincencu Urba-niji, Krajno brdo 3. Volivce z območja Krajnega brda in Vrha nad Krašnjo želimo posebej opozoriti na novo lokacijo njihovega volišča in sicer je to: Volišče 4.10.19 - Podružnična šola Kra-šnja, Krašnja 14A, Lukovica.
Okrajna volilna komísíja 10. Volilnega okraja 4. Volilne enote
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo -ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
sklep
O DOLOČiTVI VOLIŠČ
IN območij volišč
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011
VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, la, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše.
volišče 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5,
Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH Žeje 10,
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41,
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
volišče 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu.
volišče 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA ihan II
Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu,
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova
ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška
cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka
Pengova.
volišče 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8,
Bišče in Mala Loka.
volišče 4.10.09 - GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. : 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
volišče 4.10.10 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale
Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karan-tanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35,_35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče za invalide.
volišče 4.10.11 - GASILSKI DOM študa Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. : 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavelpri Domžalah.
volišče 4.10.12 - kulturni DOM RADOMLJE I
Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Per-netova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM Radomlje ii
Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1 b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica.
Škrjančevo.
volišče 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec,
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici,
Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
volišče 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51.
VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliska ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a.
Podrečje.
volišče 4.10.17 - VRTEC VIR hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
volišče 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o.
UPRAVA
Papirniška cesta 1, Vir Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14,16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjske-ga ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA
Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta.
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.22 - PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32,
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE
Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje.
VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA
Blagovica 33, Blagovica.
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji
Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.25 - ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35,
Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.27 - PRI RAJKU KERŠIČU Učak 1,
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak.
VOLIŠČE 4.10.28 - KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.29 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE
Cesta heroja Vasje 13, Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtija,
Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in
Masljeva cesta.
Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.30 - PRI URANKARJU Gabrje pod Limbarsko goro 6,
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.31 - PRI FRANCU MAJDIČU Negastrn 8,
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.32 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2,
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.33 - GASILSKI DOM PEČE Peče 50,
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. : 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.34 - DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7,
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah inZgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.35 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH
Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
Republika Slovenija Okrajna volilna komísíja 10. Volilnega okraja 4. Volilne enote
Številka: 042-3/2011 Datum: 9. 3. 2011
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Predsednik Okrajne volilne komísíje Peter Golob, univ. dipl. prav.
V SDM Zakon o malem delu zavračamo
Treba je samo poostriti nadzor nad izvajanjem trenutnega zakona ne pa vpeljati nov zakon, za katerega sploh ni rečeno da bo deloval in mu nasprotujejo skoraj vsi partnerji, ki jih ta zakon zadeva«, ob morebitni potrditvi novega zakona. Če je omejitev 60 ur mesečno, kar znaša približno 2 uri dela na dan je za premisliti, ali se da s tem preživeti. Opozarjamo na morebitne zlorabe, da ko bo mali delavec dosegel limit ur, bo dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. Vemo, da imajo nezaposleni, študenti in upokojenci povsem različne težave na trgu dela, zato jih ni mogoče obravnavati v enem skupnem zakonu. V končni fazi, se sprašujemo, če pogledamo število ljudi, ki padejo v ta zakon, je to več kot polovica državljank in državljanov. Opozarjamo, da zakon o malem delu ne bo rešil revščine in problematike brezposelnih, niti študentskega dela, še najmanj pa problema nizkih pokojnin upokojencev. Komaj čakamo referendum, kjer bomo zakon o malem delu vsi odločno zavrnili. Referendumski nagovor SDM
PROTI malemu delu
Mlada Slovenija - podmladek N.Si takšni ureditvi študentskega dela kot jo predlaga vlada, ostro nasprotuje.
Prepričani smo, da je zakon o malem delu poguben, saj bodo dostopnost do študija imeli le tisti, ki imajo premožne starše. Zakon o malem delu je v nekaterih delih ustavno sporen. Z zakonom se krši več členov ustave, ki govorijo o pravici do enakosti in svobodi dela. Omejevanje dela in zaslužka je poseg v svobodo dela posameznika kar je nezaslišano.
Neprimerno je omejevati študentsko delo, če nimamo odgovora na vprašanje, kako lahko študent, ki nima stalnega bivališča v kraju študija, preživi čez mesec. Veliko je namreč študentov, ki nimajo štipendij, prav tako pa jim starši finančno ne morejo pomagati. Za te študente je študentsko delo edini vir prihodka, s katerim si plačujejo najemnino za stanovanje, hrano, prevoz in stroške izven študijskih dejavnosti. Če bi že želeli vpeljati malo delo, bi vlada najprej morala poskrbeti za dostojne štipendije, dodatek k štipendijam pa naj bo študentsko delo. Dokler pa štipendij ni, malo delo študentom ne predstavlja nobenega dodatka, oziroma priboljška.Za marsikaterega študenta je danes študentsko delo nujno, da lahko sploh študira.
Malo delo zna biti prvi korak v smer družbe, kjer delo ni vrednota, ampak tlaka. Brez pravic, brez dostojanstva,zgolj za golo preživetje. Malo delo ni dobro, saj uvaja povsem novo delovno kategorijo "malih delavcev". Ni regresa, ni malice, ni potnih stroškov, ni bolniške,ni dopusta ni porodniške. Je zgolj mezda za oddelane ure. Prav tako menimo, da imajo brezposelni z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci raje najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 € mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest, le navidezno se bo zmanjšalo število brezposelnih, zposelni potrebujejo redne zaposlitve,da lahko preživijo sebe in svoje družinel
V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje. Povprečno so posamezniki,ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po petih letih malega dela. Ob tem se sprašujemo, zakaj se mora vlada vedno zgledovati po zakonih iz tujine,
se za nameček še izkazali za napačne?	—t^ÊKr
m N.Si zato državljane pozivata, da	udeležijo, re;
in glasujejo
Blizu ljudem
Z mali delom težje do izkušenj in do prve zaposlitve
Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne?
Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1.1.2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10.4.2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?
Malo delo - majhen zaslužek
Malo delo bo enkrat bolj obdavčeno od študentskega dela, od zaslužka se bodo zaračunavali prispevki v višini 15,5 odstotka, zato bodo neto zaslužki študentov vsaj za 15 odstotkov nižji od današnjih. Na dodatno zniževanje postavk pa bodo vplivali še večje število iskalcev, opravljanje enostavnih del (zaradi kvot bo uvajanje za podjetja nesmiselno), urne postavke pa bodo po izkušnjah iz tujine zelo verjetno padale proti zakonsko določeni, 3,40 evra na uro. Tako se še posebej težak položaj obeta mladim, ki si že sedaj s povprečnimi dohodki težko ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja. Malo delo - manj rednih zaposlitev in negotova študijska prihodnost
Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi prihranka stroškov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve.
Zakon o malem delu izrinja študente iz občasnih zaposlitev,
saj bodo v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi zaradi študijskih obveznosti časovno manjprilagodljivi. Upokojenci in brezposelni pa bodo zaradi rednih dohodkov pripravljeni delati za nižje zaslužke. Poleg tega, da se vse bolj napoveduje uvedba šolnin za študij, se študentom tako jemlje možnost, da si s študentskim delom pomagajo sami. Študij bo tako v prihodnjih letih vse bolj postajal privilegij bogatih, ostali študenti in njihove družine pa bodo prisiljene najemati posojila za študij. Malo delo - malo pravic in delovnih izkušenj Čeprav bo študent skoraj desetino svojega zaslužka vplačeval v pokojninsko blagajno, zakon (23. člen) izrecno pravi, da iz vplačanih prispevkov ne bo prejemal pokojnine. Študent prav tako ne bo imel nobenih koristi od dodatno zaračunanih prispevkov, ker gre za podvajanje pravic (zdravstveno zavarovanje). Edina nova pravica študentov v primerjavi z današnjo ureditvijo je eno leto delovne dobe za skoraj 5 let malega dela. Zaradi vseh teh omejitev se podjetjem uvajanje v bolj strokovna dela ne bo splačalo. Preko napotnice se bodo zato ponujala nezahtevna dela s hitro priučitvijo. Izkušnje, ki naj bi nekaj štele in se bodo izpisovale iz Centralne evidence, bodo tako predvsem enostavne, ne pa strokovne. Za strokovna dela bodo podjetja raje najela upokojence ali kvalificirane brezposelne, ki imajo mnoga znanja in izkušnje. Malo delo - malo delovne dobe
Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut dela, se bo v pokojnino štelo 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe moral delati 3.132 ur, torej 4,35 let malega dela. In koliko pokojnine bo imel od vplačanih prispevkov? Natanko 0 evrov. Študentje, odločitev je v vaših rokah. Spremembe so potrebne, vendar naj bodo premišljene in podprte z analizami in dialogom med tistimi, ki jih zadevajo.
Aktivisti Študentskega kluba Domžale
Ponovna javna razgrnitev sprememb in dopolnitev dela ureditvenega načrta območja L1 Lukovica center
V postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja L1 Lukovica center je Občina Lukovica javno razgrnila dopolnjen osnutek odloka spomladi leta 2009. Takrat je zainteresirana javnost podala pripombe in predloge, med katerimi so nekatere po končani javni razgrnitvi zahtevale daljše strokovno preverjanje in usklajevanje s Kmetijsko zadrugo z.o.o. Domžale in Prostovoljnim gasilskim društvom Lukovica, z namenom kasnejše pridobitve pozitivnega mnenja k predlogu sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta pa tudi z Direkcijo RS za ceste (DRSC). V sodelovanju občinske uprave s Komisijo za spremljanje projekta II. faza trg Lukovica, z izvajalcem sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, s prometnikom ter z Direkcijo RS za ceste so bile usklajene nove prostorske rešitve, ki osnutek ureditvenega načrta v južnem delu spreminjajo v takšnem obsegu, da ga je potrebno ponovno javno razgrniti. Ponovna javna razgrnitev je bila sicer načrtovana že v mesecu juniju preteklega leta, vendar se je postopek ustavil zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev. Tatjana Suhadolc, občinska uprava
Ponovna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta se torej nanaša le na njegov južni del in obsega:
-	načrtovanje intervencijskega izvoza za gasilsko vozilo, načrtovanje ureditve zunanjega skladiščnega prostora Kmetijske zadruge z.o.o. Domžale,
-	umestitev novega cestnega priključka pri bloku, ki bi povezoval Maklenovec z regionalno cesto R2 447 za razbremenitev središča Lukovice ter posledično drugačne funkcionalne rešitve ureditve prostora pri stanovanjskem bloku in trgovini.
Na pobudo Krajevne skupnosti Lukovica se že od začetka postopka priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta načrtuje izboljšanje obstoječe prometne povezanosti občinskega središča z regionalno cesto. Načrtovalo se je dva cestna priključka: ponovno odprtje izvoza »pri Orehku« oz. trgovini Tuš ter vzpostavitev intervencijskega izvoza z rampo za gasilsko vozilo ob nujnih vožnjah, za kar je pobudo podala tudi Gasilska zveza Lukovica. V obeh primerih se je začelo zapletati zaradi različnih interesov uporabnikov prostora ter zaradi veljavnih predpisov.
Za namen načrtovanja obeh priključkov je podjetje Giri d.o.o. pripravilo prometno rešitev, ki je pokazala, da bi bil priključek »pri Orehku« horizontalno še izvedljiv, problem pa bi nastal pri višinskem poteku, saj bi nagib vozišča ob ohranitvi obstoječih cest znašal 6%. To pa ni v skladu s predpisi, ki določajo priključevanje na državne ceste. Pri nagibu 3%, kolikor je še dopustno, bi bilo potrebno lokalno cesto znižati za 80 cm, kar pa predstavlja velik problem glede na dejstvo, da se lokalna cesta (Maklenovec) nahaja v urbanem okolju in je že projektirana ter predvidena za rekonstrukcijo. Po mnenju predstavnikov DRSC bi bilo za izvedbo polnega križišča potrebno znižati celoten plato skupaj z dovozi okoliških objektov. Zato je bila pripravljena še variantna rešitev priključka desno - desno, s popravkom radijev, tako da bi bil možen le uvoz iz smeri Trojan in izvoz v smeri Ljubljane. Tudi k tej predlagani varianti je DRSC podala negativno mnenje. Osnovni razlog zavrnitve je poleg prevelikega nagiba vozišča tudi zamik od obstoječega sema-foriziranega križišča z vidika zagotavljanja prometne varnosti. Po končani javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka smo zaradi nastalih problemov začeli aktivno iskati optimalne prostorske rešitve za izboljšanje prometnih razmer, k čemur smo vključili tudi Komisijo za spremljanje projekta II. faza trg Lukovica. Skupaj smo začeli razmišljati o novi varianti dostopne ceste pri bloku, ki bi povezovala cesto Maklenovec z regionalno cesto R2 447 kot četrti krak v križišču (neposredna navezava na obstoječe semaforizirano križišče). Ideja sicer ni nova, saj se je porodila že pred leti pri pripravi prvotnega ureditvenega načrta, vendar je kmalu zamrla. Danes pa je pri iskanju rešitev ponovno
Osnutek situacije ureditve južnega dela občinskega središča
postala aktualna. Tako smo od ideje prešli najprej k izdelavi prometne rešitve priključne ceste, pri čemer smo se odločili za enosmerno cesto zaradi utesnjenosti v prostoru oz. obstoječe transformatorske postaje. Z rešitvijo je soglašala tudi DRSC, zato smo nadaljevali z izdelavo idejne zasnove, kapacitetne analize in dimenzioniranjem križišča. DRSC je k idejni zasnovi podala pozitivno mnenje, kar je podlaga za nadaljevanje postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, in že tudi projektne pogoje, ki bodo upoštevani pri kasnejši izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. S spremembo prometne ureditve so se prav tako odprle možnosti za boljšo funkcionalno ureditev prostora pri stanovanjskem bloku in trgovini.
Sočasno z iskanjem rešitve prometne povezanosti centra Lukovice z regionalno cesto smo veliko truda vložili tudi v iskanje optimalne rešitve ure-
ditve prostora na Vevrovem trgu, ki bi ustrezala vsem njegovim uporabnikom, predvsem Kmetijski zadrugi z.o.o. Domžale, ki si želi urediti zunanji skladiščni prostor, in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lukovica, ki si želi zagotoviti nemoten intervencijski izvoz za gasilsko vozilo. Prvotne ideje izvedbe intervencijskega izvoza neposredno na regionalno cesto ni bilo mogoče strokovno utemeljiti, zato se ga je prometno navezalo na osrednji trški prostor na način, da se še vedno zagotavlja dovolj prostora za načrtovanje večjega nadstreška ob objektu Kmetijske zadruge. Kot že rečeno, predstavljene prostorske in prometne rešitve so in bodo javno razgrnjene do vključno 5. aprila 2011 na sedežu Občine Lukovica. Vso zainteresirano javnost zato pozivamo, da podajo svoje pripombe, mnenja in predloge, ki jih bomo preučili in upoštevali v primeru njihove strokovne utemeljenosti.
Mobitelova bazna postaja v Trnjavi
Na pobudo Občine Lukovica in želje krajanov naselja Trnjava po boljšem GSM signalu se je pričela gradnja antenskega stolpa ob regionalni cesti. Pobuda po boljšem signalu je bila letna, sedaj pa je gradnja v realizaciji. Tomaž Cerar, občinska uprava
Bazna postaja bo priključena na elektro omrežje iz TP iz osrednjega dela vasi. Zaradi posega izkopa po cesti smo se hkrati odločili, da uredimo na tem delu še nadomestno napeljavo vodovoda, ki je neprimerna, v to cesto bomo vključili še izgradnjo kanalizacije cevovoda F3 - 1. Zaradi zaporedno smiselnih del je potrebno zagotoviti večji delež proračunskih sredstev iz proračuna Občine Lukovica. Omenjena dela so se izkazala kot večja dela, s tem pa bomo izboljšali infrastrukturo tega območja naselja Trnjava.
Gradnja prizidka vrtca na Prevojah
Prvega marca 2011 so bili pripravljeni temelji za montažo vrtca, s tem dnem pa so se pričela izvajati tudi montažna dela objekta prizidka vrtca Medo na Prevojah. Dela potekajo po terminskem planu. Ob izidu te številke Rokovnjača bo objekt že imel zgrajeno streho. Z zaključkom izvedbe ostrešja tako pridobimo možnost izvajanja del v notranjosti objekta. Tako bodo podizvajalci lahko pričeti z obrtniškimi deli: z elektro deli in strojnimi deli (talnim ogrevanjem), da bo možno izvesti cementni estrih - tlak, ki potrebuje določen čas, da se posuši. Po primerni izsušitvi bo možno pričeti s polaganjem podov in ostalimi zaključnimi deli. Tomaž cerar, občinska uprava
V teh dneh usklajujemo tudi že detajle notranje in zunanje opreme - igrišč, tako da pridobimo primernejše prostore za otroke kot tudi ostale prostore za delovanje in servisiranje potreb vrtca. Pogovori potekajo tudi o dopolnitvi opreme kuhinje; to je predvsem povečanje elementov, ki so potrebni za oskrbo večjega števila otrok. Stavba kot objekt je montažen, izdelan je iz materialov, ki so primerni v tem času za objekte montažne gradnje. Dosegajo standarde požarne varnosti, zvočne prevodnosti, toplotne izolativnosti kot tudi statično trdnost objekta. Zunanje stene vrtca imajo 24 cm izolacijskega materiala. Stropi v mansardi imajo 28 cm toplotne izolacije, kar pomeni, da bo vrtec zelo dobro izoliran in bo dosegal standarde, ki bodo že v mejah energetsko varčnega objekta. Posledica tega bo zelo nizka poraba toplotne energije. Objekt bo varčen, kar je posebej pomembno, da bodo stroški ogrevanja nižji.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01 in 5/06) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNi RAZPIS
za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2011, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna
Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo:
•	posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nedis-kriminaciji invalidov,
•	programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin,
•	podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij.
Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov:
•	Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti,
•	Organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov,
•	I nvalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov Občine Lukovica,
•	Druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe.
Izvajalci humanitarnih programov morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani Občine Lukovica,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
•	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 4.500,00 EUR.
Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 28. 3. 2011 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 22. 4. 2011 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v Občini Lukovica.
Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2011 - ne odpiraj.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar (tel. 01/7296-310).
ŽuPAN Matej Kotnik, l. r.
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Lukovica.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
Dne: PONEDELJEK 28. 03. 2011
Steklina - rabies
08.30 - 09.00 Čeplje 09.15 - 09.45 Trnovče 10.00 - 11.00 Lukovica 11.15 - 11.45 Sp.Prapreče 12.00 - 13.00 Šentvid 13.15 - 14.00 Rafolče
Dne: TOREK 29. 03. 2011
08.30 - 09.00 Trojane 09.30 - 10.00 Šentožbolt 10.15 - 10.30 Zg.Petelinjek 10.45 - 11.30 Blagovica 11.45 - 12.15 Češnjice nad Blagovico 12.30 - 13.00 Kranje brdo 13.15 - 14.30 Zg.Loke 14.45 - 15.30 Krašnja
pri križišču
pri Oražem Antonu, Trnovče 6
pri Bevc Stanetu, pod kozolcem,Stari trg 10
pri Zore Antonu, Sp.prapreče 3
pri Andrejki
pri Igliču, Rafolče 18
pri Smrkolj, Trojane14
pri Kropivšek Lovro,Šentožbolt 4
pri kasarni
pri Cerar Janezu, Blagovica 32
pri Šinkovec Leopoldu pri Novak Francu, Kranje brdo 11 pri Trdin Ivanu, Zg.Loke 7 pri Štrukelj Marjanu,Krašnja 31
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih, ter mestih v rednem cepljenju.
Dne: PONEDELJEK 04. 04. 2011
14.00 Trojane	15.45 Lukovica
14.30 Šentožbolt	16.25 Šentvid
14.45 Blagovica	17.00 Rafolče
15.15 Krašnja
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov » POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA «.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO OD LASTNIKA PSA.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT,vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 15.00 - 18.00, ter v sobotah od 07.00 - 12.00. Stroški cepljenja znašajo 34.89 EUR .
Steklina je virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganov in hrbtenjače in se prenaša iz živali na ljudi. Bolezen se prenaša preko okužene sline bolne živali z ugrizom ali če okužena slina pride v stik s poškodovano, opraskano kožo ali sluznico. Najpogostejši prenašalci te bolezni so psi, mačke in lisice, prenaša pa se lahko tudi prek drugih živalskih vrst. Bolezen je neozdravljiva in edina zaščita proti njej je cepljenje, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni.
Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Republiki Sloveniji cepljeni proti steklini in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline- Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06)). Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d. o. o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si .
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v ponedeljek, dne 9. maja 2011 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 9. maja 2011 sprejemali od 14.00 do 15.00 ure Trojane pri pošti od 15.30 do 16.30 ure Blagovica pri pošti od 17.00 do 18.30 ure pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Pa še opozorilo:
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker
lahko pride med njimi do kemične reakcije.
Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
Lep pozdrav!
JKP Prodnik
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 11. do 13. aprila 2011 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Z razumevanjem!
JKP Prodnik
»
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE,
Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
URADNE URE (veljajo še v aprilu):
pon., torek, četrtek, petek: 7h-8h sreda: 14h-15h
ZBIRNA VLOGA IN ZAHTEVKI 2011
Redni rok za vlaganje zbirne vloge in zahtevkov (t.i. subvencije 2011) bo letos potekal samo še do 6. maja 2011. Elektronska oddaja zahtevkov je obvezna, za vnos pa se potrebno predhodno naročiti. Več o tem si lahko preberete v februarski številki Rokovnjača.
Prosim vas, da se za elektronsko oddajo zbirne vloge PRIJAVITE ČIM PREJ (osebno ali po telefonu v času uradnih ur) oziroma najkasneje do petka, 8. aprila, saj boste s tem pripomogli k enakomernemu vnosu vlog skozi celotno obdobje in se izognili nepotrebni gneči v zadnjih dneh.
V	primeru, da na vnos ne pride nosilec kmetije morate imeti s seboj, navadno pooblastilo v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec je nekoliko spremenjen in ga dobite pri meni).
PREDSTAVITEV UKREPOV PRP
V	sodelovanju z KGZS-Zavod LJ, KGZS, MKGP in Občino Lukovica bodo predstavljeni nekateri ukrepi za področje ekološkega kmetovanja v okviru 1. in 3. osi Programa
razvoja podeželja (PRP) za obdobje do 2013. Predstavitev bo potekala v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, v četrtek, 7. aprila 2011 s pričetkom ob 10. uri. S strani MKGP bodo predstavljeni naslednji ukrepi:
•	132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti,
•	133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,
•	142 - Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev
•	123- Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom
•	311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejav.,
•	121 - Posodabljanje kmetijskih gospodars.. Poleg ukrepov bo predstavljeno tudi stanje ekološkega kmetijstva v naši regiji, razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji in predstavitev primera dobre prakse. Vabljeni ekološki kmetje in ostali, ki vas teme zanimajo!
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
Povabilo na čistilno akcijo v Občini Lukovica
Občina Lukovca bo tudi v letošnjem letu organizirala čistilno akcijo po celotnem območju Občine Lukovica, skupaj z občani, društvi, KS, šolo in vrtcem.
Občinska uprava
Čistilna akcija bo potekala v sklopu vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Vse ljubitelje narave vljudno vabimo, da se nam pridružijo v tej prostovoljni akciji za čistejše okolje.
Vsa nadaljnja navodila, vključno s točnim datumom izvedbe akcije, vam bomo sporočili prek oglasnih desk, povabil in inter-netne strani Občine Lukovica: obcina.luko-vica@lukovica.si.
Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki : 01/7296-316.
Vabilo
Vabimo vas na ogled pomladne lige v malem nogometu, ki bo ob sobotah od 17. ure dalje na stadionu v Blagovici. Liga se začne 26.3.2011 in bo trajala do 4. junija. Več informacij o ligi dobite na spletni strani kapodol oziroma na naslednji povezavi: http://www.kapodol.com/Blagovica_ letna_liga/2011/stage00.php
DPM Blagovica
Čistilne akcije
Obvestilo
Obveščamo vse krajane in društva KS Blagovica, da bomo imeli čistilno akcijo v soboto, 16. aprila 2011. Dobimo se ob 8. uri na igrišču, kjer si bomo razdelili teren. Priporočamo delovne obleke in obutev, v primeru slabega vremena (dež) boste obveščeni o novem terminu.
KS Blagovica
ŽUPNIJA BRDO
vabi na
Cikel koncertov
koncert ob materinskem dnevu
sobota, 26. marec 2011, ob 19.00 Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo
Pesmi o angelcih Janeza Bitenca bo izvajal Otroški zbor župnije Brdo (zborovodkinja Petra Avbelj) gost koncerta Vokalna skupina Gloria
(ritmično duhovna glasba) POSTNI KONCERT cvetna nedelja, 17. april 2011, ob 18.00 Cerkev sv. Luke v Praprečah Mešani pevski zbor Klas Groblje (zborovodja Matevž Kink) Koncert bo z duhovno mislijo obogatil gost
Njegova ekselenca, kardinal dr. Franc Rode
MAJNIŠKI KONCERT petek, 27. maj 2011, ob 20.00 Cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici Operna solista Andreja Zakonjšek Krt, sopran Marcos Fink, basbariton in organist
Tone Potočnik
Rokounjač
Glasilo občine Lukovica
Pomagaj, da se povzpnem in uspem
Kako je življenje preživeti v vozičku, si nihče od nas, ki smo pri tekanju za vsakdanjimi opravki samostojni in neodvisni, ne more niti predstavljati.
Dragica Langerholc, učiteljica na oš Roje
Si lahko zamislite, da vas zaradi težav z globinskim vidom ali zaradi nevroloških težav na stopnišču zajame panika? Krčevito se oprijemate ograje in ne morete ne naprej in ne nazaj. Stiske morajo biti zelo hude. Kar nekaj takšnih otrok obiskuje našo šolo. Vendar morajo tudi oni dnevno premagovati stopnice in spremljajoče stiske. Drugi, vezani na voziček, pa v vseh letih šolanja še niso videli knjižnice in računalnice, ki ju zaradi prostorske stiske ne moremo urediti v pritličju. DVIGALO. To je želja naših učencev, staršev, učiteljev in strokovnih delavcev, ki bi jim radi omogočili kvalitetnejše preživljanje časa v šoli. Vsi, ki boste prišli na dobrodelni koncert v petek, 1. aprila 2011, ob 19. uri v Halo Komunalnega centra Domžale in s tem pomagali pri nakupu in izgradnji dvigala, boste ob pestrem programu zagotovo uživali. Skozi večer nas bo popeljal Boris Kopitar, nastopili pa bodo Maja Keuc, Alenka Godec, Rok Ferengja, ansambel Roka Žlindre, Danijel Popović, Rok Kosmač, Brigita Šuler, Neža in Bine Drobnič, ansambel Skala in mnogi drugi.
Spremljal vas bo lep občutek, da ste s tem naredili nekaj zelo dobrega za nemočne otroke iz našega in vašega okolja. Vstopnice boste lahko kupili v tajništvu šole Roje in v poslovalnici Office 1 (trafika Vele Domžale). Lahko pa donirate 1 evro z SMS sporočilom DVIGALO na 1919.
Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče in občina Lukovica
vas ob 15. obletnici delovanja vljudno vabita na ogled muzikala
Grdi raček
po pravljici hansa Christiana Andersena
Grdi raček se izvali v račjem gnezdu, vendar je drugačen od ostalih malih račk. Je zato grd, ker ni podoben drugim? V ospredje je postavljen motiv drugačnosti, ki je lahko velik problem tudi v medčloveških odnosih.
Prek 60 otrok nam bo s petjem, plesom in dialogi pričaralo pravo račjo vas z vsemi račjimi klepetuljami, zadregami in skrbmi. Grdi raček je s svojo poučno zgodbo, slikovitostjo kostumov in scene, z otroško prisrčnostjo in lepim petjem vreden ogleda, zato se ga bodo razveselili tako otroci kot tudi odrasli.
Predstavo si lahko ogledate:
•	V nedeljo, 27.3. 2011, ob 18. uri v Kulturnem domu v Lukovici, Stari trg 1, Lukovica.
•	V nedeljo, 17.4. 2011 ob 18. uri v Kulturnem domu Moravče, Vegova ulica 9, Moravče.
Izkupiček te predstave bo namenjen pomoči otrokom na Madagaskarju, kjer deluje slovenski misijonar Tone Kerin.
Cena vstopnic: otroci 4 evre, odrasli 6 evrov. Vstopnice bodo na voljo tudi eno uro pred predstavo.
Veliki dobrodelni koncert
za dvigalo na	-
05 ROJE
Petek, l.apci! 2011
oblá?liri
Hala Komunalnega lie
^ AlenmendEt: ^ AosanifisjRBkaîHnitfa îïctr Slani n ill griyijtgSuler h-i>!3!nBjnnIlrcjrir-i EVS CsrilB BanllBiPipinrtÊ oiniU^traliiflHirllS BSJî PflviiznvBíac-BDrfsXiptlar InšBiEinDBQdnFnlh-
IhwritnwU MDbnHL SHUbil M TutmabM sarUll HtuMii 1 E-vn i omiiMi
í-t-Éfc^vi "tí-Qiii-tiiúí;;;'^
Vera Beguš - učiteljica, ljubeča mati in babica, pedagoginja, knjižničarka, predsednica kulturnega društva
Še mnogo pridevnikov ji pritiče, Veri Beguš namreč, je režiserka, lahko rečem tudi muzealka, je velika ljubiteljica domače, skoraj pozabljene obrti, kot je pletenje kit in prepevanje lepih ljudskih pesmi. Zato je prav, da jo ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žensk, pobliže spoznamo, spoznamo vsaj delček njenega bogatega ustvarjalnega življenja v katerega mi je dovolila pogledati in odgovorila na vprašanja. Milena Bradač
Pavletova Vera, so rekli ljudje, ko je pogovor nanesel na vas, na vaše delo na kulturnem področju, delo z otroki. Prosim, povejte, zakaj »Pavletova«?
Moja stara mama in stari oče, Francka in Pavle Klopčič, sta kupila hišo, v kateri je že bila gostilna. Od takrat naprej se je gostilni reklo Pri Pavlet. Takrat je bilo v Krašnji več gostiln, a v vseh je bilo dovolj gostov, da so gostilne preživljale družine. Skozi vas je peljala cesta iz Ljubljane proti Celju, tako so se v vasi ustavljali furmani, kasneje avtomobili in avtobusi. Včasih je bila navada, da so šli ljudje po nedeljski maši v gostilno, naročili hrano in pijačo in se pogovarjali o vsakodnevnih rečeh. Marsikatera kupčija ja bila tako storjena v gostilni. Veliko se je pelo in pripovedovalo različne dogodivščine. Starima staršema se je rodilo več otrok, vendar so ostale žive le tri hčere. Vse so obiskovale različne tečaje, da so se izpopolnjevale v gospodinjstvu. Mojo mamo pa sta poslala v Ljubljano v meščansko šolo. Že ona bi rada postala učiteljica, vendar je v tistem času prevladovalo na vasi mnenje, da bodo dekleta dobre gospodinje in matere. Niso se navduševali nad poklici, za katere so vedeli, da bodo morale dekleta za službo v druge kraje. Tako se je tudi moja mama med vojno poročila z Mikovim Petrom, ki je bil takrat avtoprevoznik. In sta ji starša namenila nadaljevanje gostilniške dejavnosti. V družino sem najprej prijokala jaz, po vojni pa še sestra Punika, bratec Petrček, ki je umrl 16 mesecev star in nato še brat Marjan.
Kako ste preživljali otroška leta?
Naš dom je bila gostilna, zato smo že zelo zgodaj pomagali staršem. Vsak od nas je imel svoje delo, ki ga je moral opraviti. Še zdaj, kadar pridem v našo staro hišo, se spomnim kolikokrat je bilo treba poribati tla. Ko sem prišla do konca ribanja in se tla še niso posušila, so prišli gostje v težkih čevljih, polnih blata. Ob sobotah smo pometali dvorišče, ki ga ni bilo malo. Posebno lepo je bilo treba urediti igrišče za balinanje. Ne na dvorišču ne na balinu ni smelo biti nobenega plevela. Seveda smo imeli veliko časa tudi za igro. Med tednom smo se največ družili na našem balinu, hodili pa smo tudi k sosedom. S sosedovimi otroki smo bili dobri prijatelji, skupaj smo hodili po borovnice. Največ smo bili skupaj med počitnicami, saj nihče od nas ni hodil nikamor na morje ali kam drugam. Posebno doživetje je bilo, ko sva se z očetom peljala s kolesom po Črnem grabnu ali šla peš v okoliške hribe. Oče je bil namreč kasneje zastopnik pri zavarovalnici, tako sem z njim prehodila kar precej naše sedanje občine. Veliko smo hodili k stari mami in očetu v Spodnje Loke. Posebno veselo je bilo takrat, ko so prišli na počitnice bratranci iz Celja in Kranja ali pa takrat, ko sta starša praznovala rojstni dan ali god. Takrat se je zbralo vse sorodstvo, ki pa ga ni bilo malo, saj je oče imel sedem bratov in sester.
V družini je ostala tudi teta Stanka, ki nam je ob tem, ko smo skupaj
delali, pripovedovala pravljice, dogodke iz preteklosti in z nami pela. V košu nas je nosila na njivo in nas je imela zelo rada. Takrat je bila z nami tudi sestrična Boži, ki je živela v začetku Krašnje, njen drugi dom pa je bil tudi pri nas.
Povezanost med sorodniki še vedno ohranjamo, saj imamo pri hiši naših staršev v Spodnjih Lokah vesela srečanja bratrancev in naših družin.
Kdaj je v vas dozorela ideja, da boste postali učiteljica? Vaše šolanje in vaši prvi koraki za učiteljski kateder in vaša prva služba? V šolo sem vedno rada hodila. Moje prve naloge sem delala še ob petrolejki. Takrat je bila v Krašnji še osemletka in redki otroci so odšli v nižjo gimnazijo na Brdo, starejši od mene pa še v Kamnik. Starši so na Brdo poslali le tiste otroke, za katere so vedeli, da bodo šli potem naprejv srednjo šolo. Teh pa je bilo v tistem času bolj malo. Med njimi sem bila tudi jaz. V Lukovico smo se vozili z avtobusom, velikokrat pa tudi s kolesom, domov pa tudi peš. Zgodaj sem vedela, da bom učiteljica. Na Učiteljišče smo šle tistega daljnega leta tri sošolke, dve sva se vrnili v svoj domači kraj, tretja pa živi na Jesenicah. Na Učiteljišče imam zelo prijetne spomine. Učne ure so potekale mirno in delavno. Spoštovali smo profesorje, oni pa nas. Ker sem se doma že zelo zgodaj vključevala v gledališko dejavnost, sem s tem nadaljevala tudi na Učiteljišču. S sošolci smo igrali lutkovne igre in z njimi gostovali po različnih podjetjih, na Gospodarskem razstavišču in tam, kjer so pripravili prireditve za otroke ob prihodu dedka Mraza. Mislim, da je bilo Učiteljišče šola, ki je v tistem času dala svojim dijakom veliko znanja za poklic učitelja. Posebno v začetnih letih svojega poučevanja sem se mnogokrat spomnila na pogovore s profesorji, ki so poučevali pedagogiko, psihologijo in metodiko. In tudi ostali so nam dali veliko splošnega znanja. Med sošolci in profesorji so se spletle prijateljske vezi, ki se še poglabljajo ob vsakoletnih srečanjih ob obletnici mature.
Moje prvo službeno mesto je bilo v Šentgotardu. Čeprav Šentgotard ni tako zelo oddaljen od Krašnje, je bilo to leta 1963 drugače. Ni bilo prave avtobusne povezave, učila sem dopoldne in popoldne in tudi ob sobotah. Pouk je bil kombiniran. Dopoldan sem učila štiri razrede skupaj, popoldan dva. Veliko sem se morala pripravljati za pouk, zato vem, kako zelo pomembno je, kdo so tvoji sodelavci v prvih letih službovanja. Na Stano Gabršek sem se vedno lahko obrnila po nasvet.
Kdaj ste prišli na OŠ Brdo in kdaj ste spoznali svojega moža Mitjo in osnovali svojo družino?
V Šentgotardu so me lepo sprejeli medse in bi še ostala, če me ne bi takratni brdski ravnatelj vprašal, ali bi prišla poučevat slovenski jezik na Brdo. Vedel je, da ob delu študiram na Pedagoški akademiji slovenski jezik in knjižničarstvo. Na Brdo sem prišla takrat, ko smo se preselili v novo šolo. Poučevala sem slovenski jezik, bila razredničarka in knjižničarka. Tega leta je prišlo na Brdo kar nekaj novih učiteljev. Spet sem bila tudi skupaj s sošolko Stano Stopar, bili so tudi novi sodelavci in vsi smo se lepo razumeli. Potem pa je prišel na šolo tudi Mitja Beguš in čez dobro leto sva se poročila. Po poroki sem se preselila na Mitjev dom v Ljubljano in kmalu se nama je rodila hčerka Mojca. Takrat je bilo le tri mesece porodniške, tako da je bilo kar naporno vsak dan voziti Mojco v varstvo k mami v Kra-šnjo, potem pa naprej v šolo. Zato sva se preselila nazaj domov v Krašnjo, oče nama je dal parcelo, da si sezidava hišo. Bilo je kar veliko težav in če ne bi bila trmasta, hiše danes v Krašnji ne bi imela. Takrat je bila vsa dolina rezervat za hitro cesto in v ta rezervat je spadal tudi hrib kjer živimo. Hišo smo sezidali na črno in šele ko sva bila vseljena, sva dobila dovoljenje.
Tudi v Krašnji ste poučevali in dočakali tudi novo šolo v kraju, kajne?
Čeprav sem rada poučevala slovenski jezik in mi je bilo na Brdu všeč, sem se leta 1973 preselila na podružnično šolo v Krašnjo. Imela sem že toliko pedagoških izkušenj, da me ni bilo več strah poučevati v domačem kraju. S starši, nekateri so bili moji sošolci, sem se dobro razumela. Ko sem že poučevala v Krašnji, je Mojca dobila bratca Uroša in malo pred njegovim rojstvom smo se preselili v novo hišo. Veliko časa sem namenila gradnji nove šole v Krašnji. Pouk je bil v več kot 350 let stari stavbi, ki ni bila več varna in tudi higiensko slaba. Leta 1976 pa jo je razmajal še potres in v njej ni smelo biti več pouka. Nekaj časa je bil pouk kar med kozolci. Hoteli so, da bi se otroci vozili v šolo na Brdo, a starši nikakor niso hoteli prepisati otrok na drugo šolo. Bilo je kar precej glasnih sestankov in mnogo poti, da je šola v Krašnji ostala. Gospod Levičnik nam je odstopil hišo, ker so se sami preselili v novo in do izgradnje nove šole smo imeli pouk v Levičnikovi hiši. Med tem časom sem postala tudi vodja šole. Da je šola tako velika, je bilo tudi potrebnih veliko sestankov. Takrat je bila v odboru za izgradnjo šole res dobra ekipa. V šoli sem učence navdušila za lutkovno dejavnost in gostovali smo v mnogih krajih v okolici Ljubljane. Lutke je izdeloval Mitja, pri izdelavi scene pa nam je pomagala Karla Šinkovec. Ko smo načrtovali šolo, smo pri velikosti avle mislili tudi na kulturno življenje v vasi.
Lutke in gledališke predstave so vaša velika strast in veselje. Tudi skupina Preužitkaric je nastala na vašo pobudo, da ne omenjam drugih kulturnih dejavnosti, ki so povezane s krajem.
Odrasla gledališka skupina je spet začela igrati, pri otroških predstavah pa nam je pomagala tudi Svetlana Makarovič. Ker smo imeli dobre pogoje, smo imeli celodnevni pouk, s tem pa seveda možnosti za številne izvenšolske aktivnosti. Pri tem so veliko pomagali starši, krajani, pomoč in podporo smo imeli v krajevni skupnosti, matična šola nas ni nikoli ovirala pri naših načrtih. Tudi učitelji, ki so bili z mano na šoli, niso nikoli šteli ur, ki so jih naredili čez svojo učno obveznost. Tako je nastala pomanjšana Budnarjeva hiša pred šolo, pa zeliščna njiva na Hrovatovi parceli in večdnevni tabori, ki jih matična šola še ni organizirala. Organizirali smo srečanje podružničnih šol iz različnih slovenskih pokrajin in večkrat čez noč gostili njihove učence in učitelje. Nikoli nisem imela težav, da ne bi starši rade volje sprejeli v svoje domove otroke iz drugih šol.
Začeli smo z medgeneracijskimi srečanji ob pletenju kit. V šolo so začele prihajati stare mame in dedki. Nastala je skupina Preužitkaric. Dejavnosti so se začele kar prepletati. Šola je res postala središče kulturnega dogajanja v kraju. Skupaj smo zbirali stare predmete in uredili šolsko stanovanje za muzejsko zbirko.
Gospa Vera, oba z možem tudi slikata in razstavljata.
V času mojega učiteljevanja me je vodila misel, da je treba učenca vsestransko vzgajati. Menim tudi, da je potrebno v kulturnem društvu dati možnosti za različne kulturne dejavnosti. Že več kot dvajset let organiziramo Extempore. Nabralo se je veliko likovnih del, ki imajo etnološko vrednost. Mojih ni med njimi. Kdaj pa kdaj res naslikam kakšno sliko, vendar nisem likovna umetnica.
Veliko svojih moči, znanja in pozornosti namenjate naravni in kulturni dediščini nasploh, še posebej domačega kraja.
Mislim, da je prav, da se ohranja naša naravna in kulturna dediščina. Zato raziskujem dela naših pisateljev in pesnikov ter preteklost naše vasi. Nekaj tega je že izšlo v knjigah, nekaj je še v pripravi. V našo dediščino sodijo tudi ljudske pesmi, zato sem vesela, da jih ohranja skupina ljudskih pevcev, ki jo vodi Magda Kreft. Ker imam rada slovenski jezik, vem,
Turistična zveza Občine Lukovica v sodelovanju z Občino Lukovica, društvi in posamezniki
vabi
na spomladansko cvetlično razstavo
v Arboretum v Volčjem Potoku, ki bo potekala v času od ponedeljka, 25. aprila 2011, do ponedeljka, 2. maja 2011, med 8. in 19. uro.
Društva in posamezniki bodo skupaj sooblikovali celodnevni program in predstavili
Ljudsko izročilo
v torek, 26. aprila 2011,
z bogatim kulturnim programom, izvirnimi predstavitvami dediščine prek zgodb, ustvarjalnih delavnic, glasbe, plesa in družabnih iger.
Vzdušje z veliko kreativnosti vam bodo pričarali:
Turistično društvo Preserje pri Lukovici
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici
Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica
Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski
Društvo podeželskih žena Lukovica
Društvo upokojencev Lukovica
Janez Jarc - Žan
Kmetija Jergan
Društvo Skrinjca
Godba Lukovica
Vabimo vas, da nas obiščete na razstavnem prostoru Podjetne regije, kjer boste tudi vi lahko preizkusili svoje sposobnosti, ki vas bodo morda s kančkom sreče pripeljale do nagrade!
Vljudno vabljeni!
Občina Lukovica Župan: Matej Kotnik, l.r. tuRiSTiČNA ZVEZA ObČINE LuKOVICA l.r.Predsednik: Franc Pavšek,
Vabimo vas na monopredstavo - recital avtorske proze z naslovom
Jezik molka
pisateljice in igralke mag. Nataše Konc Lorenzutti.
Spremljal jo bo kitarist Anton Konc Lorenzutti.
Predstava bo v petek, 8. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu.
Privoščite si večer umetniške besede s pisateljico in igralko, ki je že navdušila občinstvo drugod po Sloveniji.
Ženska zveza nbi regije Lj.-vzhod
kakšno bogastvo so naša narečja. Zato sem tudi predlagala da organiziramo srečanja pevcev ljudskih pesmi iz različnih pokrajin. Včasih mi je žal, da nisem začela z raziskovanjem že prej, ko bi lahko vprašala še koga, ki ga zdaj ni več. Želim, da bi svojemu kraju dala in zapustila kar največ. Rada imam Krašnjo, najbrž tudi zato, ker sem v gostilni slišala toliko zgodb.
Toliko aktivnosti, raziskovanj, toliko vpraševanj in poizvedb, toliko svojega prostega časa je bilo potrebno vložiti v vse, kar počnete. Kaj poreče na to vaša družina?
Vesela sem, da mi pri mnogih aktivnostih, ki jih počnem, pomaga mož Mitja, velikokrat tudi Mojca, Uroš pa tudi ne godrnja, če si mora večerjo pripraviti sam. Vedno je dan prekratek, zato v naši hiši gori luč pozno v noč.
Pravzaprav vas vseskozi želim vprašati, kdaj ste pričeli s potujočo knjižnico in le kako ste jo lahko uvrstili v vse svoje delo in obveznosti?
S potujočo knjižnico sem se pričela voziti pred trinajstimi leti, od vasi do vasi. Ker je bila to nova dejavnost v naših krajih, me je ravnatelj knjižnice v Domžalah zaprosil, da bi vsaj eno leto izposojala knjige, ker poznam kraje in ljudi. Takrat sem bila še v šoli, zato sva se z Boži Požar zmenili, da bo vsaka izposojala nekaj dni, Mitja pa je bil kar vsak dan na poti. Ko se je odprl
oddelek knjižnice v Šentvidu, smo izposojo v nekaterih krajih izpustili, še vedno pa je bilo treba na pot.
Potujoča knjižnica se je v teh letih kar dobro prijela, vidim sedaj sama. Kakšna so bila srečanja z ljudmi? Kako pridno so zahajali ljudje v knjižnico?
To so bila prijazna srečanja z ljudmi, zato sem najbrž toliko časa vztrajala. V toliko letih so se stkale prijateljske vezi. Marsikdo mi je kdaj kaj zaupal, kaj vprašal, mi potožil. Vedno pa je bilo prijetno videti mlade mamice, ki so pripeljale svoje otroke v potujočo knjižnico in so iskali knjige, ki so jih zanimale, ki so jih potrebovali za domače branje ali za svoje širjenje obzorja.
Leta vse preveč hitro bežijo. Kaj vas najbolj razveseljuje sedaj? Spomini, spomini. Česa se res s hvaležnostjo spominjate?
Pravijo, da človek ne more iz svoje kože. Zato še vedno prihajam v šolo in vodim gledališki krožek. Vesela sem, da se toliko učencev vključuje vanj. Najprej sta v mojih predstavah igrala moja otroka, zdaj moje vnukinje. In ko srečam moje nekdanje učence iz Šentgotarda in Brda, se zavem, da je minilo že mnogo let od takrat, ko so sedeli pred menoj v razredu, saj danes sploh ne opazim, da je med nami nekaj let razlike. Vesela in hvaležna sem, da nam je vsem še vedno odprt naš stari skupni dom. Čeprav je hiša zdaj prazna, je ključ hišnih vrat spravljen tako, da jih še vedno odpiramo. Brskanje po predalih, kjer se skriva toliko zanimivih stvari, obuja spomine na dni, ki smo jih skupaj preživeli v tej hiši. V starosti se še drugače poglabljajo vezi med sestro, bratom, sestrično in njihovimi družinami. Nikoli pa ne bom dovolj hvaležna svoji svakinji Bori, ki je tako lepo skrbela za mamo in teto. Tudi zaradi nje je Pavletova hiša še naš skupni dom.
O gospe Veri, o njenih neštetih stvareh, ki jih počne za svojo družino, za svoj rojstni kraj, za vse ljudi, ki spoštujejo našo bogato kulturno preteklost in dejavnost, bi rada napisala še mnogo več. Vendar bi bilo za to potrebno mnogo več prostora. Tudi jaz sem bila Verina učenka in tudi jaz se jo z vso hvaležnostjo spominjam iz šolskih klopi. Danes pa sem ji neizmerno hvaležna za vse napotke in vso potrpežljivost, ki jo je vložila, da nadaljujem njeno delo v potujoči knjižnici. Vsaka vožnja k našim zvestim bralcem knjig mi je bolj všeč in razumem, zakaj je ona vztrajala toliko časa.
Občina Lukovica in njeni z nogometom povezani problemi
nogometno igrišče bo, kaj pa klub?
Kdaj in kje bo Lukovica spet dobila svoje nogometno igrišče, je vprašanje, ki že več let buri domišljijo tukajšnjih športnih navdušencev in politikov. Saga gre očitno počasi h koncu: igrišče z naravno travo pri RCU Lukovica je namreč v grobem že pripravljeno. Občina in KS Lukovica v prihodnje s skupnimi močmi načrtujeta tudi športno-re-kreativni park. Luka Maselj
»Igrišče dimenzij 105 x 70 metrov je še brez golov, tudi črte še niso označene, sicer pa v vseh pogledih zadostuje pogojem za igranje nogometa. Trava je bila posejana lanskega avgusta in je bila vmes že dvakrat pokošena,« je sporočil lastnik zemljišča Bernard »Mišo« Urbanija, ki zatrjuje, da ima vsa potrebna dovoljenja in da se, če se najde primerna skupina ljudi, ki bi prevzela projekt, nogomet v Lukovici lahko kaj hitro začne igrati tudi na travi. »Nikdar nisem pomislil, da ne bi imel vseh potrebnih paprijev. Čeprav okolica govori drugače, nisem prekršil nobenih pravil,« je dejal in pristavil, da za nogometno igrišče ne potrebuje gradbenega dovoljenja, saj ne gre za objekt. »Gre za izboljšavo kmetijskih zemljišč s končnim namenom, da površina postane igrišče za nogomet,« je poudaril. V fazi izgradnje igrišča je Urbanija pridobil več dokumentov in mnenj, večinoma zaradi pritožb in prijav, ki so prišle na njegov račun. Govorilo se je (in se še) marsikaj: da je navažal smeti, da se bo pobočje splazilo, da upravlja z nelegalnim kamnolomom in še bi lahko naštevali. Urbanija je kar se tega tiče, miren: »Naredili smo analizo materiala, zvrtali smo v zemljo in naredili geomehansko poročilo, ki govori nam v prid ... Kar se kamnoloma tiče, pa jaz trdim, da ne gre za kamnolom. Zaradi dimenzij igrišča smo morali pridobiti prostor, za to pa je bilo potrebno odpeljati nekaj materiala. Večino smo ga porabili za dostopne ceste.« Območje, na katerem stoji igrišče, naj bi bilo statično primerno za tovrstno dejavnost, saj ni plazovito - obkroža ga namreč skala, ki je kompaktna in stabilna. Čepljica je širši problem
Konec leta 2010 je eden od občinskih svetnikov občinski svet seznanil s prijavo, ki je bila posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Republike Slovenije in je bila povezana prav s projektom nogometnega
igrišča. Pri MOP so zapisali, da ti »nedovoljeni posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotoka Čepljica« povečujejo ogroženost obomočja dol-vodno od posega. Urbanija zanika nedovoljenost posega in odgovarja, da gre za širši problem, ki bi se ga morali lotiti skupaj: »Čepljica je problematična vse od pregrad, morda celo od Čepelj, do izliva. Z občino smo se pogovarjali, da bi uredili dolino njene struge, pa še nismo naredili nič. To ne zadeva samo mene, ampak tudi druge lastnike parcel. Mnogi za razliko od mene niti nimajo urejenega dostopa do njih.«
Denar pri domačih ljudeh ni ključen
Urbanija, nekdaj odličen motokrosist, je priznal, da je razmišljal celo o prodaji svojih objektov in selitvi dejavnosti drugam - pravi, da je imel dovolj podtikanj in umetno ustvarjenih problemov - a se je naposled odločil ostati doma. »Spoznal sem, da ne delam nič narobe. Čeprav kot zasebnik v projekt vlagam lastna sredstva, vidim v vsem skupaj tudi interes lokalne skupnosti. Upam, da bodo igrišče v veliki meri uporabljali tudi domačini. Čakam na skupino ljudi, ki bi prevzela vodenje nogometnega kluba,« je nadaljeval Urbanija, ki največji problem vidi v človeških virih -kdo bo vodil klub in ga financiral? »Ponavljajo se zgodbe iz preteklosti. Imamo nadarjene mlade športnike, bojim pa se, da spet nimamo ljudi, ki bi jim pomagali ustvariti pogoje za nekaj več. Sam nimam interesa oz. časa, da bi vodil še nogometni klub, upam pa, da se bo vendarle našel nekdo, ki bo zmogel več kot zgolj organizirati brcanje žoge in pranje dresov. Tukaj smo bili žal vedno šibki. Mislim, da takega človeka ali skupine ljudi trenutno ni. Upam, da se motim,« je povedal športni zanesenjak, ki je izjavil, da bi bili pogoji za uporabo igrišča za domače fante še precej ugodnejši kot za zunanje uporabnike. »Vesel bom, če bo prišel do mene nekdo s konkretno vizijo in načrtom dela. Denar pri domačih ljudeh ni ključen. Verjamem, da bi lahko našli rešitev v korist vseh. Pomembno je, da se stvari začnejo premikati,« je prepričan Urbanija, s katerim se glede tega strinjata tudi občinski svetnik Stanislav Smrkol in predsednik KS Lukovica Sebastijan Čemažar.
Smrkol: Rabimo igrišča za brezplačno rekreacijo
»Kot nekdanji športnik, tudi nogometaš, podpiram vsako spremembo na bolje,« je pogovor začel Smrkol, sicer še naprej zagovornik ideje, da bi moralo biti nogometno igrišče v lasti lokalne skupnosti in bližje središču kraja. Po zaradi prostorske stiske propadli ideji o igrišču na Brdu
se je zdaj pojavila možnost ugodnega odkupa okrog 14000 m2 velikega zemljišča v dolini. »To bo zemljišče za športno-rekreativne namene. Ni pa nujno, da bi moralo biti to ravno nogometno igrišče,« je povedal Smrkol in dodal, da bi se projekta skupaj lotili Občina in KS Lukovica, pri čemer je kar nekaj denarja že predvidenega in rezerviranega v prihodnjih proračunih. »Glede na število prebivalcev, ki se povečuje, ne bi bilo nič narobe, če bi imeli še več športnih površin. Predvsem takih, na katerih bi se lahko domači otroci brezplačno igrali in rekreirali. To je potrebno ločiti od komercialnih igrišč,« je prepričan nekdanji kandidat za župana, ki nima nobenih podatkov okrog morebitne ustanovitve nogometnega kluba, je pa pripravljen pomagati v okviru svojih zmožnosti. »Vse je stvar dogovora, komunikacije med vpletenimi stranmi ... «
čemažar: Šport boljši od računalnika
»KS bo skupaj z občino skoraj zagotovo šla v odkup omenjega igrišča, ne bo pa to nogometno igrišče,« je zatrdil predsednik Čemažar in dodal, da se o točnih vsebinah na omenjenih športno-rekreativnih površinah še pogovarjajo. »Lahko da bo bejzbol igrišče,« je povedal in pristavil, da je iluzorno pričakovati, da se bo zadeva odvila v kratkem času. »Računamo na leto 2015, prej težko,« je dejal. Glavnina za projekt pomembnih odločitev naj bi bila sprejeta v naslednjih dveh letih, vsekakor pa ima KS resen namen izkoristiti proračunsko postavko »nakup zemljišča za športne dejavnosti«. »Lukovica potrebuje kraj, kjer se bodo otroci lahko igrali. Nogometni klub? V KS imamo športno društvo Lukovica, ki pa ni ravno najbolj aktivno. Upam, da bodo fantje razmislili tudi v tej smeri, bil bi zelo vesel. Z nogometnim klubom bi otroci v naši občini dobili nov zagon za športno udejstvovanje. Vsekakor bolje kot pa, da sedijo doma pred računalnikom ...«
NK Lukovica res konkurenca NK Dob? Dodatna prepreka delovanju nogometnega kluba Lukovica je stališče vodilnih ljudi bližnjega nogometnega kluba Roltek Dob, ki niso najbolj navdušeni nad »konkurenco« iz Črnega grabna, od koder črpajo dobršen del svojega podmladka in kasneje tudi članskega moštva (v sezoni 2010/11 v 2. SNL vidne vloge igrajo Sašo Avbelj, Jan Češnjevar in Mitja Klopčič). Splošno mnenje pri vprašanih je bilo, da v Dobu in tudi drugod v okolici na NK Lukovica ne bi smeli gledati kot na konkurenco, ampak kot na potencialen partnerski klub, kjer bi se delalo predvsem z mlajšimi selekcijami, medtem ko bi bili člani sestavljeni iz okoliških fantov, ki jim ni uspelo na večji sceni. »Kdor želi živeti od nogometa, mora tako ali tako gledati proti Ljubljani. Pa z vsem spoštovanjem do vseh klubov blizu Lukovice,« je povedal Urbanija, ki upa, da vse debate okrog igrišča in kluba, ki so se zgodile v zadnjih mesecih, niso zgolj izgovor za to, da se nič ne premakne, saj ljudi, ki bi vodili vseobčinski klub, pač ni. Kdor pozna ustroj nogometnih klubov ve, da je težko zagotoviti denar - sploh v tako majhni občini, kjer na odločitev »podpreti ali ne« vpliva tudi precej čustvenih dejavnikov - in da to za odgovorne pomeni tudi precejšnjo obremenitev v smislu vloženega truda in porabljenega časa. Smo sposobni preseči razlike - kakršne koli pač že so -, stopiti skupaj in v korist naših najmlajših zagnati družbeno koristen projekt? Konec koncev pa nismo le občina brez nogometnega, ampak tudi brez košarkarskega, rokometnega, odbojkarskega ... itn. kluba.
Pogovor z županom Matejem Kotnikom
Brez združenih moči ne bo (nogometnega) uspeha
O problematiki nogometnega igrišča smo se pogovarjali tudi z županom Občine Lukovica Matejem Kotnikom, ki podpira idejo, hkrati pa ne želi prehitevati in prejudicirati stvari. če pride do realizacije projekta in se kasneje pojavi tudi vseobčinski nogometni klub, je občina odgovornim pripravljena ponuditi roko - v okviru zmožnosti občinskega proračuna, seveda.
Gospod Kotnik, kako gledate na dogajanje pri RCU Lukovica, kjer je zraslo nogometno igrišče? Nekateri pravijo, da gre za nelegalen poseg, gospod Urbanija pa vse to zanika in pravi, da ima vse potrebne dokumente.
Za reševanje tega so pristojne državne inšpekcijske službe, glede na vrsto posega pa tudi druge pristojne državne institucije. Slednje ne le, da morajo ukrepati, ampak tudi usmerjati občane k iskanju ustreznih rešitev. V primeru, da obstajajo zadostni dokumenti, potem naj ne bi bilo problema pri zaključku projekta, rezen nevoščljivosti nekaterih, to pa je seveda neozdravljivo. Na drugi strani gre za pripravljenost posameznika, zanesenjaka na športnem področju, ki je pripravljen veliko vložiti v razvoj športa. Taki ljudje so redki. Takšna rešitev je običajno uspešnejša, kot pa občinsko igrišče. Urbanija je doslej že nekajkrat dokazal, da zna.
Kako komentirate govorice, da mu je zdaj, ko vas je podprl na volitvah, vse dovoljeno?
Če on tako razmišlja, potem se bo lahko čez nekaj let pridružil tistim, ki so me goreče podpirali pred leti in so kasneje - ker jim ni bilo dano kar so želeli - postali moji hudi nasprotniki in kritiki. Ti največkrat tudi podajajo take razlage. Upajmo, da on ni tak. Drugače pa sicer ne poznam »kritika«, ki bi lahko vanj metal kamenje.
Kako sicer gledate na problematiko nogometnega igrišča v Lukovici?
Nogometno igrišče ni kar vsako igrišče. Verjetno to tudi ne more biti namenjeno ostalim špor-tno-družbenim dejavnostim. Če je pravo, potem se verjetno uporablja bolj ali manj samo za nogomet. To je podobno glasbenim inštrumentom. Lahko jih nakupimo, toda potrebujemo še godbenike, da nanje igrajo. Kaj nam bo igrišče, če ni uporabnikov! Tu je potrebno še veliko narediti. Vprašati pa se je potrebno tudi o naši umestitvi v okoliško in slovensko nogometno srenjo. Nogometno igrišče je zelo dobrodošla zadeva in jo osebno podpiram; sploh, če jo namerava zgraditi in upravljati zasebnik. Z njim ali pa s klubom pa lahko skupnost naredi tudi javno-zasebno partnerstvo.
V kakšni meri bi občina lahko podprla delovanje nogometnega kluba?
Delovanje nogometnega kluba menda ni poceni zadeva. Doslej ni še nihče predstavil finančne konstrukcije delovanja takega kluba. Bojda se letni stroški gibljejo tam od nekaj deset pa v stotisoče evrov. To so stroški trenerjev, sodnikov, prispevki Nogometni zvezi, dresi, oprema itd. Občina lahko zagotavlja predvsem sredstva za povsem osnovno klubsko dejavnost, pa še to z zneski, ki so za nas upravičeni in primerni. Za kaj več bo treba iskati sponzorje. Upam, da bo volja, da se bodo našli sposobni ljudje in da bodo znali stopiti skupaj. Upam, da bo klub zaživel in da bodo uspehi sledili.
Kakšno pa je stališče Občine po pobude KS Lukovica glede športno-rekreativne površine na drugi lokaciji, o kateri sta med drugim govorila gospoda Čemažar in Smrkol in za katero je v proračunih Občine in KS že namenjen del sredstev?
Stališče Občine je izraženo z resnim namenom, ki se odraža v tem, da je občinski svet sprejel proračun, v katerem so načrtovana tudi sredstva za nakup omenjenega zemljišča v KS Lukovica. Kot so povedali pobudniki investicije, naj bi šlo za igrišče, ki bo namenjeno rekreaciji. Še posebej so tu upoštevali dejstvo, da bo z gradnjo stanovanj v Lukovici še večja potreba po rekreativnih površinah. Občina se mora izgradnje igrišč lotevati sistemsko. Že dosedaj smo veliko vlagali v igrišča - od Trojan do Šentvida -, pa tudi občinski svet je velikokrat razpravljal o njih. Največkrat gre za problem lastništva. Med že obstoječimi večjimi krajevnimi igrišči je treba odkupiti igrišča na Trojanah, v Podgori pri Zlatem Polju, v Rafolčah in v Šentvidu; le v Blagovici in Krašnji gre za občinsko zemljišče. Povsod so se vlagala velika javna sredstva v izgradnjo in obnovo, zatečeno stanje pa je tako, da v večini primerov status zemljišč ni urejen. Tako je povsem razumljivo, da prihaja do pritiskov iz posameznih sredin in vsem v občinskem svetu je jasno, da je treba sistemsko pristopiti k reševanju urejanja statusa lastništva zemljišč. Vseh se ne da rešit kar naenkrat, postaviti bo treba vrstni red. Pri problematiki v KS Lukovica gre za to, da v občinskem središču ni - če odštejemo površine pri OŠ na Brdu - primernega igrišča za rekreacijo, zato je predlog KS Lukovica, da naj bo najprej na vrsti reševanje problematike v Lukovici. Tudi Prevojci so podobnega mnenja, vendar za igrišče v Šentvidu, in Trojanci tudi in ... Pri vsem skupaj se je zelo pomembno tudi to, da znamo poskrbeti tudi za upravljanje z igrišči, ki jih imamo kar nekaj. Poskrbeti moramo za njihovo vzdrževanje in za red na njih. To težko zagotavlja občina, ampak morajo to doseči društva, ki jim je to v interesu. Tako recimo godbene prostore vzdržuje in upravlja Godba, prostore Turistične zveze Turistična zveza in podobno. Krajevne skupnosti kot kaže vedo, kaj bi rade, izjasniti pa se morajo tudi nogometaši.
Združeni v pesmi
Premalokrat se ustavimo, se pogovorimo, se nasmejemo, pa naj bo s to svojimi mislimi, spomini ali prijatelji. Tudi naše nekdanje prijateljice knjige so zamenjali radio, televizija, internet, kar pa nas ne združuje, ravno nasprotno. Naš besedni zaklad, našo živo besedo, ki jo želimo deliti s prijatelji in partnerji, je vsak dan manjši in nemalokrat neskončno popačen in žal, prevečkrat neiskren. Darinka Vajde
Prav iz teh misli se je rodila naša zamisel o prijetnem druženju s krajani z lepo pesmijo, besedo, ki ji je sledila hudomušnost v skečih. Na prireditvi v večnamenski dvorani OŠ Blagovica, se je zbralo kar lepo število obiskovalcev. Članice DPŽ Blagovica-Trojane so recitirale pesmi, ki so jih spisale same, eno je recitiral celo vnuk ene od članic, ki mu je bila pesem namenjena in iz knjige Prisluhnite nam, v kateri so pesmi kmetic Slovenije. Ljudski pevci iz Blagovice so na recitirane pesmi članic zapeli še ljudske pesmi, ki so bile pravi balzam za povedano, za ušesa in dušo. Vse premalo-krat slišimo te pesmi, ki jih je pisalo življenje
skozi stoletja, o kruhu, domu, zemlji, domovini. Posebno če so zapete z občutkom za vse to. Za vmesen smeh so poskrbele članice s svojimi skeči, še posebno Ani. Silno radi rečemo, da na mladih svet stoji. To so radi pokazali mladi nasledniki družin Slapar in Kralj. Zaigrali in zapeli so, da so marsikoga zasrbele pete. Druženje se je nadaljevalo ob klepetu. Pohval tudi ni manjkalo in dobrot, ki so jih pripravile naše pridne članice, s kuhančkom pa smo si povrnili energijo, ki smo jo porabili z nastopom, poslušalci pa z bučnimi aplavzi.
Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem prav sem, ki ste bili ta večer z nami, v upanju in z željo da bi bilo takih prireditev, pa naj bo v okviru društev krajevne skupnosti, čim več. Saj si vsaj ob takih srečanjih vzamemo kakšno urico zase in se odtrgamo od vsakdanjih skrbi in tegob in poklepetamo s sosedom, prijateljem ali pa stkemo novo znanstvo, če že ne prijateljstvo. Kajti, le srečni in zadovoljni ljudje lahko osrečujejo druge in so kos vsakdanu.
Pridružimo se jim!
Lipicanci so »zakon«!
V petek, 11. marca 2011, ob 11.00 so se učenci podaljšanega bivanja, 3., 4. in 5. razredov skupaj z učiteljicami odpravili v Ljubljano na glasbeno-scenski spektakel z naslovom Lipica v Ljubljani: ponos, lepota, pogum. Spektakel je združil nastope lipicancev iz Li-piške klasične šole jahanja in Združenja rejcev lipicanca Slovenije z glasbeno spremljavo Orkestra Slovenske vojske ter z glasbeniki kot so Trio Eroika, harfistka in sopranistka Miriam Andersen, kla-
virski tandem Bojan Gorišek in Milko Lazar, sopranistka Teja Saksi-da in tenorist Martin Sušnik ter mešani pevski zbor Obala Koper.
Helena Urbanija
»Gracioznost in koncentracija je vela iz vsakega koraka, spremljanega s klasično glasbo, ki je sovpadal z zgodbo o nekoč divjem kraškem konju, ki je postal simbol slovenske države«, je bilo zapisano v medijih. Spektakel, ki nas je resnično navdušil, pa je sovpadal s pomembnima obletnicama: s 40-letnico lipiške jahalne šole in z 20-letnico samostojne države Republike Slovenije.
Novo na knjižnih policah
Prijazno povabilo je tokrat prišlo iz Knjigarne Ognjišča v Kranju s povabilom na predstavitev nove knjige Boža Rustje Zgodbo ti povem. DJD
V četrtek 3. marca, nam je knjigo predstavil ob pomoči Matjaža Mer-ljaka avtor Božo Rustja, a ne samo knjigo Zgodbo ti povem, ampak tudi knjigo Srce, ki ljubi vse ljudi, ki jo je izdalo Ognjišče, napisala pa prof. Berta Golob. Po krajši prestavitvi, ki jo je podala avtorica knjige prof Berta Golob, smo s pomočjo Matjaža in njegovih tehtnih
vprašanj prišli do odgovorov, čemu, zakaj in kako to, ali vse o nastanku nove knjige. Tokratna knjiga je namreč deseta knjiga iz zbirke Zgodbe za dušo, v kateri najdemo zanimive zgodbice, za katere si lahko vedno vzamemo čas in jih prebiramo, kljub pomanjkanju časa. Tokrat so vsaki zgodbici, ali zgodbi dodane tudi misel, molitev in iskrico, iz prebiranja le-teh se lahko marsičesa naučimo. Knjiga bo našla mesto na knjižnih policah za Slomškovo bralno priznanje in tudi v marsikateri hiši bo prijetno večerno branje, ki ni prezahtevno in veliko pove. Obisk Knjigarne Ognjišča pa sem tokrat izkoristil tudi za ogled same knjigarne in razstave del Barbare Ravnjak in ker je bil ravno ta debeli četrtek, so nas pogostili, da smo odšli od njih mastnih ust, kakor se za ta dan spodobi.
NLB bo zaprla bančno izpostavo v Lukovici
Slišali smo, da bo Nova Ljubljanska banka zaprla svojo izpostavo v Lukovici. Zadevo smo preverili v podružnici banke NLB v Domžalah, kjer nam je direktorica gospa Melita Gregorc potrdila, da se izpostava v Lukovici zapira predvidoma 30. junija letos. Kot nam je povedala že ime izpostava pove, da gre za manjšo organizacijsko enoto z dvema zaposlenima, ki je v Lukoviškem primeru stroškovno neučinkovita in jo bodo tako zaprli skupaj z izpostavo v Domžalskem Mercator centru. Leon Andrejka
Še pred odprtjem izpostave v Lukovici je imela večina občanov Občine Lukovica odprte račune v njim najbližji poslovalnici na Viru. Ob odprtju izpostave v Lukovici oktobra 2002 so v banki pričakovali, da bodo svoje račune občani prenesli v Lukovico. Vendar se je to zgodilo v manjši meri in tako malo prebivalcev celotno bančno storitev opravlja v Lukovici. V glavnem gre za nezahtevno poslovanje kot so dvigi, pologi in osnovna varčevanja, malo pa je skleniteljev drugih, zahtevnejših bančnih poslov. Vse to pa je za dva zaposlena odločno premalo. Poslovanje je za NLB v Lukovici nerentabilno in vse od odprtja večino časa poslujejo negativno. Kot pravi direktorica podružnice NLB v Domžalah je bilo v času odpiranja izpostave v Lukovici jasno, da je potreben čas in je seveda v začetku faza razvoja ter spoznavanja, ki pa je že minila in tako je izpostava v Lukovici izgubila ekonomsko upravičenost. V času Banke Domžale je le-ta delovala na principu geografske pokritosti in približanju bančni storitev ljudem, ki pa jo v primeru Lukovice prebivalci niso sprejeli na pričakovani ravni. To pa lahko pripišemo tudi trendu migracij, saj veliko ljudi v službo hodi v Domžale in Ljubljano ter tam opravlja bančne storitve. Nekdanja Banka Domžale je zavestno obdržala take majhne enote, v sistemu NLB pa je zadeva drugačna. Kot pravi gospa Gregorc je na prvem mestu stroškovna učinkovitost in tako se zapira kar nekaj poslovalnic, še posebej pa so na udaru manjše organizacijske eno-
te, ki niso sposobne preživeti samo sebe. NLB se tako ukvarja z racionalizacijo, sprejeli so veliko ukrepov za povečanje stroškovne učinkovitosti, kar jim že daje pozitivne rezultate. Žal bomo žrtev gospodarske krize, velike izgube in slabega poslovnega izida skupine NLB tudi občani Občine Lukovica. Uprava NLB je sprejela sklep o zaprtju izpostave v Lukovici Če bi jo želeli obdržati bi morali obseg poslovanja povečati za vsaj dvakrat so nam povedali na NLB-ju in ob tem poudarjajo, da z zaprtjem stranke ne bodo utrpele nobene škode, saj bodo svoje bančne storitve še naprej, brez dodatnih stroškov, opravljale v poslovalnicah NLB, ki si jo bodo same izbrale. Direktorica NLB Podružnica Domžale gospa Gregorc je dejala, da v Lukovici ostaja bankomat, zaprtje izpostave pa nikakor ne pomeni, da banka v prihodnje nebi še kdaj odprla svoje enote v Lukovici ali v katerem od okoliških krajev. Možnosti so predvsem v stanovanjsko poslovnih cona in v kolikor bi v Lukovici cona L6 zaživela na pričakovani ravni, bi NLB imel interes tam odpreti svojo poslovalnico. V NLB-ju pa se ukvarjajo tudi z idejo o mobilnem bančništvu, ki bi delovalo po sistemu potujoče knjižnice in tako bi glede na potrebe prebivalstva nekajkrat na teden v kraj prišla bančna enota, kjer bi lahko občani opravili svojo bančno storitev. Gospa Melita Gregorc je dejala, da se je glede zaprtja izpostave v Lukovici sestala tudi z županom Občine Lukovica Matejem Kotnikom, ki se je zelo zavzemal, da izpostava ostane in je predlagal, da bi bila izpostava odprta tri dni v tednu, a zaradi pravil in meril pri banki te želje niso mogli realizirati. Gospod Kotnik pravi, da je zaprtje izpostave zelo boleče, saj je bila pot do odprtja zelo težka in ker je to ena temeljnih dejavnosti, ki mora biti v občini. Ob tem je dejal, da smo za zaprtje delno krivi tudi sami, saj je ne uporabljamo dovolj in je ob tem opozoril, da se enako lahko zgodi tudi pri pošti, predvsem v Blagovici. Na obstoj oz. prihod ponudnikov raznih storitev v dolini Črnega grabna seveda veliko vpliva tudi število prebivalcev, ki ni zadostno za takšne dejavnosti. Tako po eni strani priseljevanje kot jih sprožijo nove gradnje in investicija stanovanjskega sklada, dvignejo tudi interes ponudnikov storitev kot so banke, pošte, trgovine in podobno, čeprav se po drugi strani srečujemo z negativno podobo priseljevanja, predvsem z obveznostmi, ki jih tak proces prinese občini. Gospod Kotnik opozarja, da lahko na vse to vplivamo le z razvojem, ne moremo pa tej ekonomski logiki kljubovati s trenutnim števi-
lom prebivalstva, torej uporabnikov storitev. Danes vlada kapitalizem in ne več socialize, z mišljenjem trgovino v vsako vas. Kapitalizem je logika finančnega preživetja in tega se moramo zavedati. Občina ni tista, ki omogoča bančne storitve ampak mora biti za takšne subjekte zanimiva. Kot pravi župan Občine Lukovica je torej ena pot lahko povečanje prebivalstva, druga pa aktivno prebivalstvo, ki bi banko in druge podobne storitve v Lukovici več in bolj uporabljali.
Menja nekaterih svetnikov o zaprtju bančne izpostave NLB v Lukovici Kot občan ne podpiram zaprtje NLB v Lukovici. Glede na ekonomski problem, ki ga izpostavlja banka je za mene to ozko in kratkoročno gledanje. Glede na to, da se bo v sami Lukovici prebivalstvo povečalo za cca 1000 ljudi, v celi občini skupaj pa do 2000 prebivalcev več po zazidalnih načrtih in smernicah o prebivalstvu občine Lukovica. Danilo Kastelic, sds
Trenutno živimo v času ko razcvet gospodarstva žal ni na vrhu " piramide" pa vendar novica o napovedanem zaprtju poslovalnice NLB v Lukovici ne pelje občino po poti razvoja, ki si jo želimo. Razlogi zanj so očitno dovolj močni, pa vendar upam in pričakujem, glede na to, da se porast prebivalcev v občini vidno letno povečuje, da bo uprava NLB-ja pretehtala oz. preklicala vzrok odločitve.
Martina Iglic, Lista za KS Prevoje in KS Rafolče
Takojpo odprtju izpostave NLB sem prenesel svoj osebni bančni račun v Lukovico. Prav tako tudi kot podjetnik poslujem preko izpostave NLB v Lukovici. Na zadnji seji občinskega sveta sem predlagal županu, sedaj tudi novoimenovanemu podžupanu naj javno s tiskovno konferenco preneseta svoje osebno bančno poslovanje na izpostavo NLB v Lukovici in s tem pokažeta svoj interes po ohranitvi banke v Lukovici. Enako predlagam tudi ostalim občinskim svetnikom.
Popolna bančna storitev daje kraju višjo kvaliteto bivanja in zaokroženo celoto storitev, ki naj bi jih nudilo občinsko središče.
vinko pirnat, N.Si
Moram priznati, da odkar imamo možnost uporabljati elektronsko bančništvo sama bolj redko obiskujem banko, saj vse opravim doma preko računalnika. V nasprotju z mano pa vsi ostali iz naše družine redno hodijo na banko in to prav v Lukovico, kjer je moja hči tudi ponosno odprla svoj prvi bančni račun. Najtežje je prav njej razložiti, zakaj bodo "njeno" banko zaprli, saj njej stroškovna neučinkovitost, racionalizacija poslovanja in podobne komplicirane besede prav nič ne povedo, zelo pa jo zanima kako bo sedaj prišla do svojega denarja, saj se je sedaj lahko na banko odpravila peš... Prepričana sem, da podobno razmišljajo vsi redni obiskovalci izpostave NLB v Lukovici, zato me kljub temu, da razumem racionalne poslovne odločitve, zaprtje naše poslovalnice žalosti.
Pa tako ponosni smo bili, ko smo jo dobili....
Alenka Klemen, " Za Črni graben", neodvisna lista
Dobrodelni norčavi pust
Je lahko pust tudi drugačen? Da je lahko, nas Misijonsko središče Slovenije in Radio Ognjišče že devetič zaporedoma prepričujeta, da je, saj skupaj organizirata dobrodelni ples, ples za dober namen, ali Pustno Sobotno Iskrico v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. djd
Pustna sobota 5. marca je tako minila v znamenju dobrodelnosti, saj so ob neposrednem radijskem prenosu zbrali 42.325 evrov, ki so jih namenili obnovi Centra za podhranjene v Burundiju in nadaljevanju šolanja otrok v Ruandi. Številni prostovoljci, sodelavci Radia Ognjišče in Misijonskega središča, so se potrudili, da je akcija uspela in, da smo vsi domov odhajali veseli in nasmejani ter zaradi dobrih in okusnih krofov tudi mastnih ust. Za ples in nasmeh so skrbeli Ivan Hudnik, Sten Vilar, Stična bend in radijski Miha s harmoniko, številne pustne maske pa so prijetno glasbo izkoristile za rajanje. Vsako leto so pustne maske bolj domiselne in plod domačega znanja. V letošnjem letu so ideji, ki bo v prihodnjem letu praznovala 10-letnico, dodali še nagrado za najboljšo družinsko masko, ki se je tako pridružila nagradi za najboljšo posamezno in skupinsko masko. Nagrade, ki jih je izročil Jure Sešek, ki si je PSI tudi zamislil v želji pripraviti kaj tudi za najmlajše poslušalce, je slednje izročil za družinsko masko Kmetija, skupinsko masko netopirji in posamezno masko labod. Velik del uspeha PSI so dodale pustne maske iz Črnega grabna.
Pust v Vrtcu Krašnja
Kaj je lepšega za otroka, kot to, da se našemi v svojega junaka ali junakinjo. Na pustni torek se je v vrtcu Medo Krašnja zgodilo prav to. Bili smo pisana druščina junakov in junakinj. Natalija Butalič
V večnamenskem prostoru smo se maškare zbrale in tekmovale med skupinami z lastno izdelanimi maskami. Izbrano smo imeli otroško komisijo, ki je podelila tudi nagrade. Ob glasbi smo tudi zarajali. Nastala je tudi skupinska fotografija.
Po programu smo se odpravili na pustno povorko po Krašnji. Tam so nas pričakali vaščani, ki so se nam pridružili na povorki. Pogostili so nas z bonboni in piškoti. V lepem vremenu smo resnično uživali.
Bil-a sem maškara
(zapisi učencev 3. b razreda)
V	torek se je dogajalo, da smo šli okrog Lukovice v maškarah. Potem sem prišel domov in se šel naokoli pokazati, babici je bilo zelo všeč. Dedku je bilo tudi všeč. Potem smo prišli domov. Naslednje leto bom vitez.
Domen
Dogajalo se je v šoli in doma. Zjutraj sem se zbudila. Potem sem se šla obleči v kostum. Ampak nisem našla kape. Iskala sem povsod, potem sem jo našla med nogavicami. Vzela sem torbo in šla na avtobus. Naslednje leto si želim biti mumija. Tinkara
V	torek smo prišli v šolo v maškarah. Šli smo v Lukovico. Tam smo se slikali. Bil sem ninža. Učiteljica je bila zajček. Šli smo nazaj v šolo. Želim si, da bi bil drugo leto spet ninža.
Jan
le. Najprej smo se v šoli slikali. Potem smo se malo igrali. Potem pa smo šli na sprehod. Ko je bilo konec, smo šli k babici. Potem pa smo šli domov. Želim si, da bi bila drugo leto čarovnica. Eva
Na pusta sem metal trakce čez luči. Zelo je bilo zabavno. Glasba je bila super. Bil sem policaj. Super je bilo. Želim si, da bi bil drugo leto samuraj.
Martin
traj sem vstala in se oblekla. Mami mi je pomagala. Za maškare sem bila gusar. Ko sem prišla iz šole, smo šli z bratom, sestro in sestrično po vasi. Prišle so maškare. Zvečer smo šli na kres. Otroci smo se skupaj igrali. Naslednje leto bi bila dvorni norček. Špela
Tina Uštar
Ko me je prišla iskat mama, sva šli v Domža- Šla sem na kres. Igrala sem se s prijatelji. Zju-
m
Rokounjač
Glasilo občine Lukovica
Maškarada PD Blagovica 2011
Na pustno nedeljo, 6. marca 2011, ob 10. uri smo po Blagovici spet rajale maškare. Mladinski in kulturni odsek PD Blagovica sta tudi letos pripravila maškarado za mlade in malo manj mlade v Kulturnem domu v Blagovici. Zbrali smo se v velikem številu na igrišču in se v pustni povorki podali čez Blagovico do Kulturnega doma. Tam nas je poleg tople dvorane pričakala DJ Rožica s pustno glasbo. ilija Medic
Maškare smo rajale, skakale in se zabavale, kakor se za pusta spodobi. Posebno doživetje je
pust za najmlajše, ki jih je bilo letos veliko, pa tudi staršev se nas je letos veliko našemilo, kar je zelo pohvalno. Rajanje smo zaključili s pustnim krofom in darilci za vse maškare.
Eko šola in likovni natečaj
Na OŠ Roje smo se v sklopu projekta Eko šole odločili, da sodelujemo pri likovnem natečaju z naslovom Prednovoletni čas. Pri tem natečaju smo lahko izbirali med tremi različnimi sklopi: izdelki v klasični likovni tehniki, izdelki z uporabo odpadnih oziroma recikliranih materialov in izdelki z uporabo naravnih materialov. Odločili smo se, da bomo sodelovali z likovnimi deli, v katere bomo vključili odpadne oziroma reciklirane materiale. Meta Marolt, prof. likovne umetnosti
Pri likovni vzgoji smo v 5. razredu ravno v mesecu decembru obravnavali slikanje in likovni problem toplih in hladnih barv; tako smo lahko temo likovnega natečaja odlično vključili v pouk. Pogovorili smo se o odpadkih, o recikliranju le-teh in ugotovili, da je največkrat v šoli poln koš s papirjem in z odpadno embalažo. K pouku smo tako prinesli razno odpadno embalažo, kot so tetrapaki, plastični zamaški, jogurtovi lončki, PVC vrečke, tudi alu-folija ^
Ker je bil čas ustvarjanja dejansko prednovoletni čas, so iz učencev kar vrele ideje, kaj vse lahko upodobimo na to temo. Brez težav so poosebili plastične zamaške za drsalce na ledu, okraske na novoletnem drevescu, vrečka je postala led, z alu-folijo in narobe obrnjenimi tetrapaki pa so pričarali še malo bleščečega prednovoletnega vzdušja. Ker pa brez snega ne gre, so v likovne umetnine vključili še vato, zasnežene površine pa so uprizorili s ploskvami, ki so jih izrezali iz tkanine za vrt. Vse skupaj so barvno dopolnili s tempera barvami in nastalo je polno zanimivih del. Drsališča, zasnežene pokrajine, Dobri mož, novoletno drevesce, zimsko drevo,
čarobna noč, veselje na snegu, obdarovanje ... Med vsemi nastalimi deli smo izbrali šest najlepših del, ki smo jih poslali na natečaj. Učenci so pri ustvarjanju resnično uživali in spoznali novo dimenzijo uporabe likovnega materiala. Ponovno so se ozavestili o tem, kako ravnati z odpadki in kako pomembno je, da jih ločujemo. Zelo pomembno je tudi, da vedo, da lahko odpadki postanejo ponovno uporabni na tak način, da jih vključimo - na primer v likovno stvaritev.
Gregorjevo v vrtcu
Gregorjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo. Urša Pogačar
Nekoč je bil ta dan, praznik rokodelcev, danes pa predvsem priložnost, da se otroci lotijo ustvarjanja in v velikem pričakovanju po potoku ali reki spustijo ladjico ali hišico s svečko; gregorčka. Tudi v Krašnji so otroci ob pomoči svojih staršev, starih staršev, izdelali svoje »gregorčke« in jih ponosno prinesli na razstavo, ki smo jo pripravili v večnamenskem prostoru našega vrtca. Ladjice so bile zares zanimive, narejene iz najrazličnejših materialov od zelo majhne pa do zelo velike.
Ker pa zaradi varnosti otrok, ladjic nismo mogli spuščati v potoku, smo na šolskem igrišču za otroke pripravili bazenčke z vodo, kamor so lahko spustili svoje ladjice.
Pridružili so se nam še drugi Krašnjani in skupaj smo peli pesmi in opazovali plavajoče umetnije.
Ob zaključku smo se še pogostili s čajem in sladkimi dobrotami, nato pa smo ladjice odnesli sušit, da so jih lahko otroci še zvečer v spremstvu svojih staršev, spuščali po okoliških potokih in rekah!
Moje zimske počitnice
V	kino smo šli gledat Zlatolasko in Zlatolasko 3D. Prespala sem pri mami in atu. Igrala sem se tudi pri Evi. Dvakrat smo šli v kino. V nedeljo smo šli smučat. Druge dneve pa sem bila doma. Za druge počitnice pa si želim, da bi se šli kopat.
Nežka
V	soboto se je mami zmenila s Hanovo mami, da grem k njemu. V sredo sva pri Hanu igrala računalnik. Potem sva šla ven in se igrala z žogo. Prišla sva nazaj notri. In igrala računalnik. Potem je ati prišel pome in šli smo domov.
Nace
Počitnice so se začele v ponedeljek. Šel sem na počitnice k dediju in babi. Skupaj smo šli gledat dinozavre. V četrtek sem imel god. S starši smo se šli smučati. V soboto sem šel k maši. Želim si, da bi šel v kino.
Matic
V	sredo in četrtek smo šli drsat. V sredo nas je ata peljal na drsališče. Skupaj s sestrično smo se drsali v četrtek. V petek smo se šli smučat na Stari vrh. S sestričnami smo se smučali.
Želim si, da bi bile naslednje počitnice daljše.
Andrej p.
Šli smo se smučat v Črno. V soboto smo se šli drsat. V nedeljo smo šli na sprehod. Čez teden smo bili doma, v soboto in nedeljo smo delali. Moje želje za naslednje počitnice so, da bi bile dva tedna daljše in da bi se imeli lepo.
Nika
Med počitnicami sem smučala. Smučala sem v Kranjski Gori. V soboto sem se šla drsat z Emo. Bilo je zelo lepo. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek sem smučala. Naslednji dan sem pospravljala sobo. Imela sem se zelo lepo. Za naslednje počitnice si želim, da bi bile daljše.
Ana o.
Šli smo v kino. Smučal sem se. V kinu smo gledali Gremo mi po svoje. Smučal sem se v Kranjski Gori. Želim si, da bi bile 300 let daljše počitnice.
Andrej B.
Športni dan učencev PŠ Krašnja
nekateri prvič na drsalkah
Ker nam je zima letos postregla bolj z mrazom kot s snegom, smo zimski športni dan izkoristili za drsanje na domžalskem drsališču. Čeprav je bilo kar nekaj otrok prvič na drsalkah, so bili prav vsi že po eni uri tako uspešni drsalci, da so lahko drsali brez pomoči.
Marija Demšar
Ker nam je ta dan tudi sonce postreglo z izdatno porcijo, smo bili nad športnim dnevom na drsališču vsi navdušeni. Nekaj utrinkov:
Obisk Knjižnice Domžale
3. razreda smo v četrtek in petek, 3. in 4. marca, obiskali Knjižnico Domžale. Ogledali smo si celotno knjižnico, predvsem pa mladinski oddelek in se zadržali v pravljični sobi. Gospa Stanka je pripovedovala o pomembnosti branja, Bralni znački, odnosu do knjig, predstavila je vrste knjig in drugo neknjižno gradivo. Učenci so pridno sodelovali in na tem področju pokazali veliko znanja. Kasneje so si knjige lahko tudi pogledali in se sprostili z didaktičnimi igračami. Zelo všeč jim je bil igralni kotiček, za branje pa bralno gnezdo in blazine. Ogledali in preizkusili smo tudi čisto novo pridobitev »knjigomat« in si samo tako, za vajo, s tem avtomatom sposodili knjigo. Tina Uštar
Knjižnici Domžale, predvsem gospe Stanki, se zahvaljujemo za zelo topel sprejem, strokovno vodenje in darilce.
evropski kickboxing pokal
V nedeljo, 13. marca, je v Italiji v kraju Ticinu potekal Evropski kickboxing pokal, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale in dosegli naslednje rezultate:
5-8. mesto Jan Dolinar 5-8. mesto Aljoša Šlebir 2. mesto Simon Groboljšek 1. mesto Žiga Štiftar 1. mesto Marjan Bolhar
Za odlične rezultate tekmovalcev se klub zahvaljuje vaditelju boksa Matiji Lipovšku iz Blagovice, ki je vodil ekipo kluba na Evropskem pokalu.
Marjan Bolhar
Dvojni uspeh ritmičark z Brda
Tekmovalna sezona v ritmični gimnastiki se je šele dobro začela, Brdske ritmičarke pa domov že pridno nosimo priznanja.
Ema Meden
V nedeljo, 6. marca 2011, se je najstarejša skupina ritmične gimnastike z Brda udeležila prve prvenstvene tekme v A1 programu. Nastopile smo z dvema skupinskima vajama in sicer z eno brez rekvizita in eno z obroči. V nastopu smo zares uživale, zato smo na koncu nestrpno pričakovale rezultate. Ko smo izvedele, da smo v obeh kategorijah dosegle tretje mesto, smo vedele, da je bil naš dosedanji trud poplačan. Uspeh nam je dal tudi dober zagon za nadaljnje delo.
"t«	".i

7. turnir v namiznem tenisu za pokal Rafolč
V	nedeljo, 6. marca 2011, je bil izveden že 7. tradicionalni turnir v namiznem tenisu za člane Športnega in turističnega društva Ra-folče (ŠTD) v veliki telovadnici OŠ Janka Kersnika na Brdu. Ker je bilo to na pustno nedeljo, se je turnirja udeležila tudi maškara, ki je prinesla nekaterim tekmovalcem srečo.
Viktor Jemec
Člani ŠTD so pridno vadili vsako sredo v zimskem času od 18. do 20. ure v mali telovadnici OŠ Janka Kersnika Brdo. Vodja turnirja je bil Marko Breznik, ki je skrbno zapisoval rezultate v svoj prenosni računalnik. Nastopilo je nekaj manj tekmovalcev kot lansko leto. Tekmovalo se je v treh skupinah: v moški in ženski kategoriji ter kategoriji mlajših od 18 let.
V	moški skupini so bili sledeči rezultati: 1. mesto: Igor Tekavc, 2. mesto: Matjaž Iglič, 3. mesto: Aleš Podgoršek. Na nehvaležnem 4. mestu je tako kot lansko leto pristal Blaž Jemec.
V	ženski skupini je zmagala Urška Hribar , druga je bila Lucija Gerčar in tretja Eva Kveder
Nastopila je tudi skupina mlajših fantov do 18 let, kjer je zmagal Blaž Gerčar, 2. mesto
je zasedel Mitja Serko in 3. mesto pa Marko Serko. Slika: Zmagovalci Mi. Serko, B. Gerčar in Ma. Serko Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli spominske pokale. ŠTD Rafolče se zahvaljuje ravnateljici ga. Brigiti Nojič za odobritev najema prostora, profesorju Francu Vengustu pa za pomoč pri organizaciji turnirja. Dvoboji so bili zelo zanimivi in v odličnem vzdušju, s polno dobre volje. Organizatorji si želijo drugo leto še večjo udeležbo, da bodo krajani postali z vsakotedenskim treningom še bolj zdravi in sproščeni.
Zimske olimpijske igre na Kopah
Društvo podeželske mladine se je 19. februarja uspešno udeležilo zimskih olimpijskih iger, ki jih je organizirala Zveza slovenske podeželske mladine na smučišču Kope. Na tekmovanju so sodelovala društva iz desetih regij Slovenije. Aleš Rodbelšek
Društvo je organiziralo prevoz, dogodka pa se je udeležilo 13 naših članov. Poskrbljeno je bilo za dobro vzdušje, hrano in pijačo. Nastopali smo v naslednjih disciplinah: veleslalom, žakljanje posamezno in skupinsko, nato pa še snežni pikado posamezno in skupinsko. Na koncu je organizator seštel vse pridobljene točke in razglasil rezultate med posamezniki in ekipami. Naša članica Melita Moneta je osvojila odlično 3. mesto posamično v veleslalomu, prav tako so bili uspešni tudi ostali člani našega društva. Seveda pa je celo soboto potekal tudi spremljevalni program in zvečer zabava s skupino Kingston. Ob tej priliki bi čestital vsem članom za osvojene rezultate in promocijo našega kraja.
Pri Konšku smo se zbrale
Da bi redni letni občni zbor praznovale,
otroke, može in skrbi doma pustile, ^
Tako približno so dvanajstega marca pričele svoj redni letni občni zbor članice Društva podeželskih žena Blagovica-Tro-jane. Tudi letos so se ga udeležile v zelo velikem številu. Po simpatičnem uvodu, ki se je tako lepo rimal in ga je spisala predsednica društva Darinka Vajde, so pričele z resnim delom zbora. Prišlo je, kot vsako leto, veliko gostov, žal med njimi ni bilo župana, ki je bil upravičeno zadržan, ravno tako Pavla Pirnat in Marta Kos, vsakoletna gostja pa je bila ta dan s tuhinjskimi članicami DPŽ, ki so tudi zborovale. Milena Bradač
Darinka Vajde je v letnem poročilu povedala, da so skoraj vse lanske načrte uresničile, žal je odpadlo zimovanje v Portorožu. Organizirale so tri kuharske tečaje, udeležile so se občnih zborov tako sosednjih DPŽ kot tudi drugih v naši KS in občini, poleti so se družile na domačiji Slaparjevih na Vrankah in pomolile na Golčaju. Bile na izletu v Logarski dolini in v Solčavi.
Imele so nekaj strokovnih ekskurzij, v Belo krajino, v Tolmin, Idrijo in Kobarid. Kot vedno se udeležujejo vseh praznovanj v občini Lukovica in marsikje drugje predstavljajo naš kraj in naše izdelke ter običaje. Bile so
na izboru kmetice leta v Zagorju. Bile so nemalo razočarane ob izboru Slovenke leta, saj je skoraj povsem zanemaril predstavnice kmečkega življenja. Od leta 2010 pa so se lepo poslovile skupaj s krajani KS Blagovice in KS Trojane, kjer so avli šole v Blagovici pripravile prav lep kulturni in družabni dogodek.
Letošnje leto bo ravno tako delavno, ravno tako prijetno in družabno, kjer poskusno uvajajo novost, da bi se zbrale vsak prvi ponedeljek v mesecu v novi stavbi na igrišču v Blagovici, kjer bi si izmenjale novice, se lotile kakih ročnih del in se predvsem družile. Ravno tako bo letos v Blagovici na igrišču meddruštveno srečanje s kulturno prireditvijo, ki bo menda posebno doživetje. Izleti in poučne ekskurzije pa tako kot bodo določale številke na njihovem računu in razmere doma, najbrž. Ani Pungartnik jim je recitirala svojo pesem Materin kruh, kjer pride do izraza materino široko srce, kljub težkim časom.
Zopet so prejele pohvale iz sosednjih društev, iz Domžal in Lukovice, ter predstavnika PD Blagovica in PGD Blagovica. Planinci jih prijazno vabijo k še boljšemu medsebojnemu sodelovanju.
Pozdravila jih je tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije, irena Ule in jim ob tem tudi čestitala za 8. marec ter materinski dan. Skeč treh vaških klepetulj in šegavo prikazano razumevanje vse bolj slabega gospodarstva, je skupaj z odličnim kosilom zaključilo letošnje zborovanje.
Sliko z intenzivnih vaj bo poslal predsednik zbora g. Darko Stupica.
intenzivne vaje Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon
Za nami je pevski vikend, ki smo ga pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon od petka, 4. marca, do nedelje, 6. marca 2011, preživeli v nekdanjem Kom-pasovem hotelu na Ljubelju. Mojca Stoschitzky
Oaza miru, tako se namreč zdaj imenuje nekdanji hotel, ki ga že nekaj let uspešno vodi Društvo za zdravo duhovno življenje z župnikom gospodom Vladom Pečnikom, nam je te dni resnično nudila mir, tišino in objem narave. Vse tisto, kar človek potrebuje za sproščeno, vendar intenzivno delo in počitek od vsakodnevnega hitenja. Vse dneve smo posvetili pripravi na območno revijo pevskih zborov,
na kateri bomo nastopili v petek, 25. marca, v dvorani na Viru ter našemu letnemu koncertu, na katerem bomo v mesecu maju zvestim poslušalcem pokazali, da svoje delo nadgrajujemo in pri tem rastemo v kakovosti. Ker smo se družili dva večera, smo sobotni večer namenili tudi občnemu zboru društva; po sprejemu poročil za preteklo leto in potrditvi letnega programa dela, smo za naslednje štiri letno mandatno obdobje izvolili nove organe društva. Predsednik ostaja naš Darko Stupica, v veliko pomoč pa mu bo tudi v bodoče podpredsednik Tone Zajc.
Združili smo torej prijetno s koristnim in ob slovesu soglasno sklenili, da se še vrnemo v to čudovito okolje s prijaznimi gostitelji.
nova stran zgodovine AMD Lukovica
V ponedeljek, 14. marca, so se v prostorih Avto Cerar v Kamniku zbrali člani AMD Lukovica, da bi pregledali delo v preteklem letu in začrtali novo pot v delovanju društva. Tako kot mnoga društva se tudi oni ubadajo s skopimi finančnimi sredstvi in prostorsko stisko, vendar jim zagnanosti za delo ne manjka. Skupaj s pregledom uspehov v preteklem letu, kjer so še vedno poznani predvsem v motokrosu in v zadnjem času vse bolj med starodobniki, so izvolili tudi novo vodstvo društva. djd
Z vztrajnim delom se pokažejo tudi rezultati in tako imajo v svojih vrstah kar dva pokalna prvaka in osvojeno 6 mesto na državnem prvenstvu v motokrosu, kar je glede na trenutno finančno podporo več kot odlično. Novo vodstvo sestavljajo Jože Cerar, predsednik, Marjan Kveder, podpredsednik in Vladimir Andrejka, tajnik in njihova želja, kakor tudi želja vseh nas je, da se o društvu sliši prek meja naše občine. in da z njegovo pomočjo dosežemo tudi boljše rezultate na področju ozaveščanja mladih udeležencev v prometu. Pogled na njihov program daje slutiti, da se bo premaknilo na bolje v skupno zadovoljstvo vseh članov in članic AMD Lukovica in ostalih udeležencev v prometu. Torej, povabljeni na prireditve, ki jih bodo člani AMD Lukovica pripravili že v aprilu.
Roman Orehek iz Imovice je prejel bronasti znak osamosvojitve.
Občni zbor PVD SEVER Domžale
V drugi polovici februarja je potekal občni zbor policijsko veteranskega društva SEVER, odbor Domžale. Poleg zbranih članov so se zbora udeležili tudi predsednik PVD Ljubljanskega območja Emerik Peterka, župan občine Domžale Toni Dragar, predsednik OZVVS Domžalskega območja Janez Gregorič, predsednik območnega združenja Slovenskih častnikov Bine Kladnik, predstavniki kamniškega območja in še nekateri vidni gostje. Tone Habjanič
Navzoče je v uvodnih besedah pozdravil predsednik PVD SEVER, odbor Domžale Maksimilijan Karba in podal dnevni red. Besedo je prepustil Emeriku Peterki, ki je navzočim posredoval poročilo o delu društva za leto 20l0. Povedal je, da je bilo veliko dogajanj, proslav in odkritja spominskih obeležij ter številne športne prireditve. Podal je tudi plan za leto, v katerega smo zakorakali in izpostavil večjo proslavo ob 20. obletnici osamosvojitve v Gotenici, ki bo 15. junija. Ker je potekel mandat dosedanjim članom odbora, so navzoči soglasno sprejeli predlog imenovanja novih članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Maksimiljan Karba, petčlanski odbor pa sestavljajo še Rudi Avbelj, Vinko Bizjak, Drago Lukežič in Rado Remšak. V nadzorni odbor PVD SEVER Ljubljanskega območja pa je bil predlagan Janez Rom. Predsednik nas je seznanil, da sta minili dve leti od podpisa listine o sodelovanju območnih združenj SEVER, OZVVS, OZSČ, OOZB za vrednote ITOB in ZVIS. Nagovorili so nas tudi povabljeni gostje.
Župan občine Domžale Toni Dragar je povedal: »Vesel sem, da smo skupaj, da ste tako aktivni, želim, da bi poenotili veteranske organizacije, da bi bili enotni kot pred dvajsetimi leti. Janez Gregorič pove, skupaj smo bili v vojni, združeni bodimo skupaj v miru. Bine Kla-dnik: »Veliko stvari nas združuje, želim iskrenega sodelovanja tudi v bodoče. Predstavnik Kamniškega območja pa meni, da lahko dobre odnose še poglobimo. Sledila je podelitev bronastega znaka osamosvojitve, ki ga je prejel novi član PVD SEVER Domžale, rezervni policist Roman Orehek iz Imovice pri Lukovici. Srebrni znak osamosvojitve je prejel nekdanji rezervni policist Janez Urbanija iz Žič pri Radomljah.
Ob zaključku je predsednik izrazil željo po še večji aktivnosti članov, prizadeval pa si bo, da bi se članstvo društva povečalo tudi iz vrst redne policije. Prisotnim se je zahvalil za udeležbo ter jim ob prigrizku zaželel prijetno druženje.
Občni zbor Godbe Lukovica
Na rednem letnem občnem zboru so člani Godbe Lukovica ugotovili, da je za njimi še eno uspešno leto delovanja. Opravljenih je bilo enaindvajset javnih nastopov in približno osemdeset vaj, ki so po začrtanem programu potekale dvakrat tedensko. Zaznati je vedno večji interes mladih za sodelovanje v godbi. Lani se je orkestru priključilo pet novih članov in tako ima Godba Lukovica sedaj skupno aktivnih kar 53 članov. Vse leto se je dopolnjeval godbeni arhiv, ki sedaj šteje že prek 200 skladb in za katerega vzorno skrbi Avguštin Gales. Godba Lukovica
Najpomembnejši dogodek za Godbo Lukovica je bilo vsekakor dokončanje in uradna vselitev v svoje prostore nad vrtcem Medo na Prevo-jah v mesecu juniju. V letu 2010 se je namreč nadaljevalo z izdelavo in opremljanjem godbenih prostorov. Gradnjo in opremo smo izvedli s prostovoljnim delom godbenikov in sodelovanjem sponzorjev. Sredstva za godbeni dom so se poleg tega črpala tudi iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V celotni gradnji je bilo opravljeno približno 500 delovnih ur godbenikov in vloženega približno 50.000 evrov finančnih sredstev. Od začetka pa do otvoritve so pretekla manj kot tri leta, kar je izjemen dosežek glede na opravljeno delo. Za redno delovanje je bila večino finančnih sredstev v letu 2010, tako kot v preteklosti prejetih od Občine Lukovica prek razpisa za društva s področja kulture.
V začetku letošnjega leta se je zgodila sprememba na mestu dirigenta Godbe Lukovica. Po zelo uspešnem tradicionalnem novoletnem koncertu v decembru 2010 se je Jaka Einfalt zaradi osebnih razlogov odločil, da žal ne bo več vihtel dirigentske palice Godbe Lukovica. Čeprav je bil na tem mestu le eno leto, se je s člani orkestra zelo dobro razumel in je godbi dal svoj pečat ter s strokovnim pristopom uspešno nadgradil delo preteklih let. Lukoviški orkester je tako objavil razpis, na katerega sta se javila dva kandidata. Upravni odbor je pregledal obe vlogi in po opravljenem razgovoru odločil, da novi, četrti dirigent v zgodovini Godbe Lukovica postane Peter Šala.
Seminar za predvodnike
Godba Lukovica je v preteklih letih precej pozornosti namenila korakanju. Ker to znanje nenehno izpopolnjuje in nadgrajuje, se je predvodnik Vili Gošte 28. in 29. januarja na Ptuju udeležil seminarja za predvodnike, ki sta ga organizirala Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Godba Lukovica
Na seminarju so udeleženci pod vodstvom predavateljev Ivana Medveda (predvodnika Zveze slovenskih godb) in Fredija Simoniča (predvodnika orkestra Slovenske vojske) najprej teoretično spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila, kot so osnove dirigiranja, povelja, delo predvodnika z godbo in nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Nato so udeleženci opravili še praktični del seminarja, ki je potekal s Pihalnim orkestrom Ptuj. Vili Gošte je odlično vodil ptujski orkester in bo tako pridobljeno znanje vsekakor prenesel tudi na člane Godbe Lukovica.
Občni zbor športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče
V soboto, 12. marca 2010 ob 19. uri, je bil v brunarici na igrišču Športno turističnega društva Rafolče redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je nekaj prek 20 krajanov, med njimi tudi nekaj novo priseljenih, ki so se že aktivno vključili v dejavnosti našega društva in že pomagajo pri zelo hitro se razvijajoči krajevni skupnosti Rafolče. Viktor Jemec
Delovni predsednik in predsednik KS Rafolče Marjan Kveder je predstavil potek zbora in pohvalil delovanje društva, predvsem predsednika Staneta Breznika in zelo aktivnega izvršnega odbora ter še nekaj zagnanih posameznikov.
Predsednik ŠTD Rafolče je podal obsežno poročilo o delovanju v letu 2010, ko je bilo izvedenih večino planiranih aktivnosti: uspešno smo zaključili organizacijo malonogometne lige na RCU 2009/10, ki je bila izvedena z 12 ekipami ter v jeseni pričeli z organizacijo lige 2010/11. Organizirana je bila vadba malega nogometa in namiznega tenisa na OŠ Janka Kersnika na Brdu
20.3.2011 smo izvedli delovno akcijo, na isti
dan za zaključek opravili še redni občni zbor društva. Izvedeno je bilo spomladansko in jesensko zbiranje starega papirja (okoli 13 ton). 17.4.2010 smo se uspešno pridružili vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Sledil je pohod po Rahuški poti, izveden 2. maja z lepo udeležbo. 23.5.2011 se je za spremembo v lepem vremenu izvedel 5. turnir v malem nogometu za pokal KS Ra-folče. V počastitev praznovanja občinskega praznika se je v brunarici odigralo občinsko prvenstvo v šahu (2.9.2010), 26.12.2010 se je v brunarici odigral 5. božično-novoletni turnir v šahu za pokal Rafolč. Precej se je delalo na ureditvi brunarice in okolice. Predsednik društva je nato podal načrte za nadaljnje delovanje društva, ki je že izvedlo teniško prvenstvo. V soboto, 9. aprila, ob 9. uri bo delovna akcija na igrišču in tudi čistilna akcija v okolici. Star papir bomo zbirali od 24. - 30. marca. 6. pohod po Rahuški poti bo v nedeljo, 8. maja, ob 8.30 uri, /v primeru dežja za leto 2011 odpade. 6. turnir v malem nogometu KS Rafolče bo v nedeljo 22. maja. 5. vaško srečanje na Gornjem hribu bo v nedeljo, 12. junija, v primeru slabega vremena pa srečanje
Predsednik društva Stane Breznik, delovni predsednik Marjan Kveder in tajnik Marko Breznik
za tekoče leto odpade. Občinsko prvenstvo v šahu bo v začetku septembra ob sofinanciranju občine Lukovica. 6. božično novoletni turnir v šahu bo konec decembra. Uredili bomo še brunarico in okolico. Po podanih poročilih še ostalih smo ocenili, da je dejavnost društva zelo raznolika in še vedno zelo zagnana, kljub občasnemu počitku. Ob skromni zakuski so se kresale še mnoge ideje, vaščani pa so sklenili, da bodo še aktivneje sodelovali in sami polepšali izgled našega lepega dela občine. Vabimo nove člane, da nam pomagajo, da bomo skupaj uživali v novem in lepšem.
Božo Pogačar iz Prevoj - dobitnik posebne plakete
Občni zbor ŠD Zlato polje
V	drugi polovici januarja so se člani športnega društva Zlato polje zbrali na petnajstem občnem zboru in osvežili dogajanja na preteklo leto 20l0. Tone Habjanič
V	uvodnih besedah je predsednik Janez Pogačar pozdravil navzoče člane in povabljene goste in predlagal dnevni red. Za delovnega predsednika je soglasno potrjen Marko Vran-
kar, ki je v nadaljevanju vodil občni zbor. Sledila so poročila delovnih teles. Janez Pogačar je izrazil zadovoljstvo z delovanjem društva in povedal, da se je upravni odbor na svojih sejah sestal kar petnajstkrat. Uspešno smo opravili vse zadane naloge in aktivnosti tudi na rekreativnem področju. Manj zadovoljen je z izvedbo sanacije igrišča, ker zaradi pomanjkanja denarja nismo bili uspešni. Bo pa
to prioriteta in v planu dela za letošnje leto, saj upamo, da bomo po štirih letih prošenj za ta namen pridobili sredstva, s katerimi bi uspeli sanirati poškodovani del igrišča, dokončali razsvetljavo ter obnovili dotrajano zaščitno mrežo. V nadaljevanju je podal svoje poročilo blagajnik Roman Klopčič in povedal, da smo koristno uporabili denar in kljub izdatkom leto zaključili pozitivno. Prisluhnili smo poročilu o športnih aktivnostih, ki so bila dokaj obširna. Že takoj na začetku lanskega leta smo pridno izkoristili snežne razmere in organizirali kar štiri tekme v smučarskih skokih, med katerimi je bil izenačen rekord skakalnice 24 m in pol. Vrstile so se šahovske aktivnosti, tudi srečanje z ekipo Gradišča in zimska nogometna liga v RCU. Najbolj aktivni smo bili na nogometnem igrišču, saj smo odigrali kar 37 nogometnih srečanj z raznimi ekipami. Udeležili smo se tudi treh turnirjev, trikrat pa smo jih organizirali tudi sami. Na vsa poročila je sledila razprava, v kateri pa navzoči niso imeli pripomb. Kot vsako leto so bila tudi tokrat podeljena posebna priznanja - plakete - za dolgoletno sodelovanje in pomoč ŠD. Slednje so prijeli: Stane Klopčič iz Domžal, Stane Jemec - Gostilna Bevc iz Lukovice in Božo Pogačar - Gostilna Gašper s Prevoj, ki se je zahvalil in izrazil veselje ob sodelovanju, ki traja že tretje desetletje. Z nekaj besedami nas je nagovoril tudi predsednik KS Zlato polje Janez Pavlic ter pohvalil delo društva in upa na dobro sodelovanje tudi v bodoče.
Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem prisotnim, občini Lukovica ter vsem, ki športnemu društvu pomagajo, z željo po sodelovanju tudi v prihodnje. Ob klepetu in prijetnem druženju smo se veselili v društvenem prostoru še nekaj uric.
Ustanovili smo novo društvo -Turistično društvo SV. Vid
Med krajani KS Prevoje so se porajale ideje ter pokazali novi izzivi, ki bi povezovali lepoto naše okolice, bogato dediščino, znanja in izkušnje ter prijetno druženje v skupnih projektih. Tako se je 15.2. 2011 v prostorih KS Prevoje, ustanovilo novo društvo - Turistično društvo Sv. VID. Jerneja s. Turk
Že na ustanovnem sestanku ni manjkalo zanosa in dobrih idej, kako bi turistično obogatili našo okolico in sobivanje krajanov v njej. Kot
naše osnovno poslanstvo v okviru delovanja Turističnega društva Sv. VID smo tako v sprejetem statutu zapisali:
-	vodenje in koordiniranje dejavnosti, ki so skupnega pomena za razvoj in pospeševanje turizma v kraju in širši regiji,
-	sodelovanje z drugimi društvi in zvezami, ki imajo vpliv na turizem,
-	organiziranje oziroma sodelovanje pri turistični vzgoji in izobraževanju prebivalstva, zlasti mladine,
-	organiziranje ali sodelovanje pri organiza-
ciji turističnih, kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev,
-	usmerjanje, organiziranje in vodenje akcij ter tekmovanj med člani za urejanje in olepšavo krajev ter objektov,
-	dajanje pobud za razvijanje, oblikovanje in poenotenje turističnih obeležij,
-	spodbujanje usklajenega izdajanja vzgojne, strokovne turistične in ostale literature ter edicij turistično propagandnega značaja,
-	varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine ter negovanje ljudskih običajev,
-	sooblikovanje turistične ponudbe v kraju,
-	spodbujanje vključevanja krajevnih tradicij v turistično ponudbo,
-	spodbujati razvojrekreativno-izletniškega turizma,
-	splošna turistična informacijska dejavnost. Na kratko bi lahko rekli, da je naš cilj spodbujanje razvoja turizma, krepitev turistične kulture in dejavnosti v Krajevni skupnosti Prevoje, Občini Lukovica ter širše.
Vodenje prvega predsedniškega mandata za dobo 2 let, je bil zaupan ge. Christini Berk. Da pa lahko delujemo kot društvo smo izvolili tudi vse potrebne ostale organe društva. Z njihovo potrditvijo je bil pred nami že prvi izziv. V juniju se bomo prvič predstavili s prvim velikim projektom - sejmom Sv. VID-a, kjer bomo predstavili našo dejavnost in vam ponudili pravo turistično doživetje za vso družino.
In na koncu še povabilo z mislijo »TURIZEM SMO LJUDJE«. Pridružite se nam in skupaj bomo soustvarjali turistično podobo in družabnost našega kraja. Svojo pristopno izjavo lahko sporočite ge. Christine Berk na telefonsko številko 051 621 160 ali e-mail naslov: cberk.kveder@gmail.com. Z veseljem vas pričakujemo!
Utrinki z občnega zbora DPŽ Lukovica
Leto je hitro minilo. Zopet smo se zbrale, da naredimo obračun dela preteklega leta, in plan za letošnje leto. Kot po navadi, je bil občni zbor 8. februarja, ki je hkrati kulturni praznik. Temu primerno smo pripravile kratek program. Naše pevke so zapele nekaj pesmic, prebrale smo dve Prešernovi, in eno Vodnikovo pe-
sem. Nato se je začel občni zbor Društva podeželskih žena Lukovica. Po pozdravnem govoru naše predsednice Vide Capuder, izvolitvi delovnih teles občnega zbora, in potrditvi dnevnega reda, so sledila poročila. Iz njih je bilo razvidno, da je naše društvo delovalo več kot uspešno. Skozi vse leto so se vrstile
prireditve, meddruštvena srečanja, izobraževanje članic, druženja in promocija občine Lukovica. Na poročila ni bilo pripomb, razen, da se letos promocije občine na prireditvi Alpe-Jadran, ni udeležil noben predstavnik občine Druga društva so imela prisotnega vsaj kakega predstavnika svoje občine, nekatera pa celo župana. drž Lukovica
Letos je blagajniške posle predala dolgoletna blagajničarka Anica Cerar. Za vse minulo delo se ji še enkrat zahvaljujemo. Za novo blagajničarko smo izvolili Francko Nakrst. Želimo ji, da bo uspešno delovala kot blagajničarka in ne bi imela nobenih težav.
Sprejele smo plan dela za leto 2011 in s tem zaključile uradni del zbora. Našega občnega zbora so se udeležile predstavnice drugih društev, kot so Blagovica-Trojane, Komenda-Kamnik, Domžale, predsednica zveze kmetic Slovenije, ga. Irena Ule, svetovalka za dopolnilno dejavnost in družino ga. Marta Kos, predstavnica občine Lukovica ga. Katka Bohinc in posebna gostja ga. Darja Roječ, ki nam je povedala svojo pretresljivo zgodbo o boju z rakom. Vse gostje so nas nagovorile in nam zaželele še veliko uspehov v nadaljnjem delu. Nato se je druženje nadaljevalo do popoldanskih ur.
Konjerejsko društvo Lukovica pripravilo 15. Redni letni občni zbor
Konjerejsko društvo Lukovica se je v petek 4.3.2001, zbralo na 15. Rednem letnem občnem zboru v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Prisotni so pregledali poročila organov društva se pogovorili o delu, ki so ga opravili skozi leto, ter si zadali tudi načrte za prihodnje. mk
Lastniki in ljubitelji konj so se v oktobru 1996 zbrali v Lukovici in ustanovili Konjerejsko društvo Lukovica. Namen tega Društva je že od samega začetka v povezovanju, izobraževanju članov, zdravstveni negi in preventivi ter skupnih aktivnostih članov in njihovih konj. Temeljno načelo Društva je dru-žanje zaradi ljubezni do konj in kot radi poudarjajo ne zaradi tega ker bi konje imeli zaradi lastnega statusa. Ustanovnih članovje bilo 27, danes pa je v Društvo včlanjenih 170 članic in članov iz širšega območja. Društvo
AVTO SET d.o.o.
■■Him
UGODNEJE
Ol
DO UGODJA
PLAČAJ
EXPRESSION, ODPELJI
DYNAMIQUE
PRIHRANITE DO
MAREC 2011 • ŠT. 01/11 • NAKLADA: OMEJENA« IZDAJA: RENAULT SLOVENIJA, D.O.O,
'Akcija ve\<a do 304 2011 Več na wi
pn mešanem ciklu 4,0-8,2 \/100km Emisije CO^ 106-190g/km Slika je simbolna Re
o, Dunajska 22, 1511 Ljubljana
LETA OB NAKUPU KATEREKOLI OPREME gajmhclje vam PODARIMO ZA RAZRED VIŠJO

DragomeU 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mall: lnfo@avtoset.sl, Internet: www.avtoset.sl
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
je bilo aktivno skozi vse leto 2010 in je izvedlo mnoge dogodke ter dejavnosti, prav tako pa so člani društva tudi sodelovali na mnogih prireditvah. Društvo je organiziralo predavanja, pohode, Konjerejski dan, ekskurziji za člane in mladino. Sodelovali so na prireditvah, kot so Dnevi narodnih noš v Kamniku, ter Mihaelovemu sejmu v Mengšu. Z veseljem so člani počastili tudi najstarejšega aktivnega člana Egidija Capudra-Tila, ki je v avgustu praznoval 90. Rojstni dan. V letošnjem letu pa okroglo obletnico 80.let aktivnega člana Društva ter velikega ljubitelja konj Simona Hribarja iz Ihana. Največji dogodek v preteklem letu pa je bil nastop društvene garde na državni prireditvi ob 430. Letnici Kobilarne Lipica. Garda Društva je igrala na sprevodu najvidnejšo vlogo in si je med vsemi zaslužila največ pohval. Celo gospa ministrica Ljubica Jelušič je po srečanju z našo Konjenico izjavila, da bi morala konjenico kot redni sestav voske imeti tudi država. O dogodku ter sodelovanju na največji konjeniški prireditvi tega leta v Sloveniji so posneli tudi dokumentarni film. Konjerejsko društvo Lukovica oziroma njihove fotografije pa so se pojavile na mnogih slovenskih spletnih por-talih po Sloveniji. Člani so potrdili še smel program dela, ki ga je pripravil Izvršni odbor društva, nato pa so se zadržali v pogovoru, ki kot vedno prinese izmenjavo izkušenj in znanja pri delu z živalmi. Prav posebej so se razveselili udeležbe predsednika in predstavnikov Konjeniškega društva Duplek, pri Mariboru, ki so ptrdili dobro sodelovanje z Lukovico ter povabili člane Konjerejskega društva Lukovica na prireditve na štajersko.
T
RAtunavaDSTVo mWLIHA
prispevamo k vašemu dobičku
Zvami Že 15 let
I ^
Računovodstvo Pavliha
m: 041/682-727 www.pavliha.org
UGODNA CENA IN HITRA STORITEV
Odslej vse pravne storitve bliže vašemu domu!
£Tû. lUS STOSCHITZKY IN PARTNER
. .	pravno svetovanje, d.n.o.
• pravno svetovanje fizičnim in pravnim osebam • sestava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo • zastopanje strank • druge pravne storitve
URADNE URE:
vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure ali kadarkoli po predhodnem dogovoru Pokličete lahko vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 ure, na številki: 070 725 700,070 725 701 Obiščite nas na sedežu v Lukovici nad Kmetijsko zadrugo ter na spletni strani: www.ius-svetovanje.si
ZAHVALA
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne.
Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat
Stane Slokan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času težke bolezni stali ob strani, mu kakorkoli pomagali, posebno dr. Kovačevi in sestri Vandi v zdravstvenemu domu Mengeš. Hvala Dr. Smrdelju, dr.
Kompanu in osebju na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali ob urah slovesa in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena ustna in
pisna sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, bratu Petru in teti Dorci za poslovilne besede, nekdanjim sodelavcem Alpetourja za poslovilni obred kamionov, poslovnemu partnerju g. Kropivniku, direktorju S&K d.o.o. za finančno pomoč. Hvala sestram Klarisam, ki molijo za Staneta in za nas.
Hvala vam.
Žena Ani, otroci Katja, Anamari in Jan, mama Stanka in oče Matija, brata Janez in Peter ter sestra Mateja z družinami in vsi ostali
Đif2u ljudem
PISMA BRALCEV
Sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningitisu
Na predlog svetniške skupine N.Si je Občinski svet 16. februarja 2011 soglasno sprejel amandma k Odlokoma o proračunu Občine Lukovica za leto 2011 in 2012, za uvedbo nove postavke Sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningitisu v višini 2.700 evrov za vsako proračunsko leto. Občina Lukovica bo sofinancirala 1 (en) odmerek cepiva letno za enega občana (trenutna cena je približno 27 evrov za odmerek), kar pomeni 100 odmerkov letno. oo N.si Lukovica
Občani občine Lukovica smo zaradi velikih gozdnih površin in močne okuženosti klopov zelo izpostavljeni možnosti okužbe s klopnim meningitisom. Edina prava zaščita je preventivno cepljenje otrok (od enega leta naprej), mladine in odraslih. Cepljenje je potrebno večkrat ponoviti. Osnovno cepljenje sestavljajo trije odmerki, ki jih človek prejme v obdobju enega leta. Cepilnih shem je več, klasična pa poteka po naslednjem razporedu: prvemu cepljenju čez mesec dni sledi drugo in čez leto dni še tretje cepljenje. Ker cepivo ne ponuja trajne zaščite, so potrebni tako imenovani poživitveni odmerki: prvi tri leta po zadnjem odmerku osnovnega cepljenja in nato vnovični odmerek vsakih pet let, po 60. letu pa znova po en odmerek na tri leta. Najbolj priporočljivo je, da se cepimo pozimi, ko so klopi nedejavni, vendar to ni nujno - cepiti se je mogoče ne glede na letni čas. V Občinskem odboru N.Si Lukovica upamo, da bo Občinska uprava čim prej sklenila dogovor o sofinanciranju cepljenja z Zdravstvenim domom Domžale, saj od sprejema proračuna do oddaje člankov (14. marca ) tega še ni storila.
Podžupana imenuje in razrešuje župan in ne občinski svet!
V zadnji številki Rokovnjača je na drugi strani v črnem okvirju zapisana popolna laž. Piše, da je Občinski svet na svoji tretji seji imenoval podžupana g. Bojana Andrejko. vinko Pirnat N.si
Podžupana imenuje in razrešuje izključno župan kot to predpisuje 33. člen Zakona o lokalni samoupravi! Tako je tudi v tem primeru imenovanje izvedel župan, ki je na seji občinskega sveta s svojo odločitvijo samo seznanil občinski svet, o njegovi odločitvi pa svetniki nismo in tudi ne smemo glasovati!
Pridružujem se čestitki ob imenovanju z željo po korektnem sodelovanju z vsemi svetniki!
HnmniškE i nouicE
Berite nas tudi na www.kamniske-novice.si!
Dovolj nam je!
SDS
Na 8. seji Sveta Slovenske demokratske stranke smo, 11. marca 2011, soglasno sprejel naslednji javni poziv: Slovenska demokratska stranka z veliko zaskrbljenostjo doživlja zaostrovanje političnega boja, ki ni usmerjen v iskanje čim boljših rešitev za izhod iz gospodarske, finančne in socialne krize, pač pa je usmerjen v skrbno načrtovan politični pogrom nad največjo opozicijsko stranko. Iz slovenskega političnega prostora izginja vsakršna normalna strankarska pluralnost. Ni več dialoga, je le še en sam skrbno načrtovan medijski linč, ki nas predstavlja kot drugorazredne državljane. V Sloveniji potrebujemo novo zavezništvo demokratov na levi in demokratov na desni. Načrtovalcem in izvajalcem teh afer, laži in propagande, zato sporočamo: predaleč ste šli! Iz te gonje bo SDS s svojim predsednikom Janezom Janšo izšla še močnejša in odločnejša. Mi ne bomo šli na dopust, mi se ne bomo izločili iz političnega življenja, kajti to je cilj vsega tega pogroma. Ne, mi smo tu in vse kaže, vse bolj močni in odločni.«
MESTNE LEKARNE
iCKilklKNS^lN^	1230 Dcmdal«
IdoB^iffîflHfliBliil^fDl^^klBtnr.ti
LEKAEMA KAMNIK^iinnn 7,1240KnmrFk
it, Matnnll
limUA MENGEi 'lwtminD M^n^ul
rtw.il
iLÎIttSNÏRilIflOft^^^
icbmtiUFBdemlJs^^
LEKARMA MORAVČE - Trg stabodr; IJ^il Maraila
iEKmNil^ij^	por.
LfKAHNA LITiA - Trg mňnyát Llti|a JeluiniiiJil|jp@tiiHlni|^ariw.iJ
01 777 02 51 01 777 01 33 Q1 777 03 2Q 01 77 7 0Î 26 01 77702 31 01 777 02 45 01 777 02 41 01 777 02 3S
Deiurrt ÈekamI od Ol.Cndll do
LEKARNA KAMNIK	ofrdeljo in pmznihi od 17,00 do 20.00
LEKAfiHAu DOMŽALE Mt^ljc in praziiikt od 09.00 do ] 2.00
www.mestfiekkarrre. si
S tehničnim pregledom do čolna!
AKCIJA: 1. 3. - 1. 7. 2011, več na www.honda-as.com