Poštni Mfad M!1 Ceiovet — Vertagspostamt M!t Kiagonturt i:haja v Ceiovtu — Eracheinung:ott Ktagenfurt Poaametni inod l.M !ii., mesečna natočnina 5 iHingov P b. b. Letnik XX!X. Ceiovec, petek, 12. juiij 1974 Štev. 28 (1667! Matični narod se odiočno zavzema za pravice koroških Siovencev V Trstu se je začeta mednarodna konferenca o manjšinah V Čmečah pri Dravogradu so 4. juiija slovesno obhajati občinski praznik in Dan borcev. Med šfevil-nimi častnimi gosti je občinstvo lah-ko pozdravito tudi namestnika sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS Vlada Janžiča, ki je imel stav-nostni govor. V svojem govoru se je Janžič spomnit na dni pred 33 teti, ko je okupator v teh krajih začet z množičnim izseljevanjem Slovencev ter zagrešit številne gnusne zločine. Opomnit je mladino, naj se uči iz te dobe, da se vedno zaveda, komu se ima zahvaliti za lepo življenje v svobodni domovini 'in da vidi kakšne žrtve so bile potrebne, da je Jugoslavija danes svobodna in neodvisna država. Nato je Janžič pri-šet tudi na sodelovanje Avstrije z Jugoslavijo in ugotovit, da se je le-to v zadnjih letih dobro razvilo in zboljšalo. .Kljub temu — je poudarit Janžič — pa so ostala odprta še nekatera pomembna vprašanja, ki nadaljni razvoj uspešnega sodelovanja zavirajo. Sem sodi predvsem neizpolnjevanje iin zavlačevanje uresničevanja že sprejetih obveznosti s strani Avstrije. Za nas je popolnoma nesprejemljivo — je dejal govornik — da 20 let po podpisu državne pogodbe, ki izrecno zagotavlja pravice in svobodni razvoj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji, njene določbe še vedno niso uresničene. Kot je znano, mi to ravnanje ocenjujemo kot popuščanje pritisku nacionalno-šovinističnih 'in neonacističnih sil, ki so v preteklosti povzročile toliko zla. S parolo, o nekakšni ogroženosti nemško govorečega prebivalstva, danes organizacije kot Heimat-dienst, odločno nasprotujejo vsa- „Volkszeitung" hujska proti naprednim ljudem 30. junija je celovška .Volkszei-tung" objavila članek pod naslovom .Linksruck an der HBW" (Hoch-schule fiir Bildungssvissenschaften). V tem članku izhaja iz dejstva, da bo postal novi rektor celovške univerze prof. Heintel, ki je bil doslej poznan kot nekoliko liberalen profesor ter pripadnik SPO. Slovencem iz številnih hujskaških člankov znani Ingo-mar Pust, ga označi kot „ ekstremnega marksista". In brž ima povod udariti proti dvema naprednima asistentoma prof. Heintla, ki se vključujeta v napredno gibanje. Med drugim tudi odločno podpirata boj za enakopravnost slovensko govorečega dela ljudstva na Koroškem. Ker sta oba tudi člana delovnega krožka ..Galerija Hildebrand" vidi Pust „ozke stike" tega kroga z visoko šolo. Kaka nevarnost, ker je znano, da precej naprednih ljudi zahaja v galerijo k razstavam, predavanjem, diskusijam in drugim prireditvam. Namen galerije je namreč odpreti vrata vsakomur, ki ima zanimanje za katerokoli kulturno-politično udejstvovanje. Reakcionarjem je seveda vsaka napredna kretnja trn v peti. A pride še hujše! Tudi .slovenski ekstremisti" spadajo k tem „StoB-truppom", katerih „Sprengkraft" da ni za podcenjevati, tako Pust. In ti so odgovorni po njegovi logiki za konflikt s krajevnimi napisi — ne dejstvo, da so Slovenci že od nekdaj na Koroškem objekt diskriminacije in zapostavljanja, hujskanja in teptanja njihovih legitimnih pravic. Imensko napada izdajatelja nekega naprednega dijaškega lista celovških učencev kot .slovenskega ekstremista". In vsi tile Pustu sumljivi in nevarni elementi stanujejo menda v neki komuni v severnem predelu Celovca — kar moški in ženske skupaj! To je seveda laž. Pa tudi kaj če bi? Kaj to briga Pusta? Ves članek ima namen nahujskati ljudstvo proti naprednim ljudem in jih onemogočiti. K temu je izjavil v odgovoru na članek novi rektor prof. Heintel, da to pisanje predstavlja namerno manipulacijo in da vsebuje, brez ozira na resničnost vse, s čimer misli Pust, da je možno negativno vplivati na bralce. Taka taktika ni nič novega. Slovenci smo je že vajeni kot konj voza! Kaže nam pa, da nismo tarča reakcionarjev le mi Slovenci, ampak vsak napreden človek — če zdaj govori nemško ali slovensko. Zato se je treba združiti in premostiti cepitev, ki jo taki krogi iz dneva v dan že desetletja nosijo med koroške delovne ljudi. No, sicer pa se je Volkszeitung ob tem primeru enkrat kar sama najbolj urezala. Že nekajkrat je morala objaviti odgovore oseb, ki jih je poprej napadala. Njeni in Pustovi argumenti so se tokrat sami razkrinkali. In se bodo v bodoče še večkrat! kršnemu uresničevanju narodnostnih pravic koroških Slovencev in vzdržujejo atmosfero pritiska in terorja. Te reakcionarne in fašistične sile, ki pritiskajo na slovensko manjšino v Avstriji se oskrbujejo z idejami iz arzenala Hitlerjeve ideologije. Seveda smo te najbolj iznakažene ideje prisiljeni jemati resno, saj se manifestirajo v rušenju partizanskih spomenikov in skrunjenju grobov. Manifestirajo se tudi v težnjah zanikanja protina-cističnega gibanja na tleh današnje Avstrije. Verjetno ravno takšne ideje preprečujejo, da niti eden koroški partizan, sedanji avstrijski državljan, še vedno ni mogel prejeti odlikovanja, ki mu ga je dodelila Jugoslavija v vrstah osvobodilnega gibanja in antifašističnega gibanja. To se dogaja v sodobni Avstriji, ki se proglašo za napredno in demokratično. V tej deželi — čeprav trideset let po porazu nacizma — nekateri celo nastopajo s tezo, do je dober Avstrijec le tisti, ki je v drugi svetovni vojni izpolnil .svojo obveznost do domovine", to je, da se razumemo, tisti, ki je bil v vrstah Hitlerjeve armade. Takšno .domoljubje" je nedvomno v popolnem nasprotju z zgodovinskim dejstvom, da je prav zmaga nad Hitlerjem pripeljala do ponovne vzpostavitve demokratične Avstrije po drugi svetovni vojni." Ob koncu svojega govora je Janžič izrazil upanje, da bodo demokratični interesi v Avstriji prevladali nad strankarskimi in vele-nemškimi ter šovinističnimi interesi. Poudaril je še, da se bo Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe In kot matična dežela, tudi v bodoče zanimala in skrbela za izpolnjevanje obveznosti Avstrije do narodnostnih skupnosti. Koroška stvarnost opozarja na diskriminacijo Siovencev Da Avstrija skoraj dvajset let po podpisu državne pogodbe še vedno ni rešila svojih obveznosti do Slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, priznava celo avstrijska vlada. Kljub temu pa na različnih mednarodnih forumih po svojih predstavnikih vedno znova zatrjuje, da so koroški Slovenci povsem enakopravni državljani. Toda stvarnost je druga. Številni atentati na slovenske ustanove, partizanske spomenike in imovino posameznikov v zadnjih desetletjih, so široko javnost vedno spet opozarjali na protislovensko gonjo. Napadi na slovenske ustanove so se v zadnjih letih stopnjevali in so razburili tudi mednarodno javnost. Na koroške Slovence se izvaja stalni psihološki pritisk v vseh mogočih načinih, pri čemer so zlasti nemškonacio-nalni krogi posebno prizadevni. Tu ne bomo naštevali že znanih primerov, kajti tako šovinisti kot tudi uradna Avstrija vedno znova .dokazujejo" svojo .naklonjenost" koroškim Slovencem. V tem oziru se je velikovški občinski svet že večkrat izkazat kot vodilnega. Slovenskim organizacijam, tako Slovenski prosvetni zvezi kot Krščanski kulturni zvezi, je že večkrat odklonil občinsko dvorano v kateri sta osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev nameravali izvesti svoje prireditve. Tokrat pa se je na občinski svet v Velikovcu obrnilo krajevno slovensko prosvetno društvo v Velikovcu, da bi v občinski dvorani priredilo večer folklore gradiščanskih Hrvatov. Toda tudi prosvetaši v Velikovcu so dobili negativen odgovor in spet z isto motivacijo — češ, da bi prireditev kalila mir. Tu se sklicujejo na emocije, ki jih je razvnelo postavljanje dvojezičnih napisov, in da je atentat na domovinski dom v Miklavčevem situacijo še zaostril. Očitno je občinski odbor v Velikovcu na to svojo odločitev celo ponosen. Kako klavrno uslugo je s tem napravi) tistim uradnim krogom v Avstriji, ki zatrjujejo, kako da je v Avstriji manjšinsko vprašanje vzorno rešeno, se kot zgleda niti ne zavedajo. Že dejstvo, da bi kulturna prireditev kalila mir, jeza še tako pristranskego opazovalca jasno dovolj, da tu gre za zapostavljanje koroških Slovencev. V Velikovcu iščejo madež tam, kjer ga ni. Žalostno, zelo žalostno za široko demokracijo v Avstriji, kjer morajo večino ščititi pred .nevarno* manjšino. V sredo 10. julija se je začela v Trstu mednarodna konferenca o manjšinah. V teku komaj 14 dni je to drugo veliko zasedanje s podobno vsebino. Kokor smo že poročali, se je v ponedeljek končal seminar o manjšinah OZN v Ohridu. V razliko z ohridskim seminarjem, kjer so delegati različnih držav konferirali o manjšinah, bodo v Trstu govorili zastopniki manjšin. Tudi koroški Slovenci smo v Trstu zastopani s svojo delegacijo. ZSO zastopajo dr. Franci Zwitter, dr. Pavel Apov-nik, dr. Avguštin Malle ter absolventa pravnega študija Ferdinand Velik in Gustav Brumnik, NskS pa dipl. jurist Filip Warasch, dr. Regi-nald Vospernik, dr. Erik Prunč in učitelj za poklicne šole Herbert Seher. Tržaška konferenca o manjšinah Zvezni predsednik uradno prevzei posie V torek je novo izvofjeni zvezni predsednik dr. RudoM KirchschKšger v pariamentu siovesno prisege) in tako uradno prevzei posie državnega predsednika. Dr. Kirch-schidger je peti povojni predsednik, ki je bii za voditeija države izvoijen 23. junija ie-tos. V pariamentu je v svojem govoru nagtasii potrebo po ohranitvi miru in nadaijevai, da so staina nevtrainost, zgodovinske izkušnje in zemije-pisna iega zagotoviio, da smo na pravi poti sodeiova-nja med vzhodom in zahodom ter severom in jugom ter poudari), da bo nadaijevai deio štirih povojnih predsednikov, ki so biii poroki demokracije, tederaiizma in državnosti. Zavzemai se je tudi za enakopravnost vseh državija-nov in pri tem posebej omenii manjšino in njene pripadnike ter vse tiste, ki so drugačni, kot si prizadevamo biti mi, je zaktjučii novi predsednik. izhaja iz obveze tržaške pokrajinske uprave, ki je zanjo dala pobudo s sodelovanjem goriške pokrajinske uprave in s pokroviteljstvom avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska Benečija. Kako resno se prireditelji s to konferenco bavijo, nam priča dolgo pripravljalno delo, ki se je začelo že ieta 1971. Takrat so se začeli prvi mednarodni stiki, ki so utrdili prepričanje pobudnikov konference, da je takšno zasedanje glede na aktualnost vprašanja izredno važno. Znanstvena predkonferenco, ki je bila lani in katere se je udeležilo nad 40 znanstvenikov in izvedencev iz vsega sveta, je manjšinsko vprašanje obravnavalo z zornega kota različnih znanstvenih pogledov od pravnih do ekonomskih ved, psihologije, zgodovine, jezikoslovja in vseh različnih panog sociologije. Kar v Ohridu ni uspelo, hočejo v Trstu ponovno definirati: pojem manjšine z vidika zgodovine in kulture. Tako hočejo izdelati nova sredstva za klasifikacijo evropskih manjšin. Do zadnje vojne so problem manjšin obravnavali le z etnološkega in političnega vidika. Toda težišče se je preložilo na socialna in gospodarska vprašanja. Ker se je doslej v Evropi pokazala zaskrbljujoča nezmožnost reševanja manjšinskih vprašanj in so manjšine pogosto samo razlog trenj, konfliktov in nacionalističnih nasprotovanj, je danes skrajni čas, da se s tem vprašanjem bavijo vsi prizadeti — od zastopnikov manjšin do najvišjih političnih forumov. Pripravljalna konferenca v Trsfu je izdelala delovn-i program z naslednjo prednostno lestvico: a) dejavnost mednarodnih organizacij, b) uporaba jezika, šolstvo, kultura in sredstva javnega obveščanja, c) družbenogospodarski aspekti obstoja in razvoja manjšin, d) ustav-no-pravni aspekti manjšinskega vprašanja. Konferenca v Trstu se bo razdelila na več komisij, ki se bodo ba-vite z zgoraj omenjenimi problemi. Brez dvoma bo konferenca doprinesla nov in važen delež k reševanju manjšinskih vprašanj, ki so odprta skoraj v vseh evropskih državah. Nixon obiskal Sovjetsko zvezo Z velikim govorenjem o .ogrom-nih uspehih", ki da so jih imeli pogovori ameriškega predsednika Richarda Nixona z generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom v Moskvi, se je vrnil ameriški prezi-dent 3. julija v Washington. Bil je to tretji takoimenovani .vrhovni pogovor" med obema politikoma velesil. 2e preden je Nixon prispel v Moskvo, so ameriški in sovjetski zastopniki vedeli povedati, kakšne .ogromne uspehe" za mir in popuščanje napetosti na svetu bodo ti pogovori imeli. Saj mislita Nixon in Brežnjev, da odvisi vse na svetu samo od blage volje obeh velesil. Tako sta tudi letos zopet mnogo govorila o žariščih na svetu, ki jih pa povzročata predvsem sami. Pomenila sta se tudi o .razorožitvi" in .omejitvi atomskih poskusov" ipd. Podpisala sta številne dokumente ki merijo v to smer, med drugim tudi protokol o omejitvi podzemeljskih atomskih poskusov. A črnilo podpisa na tem papirju se še ni posušilo, ko so ZDA že javile nov uspešen poskus podzemeljskega atomskega testa. In če si ogledamo svetovno situacijo, vidimo, da na svetu ni duha ne sluha o popuščanju napetosti, marveč da nastajajo nova vojna žarišča, kjer se vedno vmešavata obe velesili ZDA in SZ. Oglejmo si samo Bližnji vzhod, Latinsko Ameriko ali Indijsko podcelino. Povsod velesili tekmujeta za večji vpliv. Toda kljub vsemu govoričenju o popuščanju napetosti na svetu, jima ne bo uspelo uspavati narode sveta, ki se borijo proti hege-monističnim namenom velesil za neodvisnost in svobodo. Seminar OZN o manjšinah v Ohridu končan V ponedeljek se je končal seminar OZN o manjšinah v Ohridu. Težišče seminarja je jasno ležalo na narodnostnih manjšinah. To zrcali hkrati važnost problema narodnostnih manjšin v svetovnem merilu. Cilj tega seminarja OZN ni bil, da bi zastopniki raznih držav obravnavali konkretna vprašanja oz. izdelali konkretne predloge za rešitev vseh problemov, marveč je bil le izmenjava bogatih izkušenj različnih držav glede manjšinske zaščite. Bilo je tudi prekoračeno ozko gledanje evropskih držav, saj so v Ohridu bili tudi zastopniki arabskih, azijskih in afriških dežel, kjer se postavljajo problemi manjšin seveda povsem drugače kot v Evropi. Ti problemi so zlasti v Atriki tesno povezani z bojem proti (portugalskemu in južno-afriškemu) kolonializmu in bojem črnskih narodov za neodvisnost, v arabskih deželah z bojem palestinskega naroda proti izraelskemu cionizmu itd. Kljub temu pa se vidi, da imajo zatirani narodi povsem iste interese ter skupno zahtevajo čimprejšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj glede narodnostnih manjšin. V teku seminarja so se izkristalizirale tri točke, ki so bile v središču razpravljanj: a) kaj je manjšina, b) kako zaščititi manjšino in c) ali ima matična država pravico se zanimati za manjšino v sosedni državi? Pri drugem vprašanju je prišlo do trdne konfrontacije nasprotujočih se stališč. Medtem ko so zastopniki Avstrije, Italije in Bolgarije zastopali takoimenovano /individualno zaščito manjšine" je večina drugih delegatov — med njimi predvsem jugoslovanski zastopnik — zastopala .kolektivno zaščito manjšin". Značilno je, da so o prvi varianti spregovorili zlasti zastopniki tistih držav, v katerih manjšinski problemi pravzaprav sploh niso rešeni (tako v Avstriji in Italiji), medtem ko Bolgarija sploh zanika obstoj makedonske manjšine v svoji državi. Individualna manjšinska zaščita — to se pravi, da obravnavajo zastopniki te teorije manjšinsko vprašanje iz izhodišča splošnih osebnih državljanskih pravic. Obravnavajo zgolj osebe, državljane in odnos ustave in zakona do njih. To pa ne pomeni nič drugega kot to, da manjšine ne obravnavajo kot skupnosti in da ne izhajajo iz stvarnega uresničevanja tistega, kor je napisano v ustavi in zakonih, da skratka nočejo govoriti o izvajanju teh določil v praksi. Treba pa je videti manjšino kot skupnost in jo kot takšno tudi upoštevati. Treba je — kakor je naglasila večina navzočih delegatov v Ohridu — manjšino kolektivno ne te ščititi, marveč jii tudi nuditi najugodnejše možnosti za obstoj in vsestranski razvoj. Kajti samo na ta način je tudi možno posameznega člana manjšine braniti pred diskriminacijo, samo na ta način bo možna dejanska enakopravnost. Poudarjeno je bilo, da je ureditev stanja manjšine sestavni element državne ureditve. Kajti politika diskriminacije, asimilacije oz. sploh nepriznanja manjšin, ne utegne samo kaliti mir znotraj države, marveč bremeni tudi odnose med sosednimi državami. Seveda ni mogoče manjšinskih problemov rešiti povsod z istimi metodami, vendar pa je predpogoj za vsako rešitev, da se izpolnijo vse obveznosti mednarodnih in meddržavnih pogodb. Samo če se takšna politika konse-kventno izvede, je dana garancija, da ne bo prišlo do konttiktov; samo če se vsaka država dosledno drži teh principov bosta zagotovljena mir in varnost na svetu. Vsaka manjšina je integralni del države, v kateri živi, vendar pa pripada v etničnem smislu narodu, ki živi večinoma v lastni dr-žavno-politični ureditvi. Tako je treba tudi razumeti pravico in dolžnost matičnega naroda, da skrbi za čimprejšnjo ureditev položaja njegove manjšine. Takšna skrb nikakor ne pomeni vmešavanje v notranje zadeve tuje države, marveč je ta skrb in pravica čestokrat celo zajamčena v mednarodnih in meddržavnih pogodbah. To seveda nikakor ne pomeni — in to je posebno poudaril jugoslovanski zastopnik — da je rešitev manjšinskega vprašanja v spreminjanju meja; edini ključ do rešitve manjšinskih vprašanj je v konsekvenfnem in doslednem uresničevanju mednarodno določenih pravic in v pospeševanju razvoja manjšin z notranjimi ukrepi. Seveda pa mora pri vseh ukrepih, ki se tičejo položaja manjšine, sodelovati prizadeta manjšina sama. Pozitivna manjšinska politika krepi sodelovanje, stabilnost in mir na svetu. Če kdo to dejstvo podcenjuje ali negira — je bilo rečeno v Ohridu — to lahko povzroči politična trenja, ki ne zastrupljajo le odnosov med sosednimi državami, marveč lahko povzročijo tudi še večje in hujše posledice. Največji in tudi eden izmed najvažnejših problemov v Ohridu je bilo vprašanje kako naj se definira pojem manjšine. Spričo različnih zgodovinskih in družbeno-polifičnih okoliščin kako je prišlo do manjšine, je to vprašanje tudi za strokovnjake mednarodnega pravo zelo komplicirano, a vendar je definicija tega pojma ena od poglavitnih nalog, brez katere mednarodna kodifikacija ni mogoča. Vendar je indijski delegat Rad-žesvar Dajat zadel v črno, ko je dejal: .Res, da je vprašanje definicije manjšine težavno, Zvera ttovemUh organiracij na Koroikcm Zentratverband !)owen!scher Organitationen in KdrnSen toda kljub temu ga je mogoče [identificirati." Hkrati je Dajal naglasil, da sta boj zoper sleherno obliko diskriminacije in zaščita manjšin in zapostavljenih skupin medsebojno povezana problema svetovnega pomena. Razrešitev teh vprašanj je samo bistvo boja za utrditev človekovih pravic in svoboščin, za mir na svetu in za mednarodno sožitje in razumevanje. Ob koncu seminarja je spregovoril še znani strokovnjak za manjšinska vprašanja, profesor Francesco Capotorti iz Italije in med drugim dejal: .Bojevati se je treba proti stališču tistih, ki negirajo obstoj manjšin. Če bi bilo tako, kaj bi potem sicer lahko storiti? Beg v prihodnost lahko podre pravi smisel prizadevanj. Treba je biti konkreten." V sklepni besedi je poudaril predsedujoči Dimče Belovski, da bodo z Ohrida poslali generalnemu tajniku OZN dr. Kurtu Waldheimu poročilo seminarja in da mu bodo morda — če bo soglasno sprejeta — izročili tudi krajšo deklaracijo. Kajti večina delegatov seminarja je bila mnenja, da je zdaj čas, da bi se bavila z manjšinskim vprašanjem tudi glavna skupščina OZN, ker sicer ne bo kmalu uspelo rešifi manjšinskih problemov in bo naprej nevarnost konfliktov, ki bi lahko utegniti kaliti mir v svetu. Narodni tve! troroMih Siovencev Rat der Kdrntner Siowenen HELSiNKi. — V glavnem mestu Finske je odprta razstava sodobne jugoslovanske upodabljajoče umetnosti. Koncept zanjo je pripravila Galerija sodobne umetnosti v Novem Sadu. Na razstavi sodelujejo vidni umetniki z vse Jugoslavije. Poleg Čeliča, Radovaniča, Srbinoviča, Veličkoviča in drugih, predstavljajo Slovenijo slikarji No-vinc, Jeraj, Krašovčeva, Šuštaršič in Hr-vacki. OSLO. — Norveški znanstveniki so zaskrbljeni, ker nameravajo nekateri francoski industrialci kolonizirati ob obali Bre-tagne neko vrsto alge velikanke. Za zdaj ta vrsta alg, katere poganjki so dolgi tudi do 60 metrov, raste na morskem dnu ob obalah Južne Amerike. Za industrijo je zelo porabna in sicer kot surovina za impregnacijo tekstilnih vlaken, v proizvodnji kozmetike in pudinga, rabi pa se lahko celo kot zamenjava za krvno plazmo. Norveški znanstveniki se bojijo, da bi se ta alga velikanka utegnila razrasti po Atlantiku in uničiti druge oblike morskega rastlinja. Lahko bi celo zadelala dohode v pristanišča. ŽENEVA. — Nizozemska je predlagala, naj bi ustanovili posebno službo Združenih narodov, ki bi nudila pomoč pri vseh gospodarskih krizah, podobno kot ima svetovna organizacija že mirovne sile, ki jih pošlje med sprte države. Milijoni otrok bodo umrli zaradi lakote, če ne bodo sprejeli določene politike o pomoči OZN v nujnih primerih. Nizozemska vlada je že dala 30 milijonov dolarjev, ki naj jih Združeni narodi porabijo kot pomoč državam, najhuje prizadetim zaradi porasta cen in življenjskih stroškov. ADiS ABEBA. — V Etiopiji je dejansko na oblasti vojaštvo. Prejšnji petek je vojaštvo v Adis Abebi zasedlo obe radijski postaji, to je zasebno in državno. Javnost je dobila vtis, da bo vojaštvo zrušilo tudi vlado. Toda v nevarnosti je tudi sam cesar Haile Selasije. Aretirali so nekatere njegovih najožjih sodelavcev na dvoru. V zaporu je še vedno 25 bivših ministrov. Po vsej deželi vlada nemir, v nekaterih krajih je prišlo do spopadov med vojaško policijo in civilisti. Od meseca januarja, ko se je uprla divizija Negele, se dežela še ni pomirila. Pozneje je kazalo, da je položaj 83-letnega cesarja Haile Selasija utrjen, dogodki pa kažejo, da ni tako. Vojska trdi, da hoče napraviti konec fevdalnosti ter moderno urediti državo. BEOGRAD. — Jugoslovanska podonavska plovba bo nabavila novo potniško bro-dovje za počitniške vožnje domačih in tujih turistov na progah Beograd—Črno morje— Regensburg. Kot iz Beograda poročajo, bodo na teh progah za začetek uvrstili dve ladji „Vo!ga", sledilo pa bo dvoje izletniških ladij in šest vodnih „avtobusov" za krajevni promet pri Beogradu. Ladje vrste „Volga" izdeluje ladjedelnica v Korneu-burgu za sovjetsko plovbo po Donavi. Gre za ladjo s kabinami, s katero vzdržuje sovjetska podonavska plovba zvezo med Regensburgom — Dunajem do Črnega morja s priključkom na Jalto. Jugoslovanska podonavska plovba pričakuje nadalje 20 dodatnih tovornih ladij, ki jih bodo zgradili v jugoslovanskih ladjedelnicah. Ta nova naročila so v zvezi z bližnjim odprtjem železniške proge Beograd —Bar. VATIKAN. — Vatikanski glasnik msg. Alessandrini je v eni izmed izdaj glasila nOsservatore Romano", ki izhaja pod imenom „Osservatore detla Domenica", objavil oster komentar proti izraelskim letalskim napadom na Libanon. Ti naj bi bili izraelski odgovor na vpade Palestincev na izraelsko ozemlje. Msgr. Alessandrini zavrača takšno utemeljevanje, češ da bi bombardiranje Libanona imelo namen preprečiti nove vpade palestinskih gverilcev v Izrael. List pripominja, da je bila javnost prepričana, da se je svet že davno prikopal čez takšno logiko. Pisec postavlja vprašanje, ali niso ti izraelski napadi morda znamenje za pripravo širše akcije proti Libanonu. TOKIO. — Japonska firma Kavasaki je sporočila, da gradijo podmornico, ki se bo lahko spustila 1000 metrov pod morsko gladino. To bo prva ladja za plovbo v večji globini, kar jih bodo — če odštejemo navadne podmornice — zgradili na Japonskem za vojaške potrebe. Njena naloga bo reševati posadke podmornic, ki se ne bi mogle dvigniti z dna globokih morij. Ladja bo veljala 580 milijonov jenov in jo bodo izročili japonskemu obrambnemu ministrstvu februarja prihodnjega leta. LA SPEZiA. — Krajevne oblasti so prepovedale uporabo nekaj priljubljenih plaž v bližini Spezie v severozahodni Italiji, ker je morje preveč onesnaženo. Iz istega razloga kopalci ne smejo v vodo tudi v bližini Pescare na osrednjem delu italijanske jadranske obale. Prejšnji teden pa so prepovedali kopanje ob večjem delu obale pri Salernu na jugu Italije. Stališče koroških Siovencev k vprašanju slovenskega kulturnega referata Na zadnji seji kontaktnega komiteja na Dunaju so predstavniki obeh osrednjih sio-venskih organizacij — kakor smo poročati ie v zadnji iteviiki — med drugim protestirati zaradi sistiranja siužbenega navodiia za siovenski kuiturni referat pri dežeini viadi. Tozadevno so predaii zveznemu kancierju dr. Kreiskemu tudi skupno pismeno izjavo na-siednje vsebine: Der Zentraiverband siowenischer Organ isationen in Karnten und der Rat der Karnt-ner Siowenen haben seinerzeit das von Landeshauptmann Sima im Dezember 1973 ge-schaffene Biiro tur Beratung, information, kuitureiie Betreuung und Voiksbiidung der sio-wenischen Voiksgruppe in Karnten ais Ansatz zur Erfiiiiung ihrer bereits im Memorandum vom H. Oktober 1955 crhobenen Forderung nach Einrichtung besonderer Abtei-iungen tur die kuitureiien und wirtschaftiichen Beiange der siowen!schen Voiksgruppe in Karnten bei den entsprechenden Amtern, tnstitutionen, Organen und Kommissionen sowie eines eigenen Voiksbiidungsreferates beim Amt der Karntner Landesregierung begruf;t. Zumindest konnte die Schaffung dieses Biiros ais Maf}nahme des fordernden Minderheitenrechts angesehen werden. Landeshauptmann Wagner hat bereits am Tage seiner Wahi zum neuen Landeshauptmann von Karnten am 19. Aprii 1974 in einer Pressekonferenz erkiart, dat; die (kurz vor dem Rucktritt des Landeshauptmannes Sima) eriassene Dienstanweisung tur das Biiro sistiert wurde. Damit ist das Biiro faktisch iiquidiert. Der Zentraiverband sio-wenischer Organisationen in Karnten und der Rat der Karntner Siowenen protestieren gegen die Sistierung der Dienstanweisung tur das Biiro und driicken dariiber ihr Befrem-den aus, zumai Herr Bundeskanzier Dr. Kreisky im Gesprdch nach der Sitzung des Kon-taktkomitees am 19. Februar 1974 Vertretern der beiden zentraien Organisationen der Karntner Siowenen gegeniiber erkidrte, er wunsche, dat; das von Landeshauptmann Sima geschaffene Biiro auch nach dessen Rucktritt bestehen bieibt. Wir tordern daher bei dieser Geiegenheit die Karntner Landesregierung auf, die Zustdndigkeiten des Biiros fiir Beratung, information, kuturciie Betreuung und Voiksbiidung der siowenischen Voiksgruppe in Karnten beim Amte der Karntner Landesregierung ehest wieder herzusteiien und dem Biiro dariiber hinaus auch die aiigemcinen An-geiegenheiten der Minderhcit, soweit sie von der Karntner Landesregierung bzw. vom Amt der Karntner Landesregierung zu besorgen sind, zu iibertragen. im Einkiang mit unseren diesbeziigiichen Forderungen im Memorandum vom 11. Oktober 1955 und un-serer Steiiungnahme zur Frage des Biiros, die wir in der Sitzung des Kontaktkomitees am 19. Februar 1974 deponierten, soii das Biiro auf der Stufe einer Abteiiung bzw. zu-mindenst einer Unterabteiiung im Sinne der Geschdftsordnung des Amtes der Karntner Landesregierung eingerichtet werden. Wegen der groben Bedeutung derariiger Dienststeiien fiir die siowenische Voiksgruppe in Karnten diirfen diese Dienststeiien nur mit Angehorigen der siowcnischen Voiksgruppe besetzt werden, wofiir jeweiis Vorschidge der beiden zentraien Organisationen der Kdrntner Siowenen einzuhoien sind. tn diesem Zusammenhang sind wir der Meinung, daij auch die Agenden der For-derungssteiie des Bundes fiir Erwachsenenbiidung in Kiagenfurt, soweit sie die Erwach-senenbiidung inncrhaib der siowenischen Voiksgruppe in Karnten betrcffen, dem jewet-iigen Leiter des Biiros iibertragen werden. Wir ersuchen den Herrn Bundeskanzier, diesbeziigiich Kontakte mit dem Bundesminister fiir Unterricht und Kunst aufzunehmen. Tiskovna konferenca ob izidu knjige Slovenci na Koroškem V torek, dne 9. julija je bila v Celovcu tiskovna konferenca, ki sta jo organizirali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev NskS in ZSO ob priliki izida knjige Die Slovenen in Kaernten/Slovenci na Koroškem. Ob navzočnosti koroškega tiska in radia ter zastopnikov časopisja iz Slovenije je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter razložil namen knjige Slovenci na Koroškem, ki sta jo izdali obe osrednji slovenski organizaciji in ki je izšla v založbi Drava v Borovljah. Namen knjige je objektivno informirati koroško in avstrijsko, pa tudi mednarodno javnost, saj nameravajo knjigo izdati dodatno še v italijanščini, angleščini in srbohrvaščini. V svojem kratkem uvodnem govoru je dr. Zwitter poudaril, da je izid knjige potreben predvsem tudi zato, ker so celovški župan Guggenberger in tudi druge celovške javne ustanove lani onemogočili razstavo o sodobnih problemih koroških Slovencev v Celovcu, ki jo je sestavil ter organiziral Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev. Knjigo hočejo poslati vsem zastopnikom avstrijskega tiska ter koroškim in tudi zveznim politikom. Interesentom bo knjiga na razpolago tudi v prosti prodaji, saj je izšla v nakladi 1500 izvodov. Nato so avtorji knjige dr. Avguštin Malle ter absolventa pravnega študija Gustav Brumnik in Ferdinand Velik na kratko informirali zastopnike tiska o koroški stvarnosti, o kateri so pisali tudi v knjigi. V zoženi obliki so predavali najvažnejša področja iz knjige ter ob praksi ljudskih štetij, šolskega vprašanja in problema dvojezičnega uradnega jezika pri sodiščih ter topografskih napisih, nakazali diskriminacijo koroških Slovencev. Ker sta svetovna in avstrijska javnost s problemi koroških Slovencev seznanjeni le enostransko, sta obe slovenski osrednji organizaciji Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev smatrali za potrebno, da tudi s svoje strani poučita javnost o dejanskem stanju in o posameznih perečih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Strokovnjaki oziroma avtorji ki so prevzeli to težko in odgovorno nalogo, so v knjigi „Slovenci na Koroškem" poudarili, da koroški Slovenci živimo že 1400 let avtohtono na Koroškem in to kljub različnim diskriminacijam, kljub nenehnemu gospodarskemu pritisku in kljub načrtnemu raznarodovanju, strnjeno na podedovani zemlji. Informacija o avtohtonem naselitvenem prostoru in o ^podedovani domovini" koroških Slovencev je prav danes tem bolj pomembna, ker nemškonacionalistične sile na Koroškem vse glasneje zahtevajo tako imenovano ugotavljanje manjšine, češ da naselitveni prostor koroških Slovencev ni dovolj znan in določen. Ta zahteva v resnici, spričo avtohtone naselitve koroških Slovencev, predstavlja samo poskus, da bi lahko čimbolj zožili teritorialno in stvarno območje člena 7 državne pogodbe, ki vsebuje določila v zaščito obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Zadnji dogodki — šovinistični izgredi ob trganju dvojezičnih krajevnih napisov v jeseni 1972, atentati na partizanske spomenike pa tudi na imetje koroških Slovencev — merijo očitno v to, da bi kljub 19-letnemu zavlačevanju ne bilo treba izpolniti obveznosti iz državne pogodbe. Prav zato je bila izdaja te brošure oz. informacije potrebna in želimo samo, da bi se tudi vlada lotila reševanja še odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe v smislu predlogov, v duhu širokogrudnosti in strpnosti in v sporazumu z obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. V uvodnem delu brošure avtorji razpravljajo o ljudskih štetjih in etničnem razvoju na Koroškem. Tako poročajo, da je v sredi prejšnjega stoletja bil slovenski etnični prostor Koroške obsežnejši kot danes in da so tudi v mestih in trgih Slovenci takrat kot danes izpričevali svojo navzočnost. Da se je položaj v zadnjem stoletju tako spremenil, gre na račun germanizacije, katere glavna faktorja pa sta bila gospodarstvo in utrakvistična šola. Tudi ljudska štetja diskriminirajo Slovence, saj so v monarhiji bila izvedena v prid narodom, ki so imeli v rokah gospodarsko moč in upravo države. V drugi avstrijski republiki, ki je izvedla tri popise prebivalstva pa so pri štetju leta 1951 uvedli novo rubriko „win-disch" — dediščino nacizma — z namenom in nalogo zmanjšati število Slovencev in tako zopet ugotoviti uspehe germanizacije. Iz vsega tega lahko trdimo, da ljudska štetja ne kažejo objektivnega jezikovnega stanja. V številnih občinah je po podatkih štetja med leti 1951 in 1961 naraslo število nemško govorečega prebivalstva za več kot 100 "/o. Kljub raznarodovalnemu pritisku, ki se je izražal v dosedanjem političnem in gospodarskem odnosu avstrijskih oblasti do Slovencev, se je obdržalo sklenjeno in enotno slovensko jezikovno ozemlje med Šmohorjem na zahodu in Labotom na vzhodu, med Vrbskim in Osojskim jezerom in severno do Velikovca pod Svinjo in na pbmočju Djekš. Da živijo Slovenci na znanem in sklenjenem ozemlju Nova dokumentacija krške škofije V ponedeljek je bila v Celovcu tiskovna konferenca, na katero je vabil nemško-slovenski koordinacijski odbor celovške škofije. Na konferenci sta predstavnika tega odbora — dr. Ernst Wald-stein za nemške in dr. Valentin Inzko za slovenske vernike, izročila zastopnikom domačega in tujega tiska dokumentacijo pod naslovom .Das gemeinsame Karnten — Skupna Koroška". Tiskovne konference se je poleg zastopnikov nemškega in slovenskega tiska na Koroškem, udeležil tudi zastopnik ljubljanske nadškofije in glavni urednik verskega lista Družina, Ivan Merlak. V dokumentaciji so vidni predstavniki cerkvenega in javnega živ-tjenja zavzeli stališče do koroške sinodalne predloge iz leta 1972 "Sožitje Nemcev in Slovencev v koroški cerkvi", poleg tega pa vsebuje dokumentacija tudi prispevke, ki se nanašajo na trenutno reševanje problemov slovenske manjšine na Koroškem. Iz številnih prispevkov dokumentacije je razvidno, da se koroška cerkev trudi in prizadeva, da bi se med verniki obeh narodnosti razvilo harmonično skupno življenje in da se odklanja sleherno raznarodovanje, ne samo v škotiji, temveč tudi drugod, zlasti pa na Gradiščanskem pri Hrvatih. Na žalost moramo priznati, da je pot do resničnega sožitja v duhu že omenjene predloge še zelo kamenifa in da med teorijo in prakso, oziroma med besedami in dejanji zija še globok prepad. Koroška cerkev je prepričana, da je edini izhod, kako bi se premostile zapreke — pojasnjevanje in razlaganje. Prav iz teh razlogov je koordinacijski odbor izdal dokumentocijo, naj bi med prebivalci obeh narodnosti pomagala odpravljati obstoječe ovire. Kljub prizadevanjem s strani cerkve, se koroški Slovenci s skrbjo in skepso sprašujemo, ali je to res dovolj in ali ne bi bilo več odločnosti s strani škofijstva, bolj na mestu. Ustanovni občni zbor društva Kuiturni dom Člani pripravljalnega odbora za gradnjo kulturnega doma, so v petek 27. junija v Celovcu ustanovili društvo Kulturni dom. Namen oziroma naloga tega društva je gradnja in vzdrževanje bodočega kulturnega doma v Celovcu, ki bo kmalu igral važno vlogo v kultur-no-političnem življenju koroških Slovencev. Izvoljene odbornike Upravnega in Nadzornega odbora čaka mnogo truda in dela, saj bodo morali napeti vse sile, da bodo uresničili veliki projekt gradnje doma. Pomoč pri financiranju tega projekta so obljubile vse socialistične republike v Jugoslaviji. Tudi na dveh sejah Kontaktnega komiteja na Dunaju, so slovenski člani komiteja prositi za podporo. Zvezni kancler Kreisky je obljubil, da bo to vprašanje proučil. Na občnem zboru društva Kulturni dom, sta bila soglasno izvoljena Upravni in Nadzorni odbor. Upravnemu predsedu- je dr. Janko Zerzer (KKZ) s tremi podpredsedniki: Karlom Smollejem (NSkS), Hermanom Velikom (SPZ) in Hanzijem Ogrisom (ZSO). Nadalje so bili izvoljeni — tajnik, Rado Janežič (ZSO), namestnik, dr. Erik Prunč (KKZ) — blagajnik, Herbert Seher (NSkS), namestnik, Hanzi Weiss (SPZ) ter člani Nadzornega odbora: Lovro Kašelj (KKZ), dr. Joško Tischler (NSkS), Andrej Kokot (SPZ) in dr. Franci Zwitter (ZSO). Mesto predsednika v obeh odborih, se bo vsako leto menjalo po takozvanem rotacijskem sistemu. Prva važna naloga obeh odborov je nakup primernega zemljišča za gradnjo. Zvedeli smo, da je na ponudbo več zemljišč. Odbor društva Kulturni dom namerava v doglednem času izvesti nabiralno akcijo na območju dvojezičnega ozemlja. Odbornikom društva želimo pri na-daljnem delu mnogo sreče in uspeha. so avtorji brošure navedli sledeče dokaze: 1. Celo strokovno nezadostna in krivična ljudska štetja so ugotovila strnjeno naseljenost koroških Slovencev. 2. Kraji slovenskega ali jezikovno mešanega ozemlja na Koroškem, iz katerih so nacisti izseljevali koroške Slovence. 3. Himmlerjev ukaz z dne 6. 2. 1943, ki na Koroškem določa jezikovno mešano območje Koroške za območje, iz katerega je treba izseliti .narodnopolitično nezanesljive" prebivalce ter tam naseliti „trdne Nemce". 4. Šolska odredba Provizorične koroške deželne vlade z dne 3. 10. 1945, kjer so navedene občine, v katerih so uvedli obvezno dvojezično šolstvo in koroški deželni zakon z dne 10. 7. 1959 (LGB1. št. 44); ozemlje, ki ga zajema citirana odredba, imamo za slovensko ali mešano. 5. Uporaba slovenskega jezika po cerkvah slovenskega ali jezikovno mešanega ozemlja. 6. Gospodarska, kulturna in politična dejavnost koroških Slovencev na tem območju. 7. Stalni kraj bivanja dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Iz omenjenih dokazov je vsakršno ugotavljanje koroških Slovencev nepotrebno! Pri tem naj poudarimo še dejstvo, da so vsi navedeni argumenti dodatno podkrepljeni s čudo- vito izdelanimi kartami, ki fundirajo na dokumentarno znanstveni podlagi. Pri nadaljnem razpravljanju, avtorji negativno ocenjujejo diskriminacijo slovenščine v upravi in sodstvu, dejstvo, ki izvira predvsem iz socialno-gospodarske zapostavljenosti slovenskega življa na Koroškem. To zapostavljenost povzročata zvečine tuji kapital ter zemlja, ki je v veliki meri v neslovenskih rokah, in pa še razni administrativni politični ukrepi, kot so zakon o uporabi slovenščine pred sodišči, manjšinski šolski zakon, zakon o dvojezičnih topografskih napisih in oznakah, upravna reforma mreže osnovnih šol ter globalna neenakopravnost slovenskega jezika v vsem javnem življenju. Izdaja te brošure, ki je poleg v slovenščini, napisana tudi v nemščini, je zlasti za Koroško oziroma za pripadnike nemške narodnostne skupnosti, posebnega pomena, saj bodo le-ta imela priložnost, da se bolje seznanijo s problemi svojih sodeže-lanov — koroških Slovencev. Prepričani smo, da bo vsebina koristno služila boljšemu medsebojnemu sporazumevanju in odpravljanju raznih redsodkov, ki žal še premnogokrat alijo medsebojne odnose na Koroškem. Avtorjem brošure izrekamo za njihovo požrtvovalnost in trud odkrito priznanje. Škoda je le, da so se v tekstu vrinile pravopisne in tiskarske napake, ki rahlo kalijo drugače tako informativno vsebino brošure. K TONE SVETINA L J 236 """ ,43! =!i!!h EmiSŠa, iLf" mr .r J 1... TRETJA KNJIGA .Zakaj ste 'izdajale? Zakaj ste se spečale z vojaki?" so obračunavale matere s hčerami. .Ali nas niso gospod župnik svarili še celo s prižnice, da se ne vtikajmo v politiko, ko jo ne razumemo, in da bomo priklicali kazen božjo na svoje početje?" .... ko je izginil prešjnji kaplan, bi lahko vedeli, da je zadosti..." .Zakaj ste prosili, da napravimo v vasi postojanko?" je ugovarja! tudi fant iz patrulje. .Okradli so nas!... Kdo bo povrnil? Nemci ali Angleži?" .Zdaj se mastijo z mojimi packi ..." .Pa z mojim volom ... oh, zakaj ga nisem prodal!" .Ojoj, ves denar sem pozabil v hiši, vzel sem pa to staro uro in psa," je tarnal starec, h kateremu se je plaho stiskal resast psiček. .Jaz imam pa denar zazidan, da je varen pred ognjem," se je zahehetal možakar s širokokrajnim klobukom. .Norci! Ali boste molzli psa? Vsaj koze bi bili vzeli s seboj ali pa kakšno ovco," je rekel mož, ki mu je uspelo odpeljati kozo. In še in še so obtoževali drug drugega ... Cesta se je izgubljala v kostanjast svet, ki ga je vse močneje obraščalo gosto, staro drevje. Odsev požara je zamiral med vejevjem. Pred množico se je odpirala ledena noč z vetrom v hrbet in snežnimi vrtinci. Bil je tak mraz, da so solze na licih zamrznile. Gozd je bil prostran, molčeč, brez sence, tuj in prazen. Valjhun je imel občutek, ko da se pogreza v vodo. .Svet je padel s tečajev. Zakaj?" je razmišljal. .Ker je zavrgel boga. Zovrgli so ga tisti, ki ne verujejo vanj ... Žalijo ga tudi tisti, ki ga časte, ker grešijo hkrati ... Bog se ne pusti slepariti, prav dolgo tudi sam sebe ne moreš goljufati. Črne zvezde padajo z neba in nam razkrajajo duše. Samo še polovico srca imam ... Še tega ne vem, kaj je z Zadlogarjevo, kar izginila je... Ana pa je mrtva .. ." Spomnil se je na zoglenele sohe v Črnem vrhu. Na tiste, ki so se res borili do konca, ki so odrešeni in poveličani. On pa se z nemškim železnim križcem na bluzi izmika boju 'in beži pred smrtjo, pred odrešitvijo ... Tako truden je bit v nogah, da se mu je zdelo, kot bi nosil na hrbtu velik in težak križ. Kako osamljen je v tej procesiji, bedni 'in jokajoči in sprti, zdaj, ko je prišla ura preizkušnje... Sam si je naložil ta križ in zdaj ga nosi v rdeči kaos . .. Navdajale so ga grenke misli. Strah se mu je zažrl v dušo. Bodočnost je zdravilo samo za tiste, ki dovolj močno verujejo vanjo, on pa je prepojen z žolčem nezaupanja, sprt z lastno materjo, odtujen od očeta; delati mora z ljudmi, ki bodo pogubili njegovo sestro ... S tistimi, ki jim je dal uničiti svojo edino resnično ljubezen ... Zavoljo nje se je želel preleviti iz mehkužnega meščana v vojaka, pa kaj je dosegel? Lahko bi joka) s temi bednimi ljudmi vred. Sredi gozdov so kot brezdomci v prenatrpanem čolniču sredi razburkanega oceana, na voljo vetrovom in mrazu ... Težko je poslušal jok otrok in kletve starcev. To ga je bolj ganilo kot kope mrličev, ki jih je videvat v spopadih, in kri, ki se je odcejala v zemljo. V teh trenutkih se mu je vojna zagnusila. Zavrgel je njen božji in odrešilni cilj, zavrnit njene ekonomske koristi, ker nima srca ne obraza, marveč samo slepoto večne noči. Zaželel si je oaze, ne samo zase, tudi za te bedne in preplašene ljudi, k,i jih je tudi on pomagal pregnati z domov .. . Vlekli so se skozi gozd, motili, klicati boga in Marijo in svetnike priprošnjike. Njihovo molitev je požirala noč in odnašal veter. Potem so v daljavi zagledali luči naselij. Razveselili so se jih kot brodolomci obale. Valjhun je sklenil, da se ne bo nikamor vračal, dokler ne bo prebudit vesti vseh zapečkarjev, ki bi radi zmagovali z žrtvami drugih. Naproti so jim prišle patrulje domobranske vojske. Naročil jim je, naj poskrbe za pomoč starim, bolnim in otrokom. Domenili so se, da bodo nesrečniki dobili zasilno streho in hrano; sicer pa bodo že poveljujoči ukrenili vse, kar je treba. Valjhunu sta se v duši naselila tema in hlad iz Kočevskega Roga. Obrni) se je nazaj, tja, od koder so prišli. Usodna gora z gozdom strahu se je utapljala v zadnjem odsevu požara. Ta pogled mu je zbudil privid. V njem so zazvenele besede starega župnika Oblaka. Naj počiva v miru! Sence brezen so mu ostale v duši kot drobec jekla, ki se zagozdi med kite in žilice in tam ostane. 8 Že nekaj dni in noči je bita na nogah vsa politična policija z omrežjem pripadnikov in sodelavcev vred. Izvajala je naloge podpolkovnika Ruxa in majorja Wo!fa. Ta dva sta pripeljala v mesto vse svoje razpoložljive ljudi, nekaj pa so jih potegnili tudi iz štajerskega področja. Uspela prireditev SPD „Edinost" v Pliberku Slovensko prosvetno društvo .Edinost" in pevski zbor .Podjuna* sta pretekto soboto pri Schwarzlu v Pliberku priredilo pevsko-zabavno prireditev. Prvi del je bil posvečen slovenski pesmi. Nastopala sta oba društvena zbora, moški in mešani, medtem ko je drugi del bil namenjen prosti zabavi, na kateri so za veselo razpoloženje skrbeli godci .Obirski tantje". Prireditev je otvoril ravnatelj Herman Germ, ki je pozdravi) številno občinstvo. Na prireditvi sta bila tudi vodja slovenskega oddelka kulturnega referata pri koroški deželni vladi višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik in predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss. Najprej je nastopil moški pevski zbor .Edinosti" in pod vodstvom Valentina Hartmana zapel nekaj slovenskih umetnih in narodnih pesmi. S tem nastopom je društveni moški zbor znova potrdil svojo več-desetletno tradicijo, namreč, da so- deluje na sleherni društveni prireditvi. S tem pa so pevci tudi ponovno izkazali ljubezen, ki jo gojijo do slovenske pesmi. Ta ljubezen je našla tudi zgled pri mlajši generaciji in že rodila prve sadove. Kajti SPD .Edinost* v Pliberku ima od letošnje pomladi naprej tudi mešani pevski zbor, v katerem deluje okoli štirideset mladih pevk in pevcev in to pod vodstvom mladega in marljivega zborovodje Otona Wutteja. Zbor je tudi tokrat ubrano zapel nekaj pesmi, posebno razveseljivo je, da je spet predstavil nekatere nove pesmi, ki jih je zbor od zadnjega nastopa naštudiral. V tem poročilu pa seveda ne smemo prezreti še dejstva, da je zbor .Podjuna* imel v skrbi tudi organizacijo sobotne prireditve. Številni obisk je potrdilo zato, da je mladim prosve-tašem tudi to odlično uspelo. Posebno priznanje pa zasluži dejstvo, da je na prireditev prišlo izredno veliko mladine, kar je brez dvoma zasluga mladih pevk in pevcev. Se- Naši zbori pojejo gostom — koncert v Ktopinju O nekaterih koncertih naših pevskih zborov, ki med turistično sezono nastopajo na prireditvah za turiste, smo že poročali. Te koncerte prirejajo Slovenska prosvetna društva, ki imajo svoj sedež v krajih, kjer je turizem močno razvit. Ti koncerti so ponekod vključeni v občinske koledarje prireditev med sezono. Do tega je prišlo po lastni pobudi naših krajevnih Slovenskih prosvetnih društev. Seveda pa naše slovenske prosvetne organizacije prirejajo koncerte za gote tudi tam, kjer to v okviru občinskih prireditev ni možno. Kajti naši prosvetaši se zavedajo svojega poslanstva, namreč, da s svojimi pevskimi in folklornimi prireditvami, goste seznanjajo z dejstvom, da širom južne Koroške živijo tudi koroški Slovenci s svojo bogato kulturno ustvarjalnostjo, ki je ni moč prezreti. V okviru teh prireditev v škoci-janski občini, je Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Ško-cijanu prejšnji četrtek pri Rutarju v Klopinju priredilo pevski koncert za turiste. Poleg društvenega pevskega zbora, ki ga vodi Hanzej Kežar, je sodeloval tudi pevski zbor „Radiški fantje", ki jih vodi Tomaž Ogris. Čeprav je obisk zaradi hudega neurja bil bolj skromen, je prireditev vendar dosegla svoj namen. Navzoči gostje in tudi domačini, so pesem tako do- mačih pevcev, kot tudi gostov z Ra-diš toplo sprejeli. Pred koncertom pa je spregovoril predsednik škocjanskega društva Miha Kap, ki je naglasil pomen prireditve, da se gostom predstavijo in da kot Slovenci na Koroškem želijo sodelovanje in mirno sožitje med narodoma v deželi in v svetu. Posamezne točke sporeda je napovedovala prikupna Helga Mlinar, učiteljica v Škocijanu. Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" bo slično prireditev izvedlo še v Zgornjih Žamanjah. Slovensko prosvetno društvo .Vinko Potjanec" v Škocijanu vabi vas in vaše goste na KOROŠK! VEČER v petek 12. juiija 1974 ob 20.30 uri pri Piceju na Žamanjah. Sodeiujeta: Društveni pevski zbor .Vinko Potjanec" in trio .Korotan", oba pod vodstvom Hanzeja Kežarja. Prisrčno vabijeni! Odbor veda n! za prezreti, da je k temu pripomogla tudi veselica, ki je sledila kulturnemu delu prireditve. Sobotni koncert je bil ponovni dokaz močne kulturne razgibanosti plibrške .Edinosti", ki deluje na vseh področjih z velikim uspehom. Se!e Pred nedavnim smo že poročali, da je selska občina na predzadnji seji skenila, da bo asfaltirala cesto v Srednji Kot. Takrat je bil celotni projekt odvisen samo še od določitve višine prispevka s strani interesentov. Med tem časom smo tudi to vprašanje pozitivno rešili, tako da so na zadnji seji občinskega odbora, pod predsedstvom župana Velika, sklenili da ni več nobenih ovir in da lahko začnejo z asfaltiranjem. Čeprav se je nekaterim višina stroškov — občina je namreč od interesentov zahtevala, da prevzamejo 20 % stroškov celotnega projekta — zdela previsoka, so slednjič le izrabili lepo priložnost, ki se jim je nudila. Po temeljiti presoji vseh podrobnosti projekta, ki znaša 1,251.800 šilingov, je občinski odbor soglasno sklenil asfaltirati 4,5 km dolgo cesto v Srednji Kot. Nova cesta, ki se bo vila po idilični pokrajini do gostilne Skarbina, bo predstavljala novo atrakcijo v naši občini, ki bo prav gotovo privabila še mnogo več izletnikov in tujcev v ta čudoviti svet pod Košuto. Na seji so tudi razpravljali o mučnem položaju, ki je nastat zaradi odstranitve krajevnih napisov v jeseni 1972. Skoraj ni dneva, da se ne bi razni izletniki oziroma tujci zgubljali po Selah in spraševali domačine, kje se nahajajo. Na zaključku seje, pod točko razno, je občinski odbornik Florijan Oraže in predsednik športnega društva DSG v Selah, občinskemu odboru predložit prošnjo za denarno podporo pri gradnji športnega igrišča, ki ga gradi športno društvo DSG. Z gradnjo so pričeli že pred letom dni in v njo že precej investirati. Ker je zmanjkalo denarja — prostovoljni prispevki in prostovoljno delo ni zadostovalo, da bi kriti stroške — so najeli posojilo. Sedaj so zaprosili občino, da jim priskoči na pomoč. Prošnjo so predali v poslovno obravnavo. Slovensko prosvetno društvo Logo vas vabi na prosiavo 70. obietnice obstoja v soboto, 20. juiija 1974 ob 20. uri v gostiini J8gerwirt v Logi vasi Sodeiujejo: Mešani pevski zbor iz Škotič Moški pevski zbor iz Biičovsa Mešani pevski zbor .Mojcej" iz Trebinje Moški pevski zbor iz Loge vasi v nedeijo 21. juiija 1974 s pričetkom ob 19. uri pa na prosto zabavo s p!esom prav tako v gostiini Jagerwirt v Logi vasi. Ljubiteije iepe narodne pesmi, goste in prijateije vabi na obe prireditvi Odbor Radlški pevci sodelovali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični V Šentvidu pri Stični, idilični vasi na Dolenjskem, so letos že petič priredili pevski tabor. Ta pevska manifestacija se je v teku petih let tako razvila, da je danes že pomemben dejavnik v slovenski zborovski glasbi, kajti na pevskem taboru je letos sodelovalo šestdeset pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva in tudi pevski zbori društev zdomskih delavcev, skratka v Šentvidu pri Stični se je minulo soboto in nedeljo zbralo nad dvatisoč pevk in pevcev — med njimi tudi mešani zbor Slovenskega prosvet- Siovensko prosvetno društvo .Bitko" v Bilčovsu vabt vas tn vaše goste na KULTURN! VEČER v nedetjo 21. jutija 1974 ob 20. uri pr) Miktaviu v Bii-čovsu. Na sporedu bo petje, godba in pies. Sodeiujejo skupine domačega društva in instru-mentaini ansambei TRiGLAV-SK) FANTJE. Prisrčno vabijeni! Odbor nega društva z Radiš. Tudi na prejšnjih taborih so sodelovali pevski zbori društev včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo. V Šentvidu pri Stični je letos spet donela slovenska pesem takorekoč dva dni. Radiški pevci so pod vodstvom Ši-meja Wrulicha zapeli tri pesmi, po eno pesem pa je vsak zbor naknadno posnel še za ljubljansko televizijo. Celotna prireditev pa je končala z mogočno manifestocijo na igrišču šentvidske šole, kjer so spregovorili vidni predstavniki kui-turnega in političnega življenja SR Slovenije, ki so temu pevskemu taboru dali velik kulturno politični pomen. Vsi udeleženi zbori pa so pod vodstvom Radovana Gobca ob spremljavi godbe na pihala zapeli dve pesmi in sicer Premrlovo Zdravljico in Gobčevo skladbo. Slišati toliko pevcev združenih v en zbor, je bilo enkratno doživetje. Bilo je potrdilo za pravilnost inicia-torjev pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, kajti požrtvovalni pevci so se odzvali njihovemu klicu — k manifestaciji zborovske glasbe, ki je steber kulture širokih množic. Manifestacija pa je bila hkrati tudi priznanje pevcem tako s strani političnih forumov in tudi večtisočglave množice ljudi, ki je ob tem prazniku slovenske pesmi prišla v Šentvid pri Stični. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton General je iz prostorov svojega štaba v marmornati palači gledal na ulice, po katerih so drveli črni avtomobili Ceste so bile turobno sive in skoraj prazne. Ugajalo mu je pokorjeno in prestrašeno mesto. Naj vedo ti ljudje, da nimajo opraviti z Italijani! Podpolkovnik Rux in major Wolf sta mu razlagala, po kakšnem sistemu izvajajo aretacije in racije v posameznih delih mesta in kako naglo se sproti odmotava veriga sodelavcev Osvobodilne fronte in njihovih pristašev. To uporno, nekdaj rdeče mesto, opasano z žično oviro, se mu je zdelo zdaj kot dobro zvezan jetnik, ki je omagal in se vdal v usodo. On ga bo ukrotil z bičem kot popadljivega psa! General je bil zadovoljen s poročili; rezko se je smejal, ker so se zapori polnili kot skladišča ob izredni letini in so zaslišanja potekala kot na tekočem traku. .Gospod podpolkovnik, to je dobro spričevalo za vaš start v tej pokrajini! Od te izjemne priložnosti sta odvisna vaš obstoj in vaša avtoriteta. Ne ozirajte se na predpise! Ljudi lomite z naglico! S pritiskom brez pomisleka. S fantazijo. Bolj z grobostjo kot z obljubami. Na obljube ne nasedajo več." .Gospod general, moje mnenje o stvari se povsem ujema z vašim." .Zavedajte se, da so ti ljudje trdno prepričani, da bomo propadli v nekaj mesecih. Mi pa moramo tu napraviti jez proti vdoru v rajh! Tu se začenja utrdbena črta Alpen-walt. Če bi bili še tako človekoljubni, ne moremo pustiti hudodelcem prostih rok za hrbtom naše obrambe," je pribil general in se obrnil k majorju Wolfu: .Gospod major, podpolkovnik vam bo prepustil samo posebno tenkočutne primere. Vi boste iskati sovražnika med našimi prijatelji. Med temi, ki jih gnetete, so ljudje, ki so bili povezani s tistimi, ki jih iščemo!" .Da, gospod general," se je veselo izprsil Wolf. .Ta noč bo odločilna. Na sledi sem. Upam, da boste že jutri zjutraj lahko presenetiti z utemeljenimi očitki škofa, prezi-denta in morda še koga drugegaL* .Vso srečo, major! Nestrpno bom pričakoval jutra. To noč ne bom spal. Presedel jo bom v štabu. Poročajte mi sproti, kar se bo pomembnega dogajalo. Sieg heill" Pozdravila sta in odšla. Polnoč se je prevesila. Po sivih hodnikih jetnišnice so odmevali škornji, kriki povelj, stokanje in jok. Avtomobili so kar naprej dovažali nove aretirance. Poročnik Valihun je s šefom politične policije Hacinom, pomočnikom Konfetom in drugimi strokovnjaki policijskega zbora pomagal zasliševati pomembnejše jetnike. Imeli so nalogo naglo ukrepati. Zato so uporabljali predvsem silo. Utrujen in naveličan se je udejstvoval pri tem zoprnem opravilu. Ko se je bil vrnil domov, je izvedel, da je reka naplavila v predmestju žensko truplo. Po opisih kriminalističnih organov je zasumil, da bi bila lahko to Zad-logarjeva. Šel si jo je ogledat v mrtvašnico. Res je bila ona. Ta smrt je bila povod, da se je dokončno sprl z materjo. Zato ga ta veliki uspeh obračuna z organizacijo Osvobodilne fronte ni tako veselil, kot bi ga bit sicer. Kljub temu se pred vodilnimi ni smel pokazati mehkužnega. Ob pasu mu je kot vsem zasliševalcem visela^ žilavka, k