Največji slovenski dnevnik v Združenih državah 3 Velja za vse leto • • d 7m pol leta • • • • I Za New York celo leto « Za Inozemstvo celo leto $6 00 $3.00 $7.00 $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. J- The largest Slovenian Daily L r, the United States. j Imirri every daj except Sundays »J and legal Holidays. ' 75,000 Readers* TELEFON: OORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 259.— STEV. 259. NEW YORK, WEDNESDAY, NO VEMBER 4, 1925. — SREDA, 4. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXTTT -i LETNIK XXXIT! FRANCOZI OBEŠAJO LJUDI V SIRIJI Dve bojni ladji Združenih držav na poti proti Siriji. — Francozi so obesili 30 "vstašev". — Po 4000 prebivalcev zapusti vsak dan Damask, ker se je pojavila v mestu lakota. — Stavka Arabcev v Palestini. — Turške čete korakajo proti Mo-sulu. Francoski socijalisti so proti kabinetu. so Francoski socijalisti glasovali, da bodo zavrnili nov francoski kabinet. — Svet socijali-stične stranke je sklenil, da ne bo dal zaupnice fiskalnemu načrtu Pain- KAJIRA,.Egipt, 3. novembra. — Dva ameriška | leveja, ld bo v kratkem torpedna rušilca sta dospela danes v Aleksandri- j predložen posla n s k i jo na poti proti Siriji, ker je postal tamošnji po- zbornici. ložaj pod francoskim mandatom akuten. __ Kabelska sporočila iz Sirije pravijo, da SO vpn- i PARIZ, Francija. 3. novembra. zorili Arabci v Palestini štiri in dvajset ur trjajo- |^ijalLsti.C'ui ^ f: vZ'or*[ f . . . ... . | nil zanpiueo za kabme-t'Pauilev - co stavko v znamenje protesta, tako proti izja- | Proti ^p^ je V.lo 1431 glavi Balfourja" kot v protest proti obstreljevanju j sov. /.a zaupnico pa 1228. Damaska Glasovanje se je vršilo 'potem • i ii v | | | . . . i f . i ko je prišel Leon Blitn. soeijali- Glasi se, da odhaja radi lakote, ki je izbruhni- sti-ni vwlkelj v poslanski zborni. la v mestu, vsaki dan po 4000 prebivalcev iz Da- ei. I>r<-<1 s-ocijalifistični svet ter ]»o-maska. Vsi gredo v Beriut. Poročajo tudi, da so >asn!1 finanC'ne llaC>rte minwtwke- f-- -i -i. t~v i • j .i j.. - {ra pred.s«Mlfliika Painleveja. kot jih rrancozi obesili v Damasku trideset banditov. „ . , T . . , jc 1'ainieve preje tekom Micera (Izjava Balfourja je bila objavljena dne 2. nov. obrazložil pred komitejem, ki je 1917, potem ko so angleške sile zavojevale Palestino. Izjava pravi, 4'da zre vlada njegovega veličanstva ugodno na ustanovljenje narodnega doma za židovski narod v Palestini in da si hoče prizadevati, da olajša dosego tega cilja, a pod izrecnim pogojem, da se ne bo storilo ničesar, kar bi ogrozilo državljanske in verske pravice obstoječih neži-dovskih občin v Palestini ali pravic in političnega statusa, katerega uživajo Zid je v drugih deželah." Izjava Balfourja je bila vtelešena v mandat Lige "odov, ki je bil uveljavljen leta I 923 in na temelju katerega upravlja Anglija zadeve Palestine. oročilo. Število turških čet ceni na pet tisoč ter trdi, da so jim dali Francozi dovoljenje prekora- | fran(-ije' ** * ua1hajal f,^1" v. . 0. .. n v.. . , . . ... . log. da naj se tiska bankovec citi birijo. Poročilo pravi, da je Anglija protesti- ; lia tak naC.in da w bo ,pravilo ua rala pri francoski vladi. Namigava se, da podpirajo francoski poveljniki v Siriji turške priprave, da se ustavi angleško akcijo proti mejam Mosula. Oficijelni krogi so takoj nato izjavili da je popolnoma neutemelieno poročilo Daily Expressa. da je Anglija protestirala pri Franciji. Pogodba, sklenjena v Angori med Francijo in Turčijo, daje Turčiji pravico prevesti gotovo množino čet preko mandatnega ozemlja, pod pogojem, da se vrne temu odgovarjajoča sila. Angleški zunanji irad je mnenja, da se ni pripetilo še ničesar, kar bi upravičilo protest. Posebna poročila iz Damaska potrjujejo prejšnja poročila o nevarnosti tamošnjega položaja. Poročevalec Morning Post pravi, da v Siriji sploh ne obstaja javne varnosti. Obširno ozemlje krog Damaska je v večnem vznemirjenju, in banditi povzročajo neprestano izgube življenj in lastnine. Položaja ni mogoče kontrolirati, kljub dejstvu, da je prevzel kontrolo nad Damaskom general Ga-melin in da so dospela ojačenja. Poročilu iz Jeruzalema na narodno politično ligo ugotavlja, da se je guerilla vojevanje razširilo i**reko obširnega ozemlja v Siriji, med Damaskom ui Homsom, osemdeset milj severno od Damaska, in da je ogrožena francoska kontrola nad mandatnim ozemljem. zastopal parlamentarno socijali-stično skupino. Pa'inlcve je pojasnil komiteju, da vključuje njegov finančni na-eit oil plače val ni sklad, ki bi prihajal iz dobičkov posebnega prispevka v obliki iKike vrste povečanega. vse obse ga joče ga dohodninskega davka, na temelju katerega bi se v teku petnajstih let amortiziralo kakih šestd set tisoč milijonov frankov. Komitej. ki je vključeval poleg Bliruia tudi Vincent Annola. načelnika finančnega komiteja poslanske zbornice; Pierre Renan-dela t- t Paid Boncourja. je našel idejo •'zanimivo", a ne v polnem soglasju z nazori stranke. Med drugimi sredstvi, o katerih je razpravljalo in ko jih namen je odpraviti finančne zadrege Dvoboj zaradi mladega dekleta. Dvoboj, katerega sta iz-vojevala za deklico dva šolarja, se je slabo končal. — Neki Hernandez je težko ranjen, a Garri-ato sedi v celici. Vsled dvoboja jntid dvema i in njegovim prijateljem Dominikom Garriotom. kojega i Tinaplo George (I>ut«ih.) Ander Ktariši so i itotako bogati, leži se- j sona. bandita in tovariša Gerald daj prvi težko ranjen v neki U liapjnana. 1 ž L v Muskegon iur-brooklvnski bolnici, doehn je sled- j tva?nici. dočim išče policija neto nji v rokah policije. ki je dvigni- j črno oblečeno žensko, -katero so la proti* njemu obtožbo težkega j videli v njegovi družbi ravno pred dejanskega napada. | dvobojem s pištolami, ki se je kon Prepir med ohnua prijateljema i c'al z njegovo smrtjo. Dcttettiv. sta povzročili dve znanki, s katerima sta se mladiča vozila na- Primeren konec morilca in roparja. Anderson in detektiv sta bila ubita tekom- pouličnega dvoboja. — Tovariš Chapmana, morilec in ropar, "Dutch" Anderson, je bil ubit z njegovim lastnim revolverjem, katerega mu je iztrgal policist. MISKEGON, Mich.. 3. nov. — okrog. Sestala sta se v neki restavraciji v Brooklyn«. in Garrioto je zahteval, naj Hernandez nagoti svojo prijateljico, da prosi žaljeno za odpuščanje. Hernandez se mu je smejal v obraz, nakar je Italijan jK>tegnil uož ter ga zasadil svojemu prijatelju v prsa. Garriato je pretakal v policijski celici debele solze ter rekel: — Vse je bilo strašno smešno ter mi jr žal. kajti Freddy je bil moj prijatelj in mu nisem hotel Ntoriti ničesar žalega. Tepel pa me je ter dražil, dokler nisem več j šil izza časa. ko je pobegnil pred ki ga je ubil. je umrl dve uri za Andersonom. •Poštnega roparja ji ubil detektiv Charles Hammond v soboto po kine, a šele potem, ko je bandit smrtno ranil svojega nasprotnika. Njegovo truplo je včeraj pozitivno identificiral jM^štni inšpektor Hamilton iz Grand Rapids, *ki je bil poklican semkaj, potem ko je krajevna policija deloma ugotovila identičnost moža s pomočjo brazgotin, ! na hrbtu, zlatega zoba ter tetoviranja na levi roki. Lov na Aiulersona. ki se je vr- MELLON HVALI MUSS0LINIJA Mellon hvali na vse pretege Mussolinija ter je obljubil laškim delegatom, da bo vpoštev^la Amerika plačilno zmožnost Italije. — Obiskovalci so predložili finančno ugotovilo. vedel, kaj počnem. dnevno luč velike množine skritih bankovcev iu da bo mogoče ugotoviti število bankovcev, ki so bili slučajno uničeni. Ministrski predsednik Painlevr je rekel, da se je proučevalo to 'vprašanje, da pa ne pride žigosa nje bankovcev vpoStev radi tež-koč. zvezanih s preprečenjem po narejanja. Namen včerajšnja konference je bil določiti nataučno, kako stoji ena stranka v njenih odnošajih 7. dniimi. Po za'ključku konference so socijalisti izjavili, da je bil pogovor kordijalen iu da je napra vil dober utis. ker sc je i »karalo da vlada pristna želja na obeh straneh. Po zaključku sestanka pa je o-stalo dvomljivo (uiio vprašanje namreč ono apropriacij ali dovolil za Sirijo in Maroko. Socijalisti so imeli vezane roke v.-led sklepa soeijali stičnega kongresa v Marseille.-. a eden članov komiteja je pripomnil, da bo imela celo v takem shičajn aJ,.ada večino z glasovi levih r pu bi i kancev ter radikalnih socijalistov. PARIZ. Francija. novembra V zgodnji jutranji uri je narodni soeijalistični svrfše vedno deba tiral o usodi novega ministrstva Painleveja, še predno se je vlada predstavila zbornici. Stari grehi avst, nadvojvode Prejšnji nadvojvoda Ev-gen, ki je obljubil kot veliki mojster nemškega reda večno devištvo, je baje oče lepe mizarjeve hčerke. več kiti iz zvezne jetnišniee v Atlanti. je bil podvojen po krutem umoru Mr. in Mrs. Ben Hance. kojih obv stilo je imelo za posledico -arelacijo (.Miapmana v Miline i e. Intl. tekom avgusta me-seca. 1'soda AnJersona je bila zapečatena pozno v soboto popoldne, ko je stopil v neko prodajalno v Muskegon ter kjtrpil zavoj candv-ja. V plačilo je dal ponarejen bankovec za $>'20, spr >jel drobiž ter odšel. Isto jc i»oče'l že precej v Flint. Lansing. Saginaw in drugih michiganskih mestih tekom zadnjih par mesecev, ne da bi ga ke-novembra. ji «a>«čili. WASHINGTON, D. C., 3. novembra. — Grof Volpi, načelnik italijanske delegacije za fundiranjc dolga, je pojasnil včeraj na prvi seji z ameriško komisijo za fundiranje dolgov resno željo Italije, da poravna svoje vojne obligacije v Združenih državah, ki znašajo sedaj dva tisoč in sto in osemeclest milijonov dolarjev. Tekom izmenjave pozdravov med grofom Volpi-•em na eni strani ter zakladniškim tajnikom Mel-lonom na drugi strani je bila izražena jasna želja Italije, da doseže dogovor, dočim so kazale Združene države, da nameravajo vpoštevati plačilno zmožnost Itajije ter tudi posebne razmere, ki obstajajo v italijanskem položaju. Italijanska komisija ni predložila nikakih predlogov in tudi Amerikanci ne. V svojem pozdravu je rekel tajnik Mellon: — Priznavamo v polni meri napore Italije tekom vojne in po zaključeni vojni. Prav posebno v dobi po vojni je konstruktivna zmožnost Italije obrnila nase pozornost sveta. Zdrava pqjitika pod močnim vodstvom ministrskega predsednika Mussolini j a je radikalno skrčila vladne izdatke, povečala dohodke ter ustalila proračun Italije. To je vladen uspeh, vreden največje pohvale. Mi vemo tudi nekaj o težkočah, s katerimi se mora boriti Ttalija vsled naravnih pogojev ter težkega fiskalnega bremena, katero ji je naložila vojna. Prepričani pa Smo, da je Italiji z nadaljevanjem sedanje politične in ekonomske stabilnosti zagotovljeno mesto velikega naroda. RIM, Italija, 3. novembra. — Otvorjenje pogajanj v Washingtonu za fundiranje italijanskega dolga je vzbudilo tukaj največje zanimanje tako v oficijelnih kot v finančnih krogih. Natančna vsebina navodil, ki jih je dal Mussolini, ni znana. Pesnik ustrelil svojega nasprotnika. LIMA. Peril. novembra. — Santos Chaeano, kronani p sni k Prodajalce, ki je dvomil o prist- j rcpubike Penu spio^llo znan in nastU bankovca, je sel preko ce- j prosWvijcll po ccli ]athiski Ame-sM v banko, kjer jc blagajnik po-, riki v tukajšnjem trgovskem trdil aijegov Mim. Poklical je po-1 p0sk>pju obstrelil ter težko ranil licijo in z detektivom Uamoudom DrNAJ. Avstrija, Malo rudarsko mestece Moravska Ostrava v Cehodovaški bo imelo svojo senzacijo. Go-^pa Adam. žena nekega mizarja, je tožila av- >?trijdvega nadvojvodo Evgena. i nc.jo in z uaicKiivom iiamouaom | pisateJja Elmore iz Lime t k^n. da pozna očetovstvo njene 34 l"t;je odšel med množico na Western | neke?a literarnega prepira, stare lepe hčere. Ane Marije. Šele | Avenue. , glasno s policijo je Ebnorr preti par dnevi ko je uiuria stara _ Tam je — je rekel ter poka- najprvo obdelava! svojega na-mati. ki je z materjo vred edina j zal na Andei-sona. — Ce mi ni on' sprotnika s pestmi, da je bil s!cd postal znan ! dal bankovca, jc bil vsaj v proda j nji prisiljen poslužiti sc v silo-| jalm. branu orožja. To dejanje jc bilo Hammond j:' prijel Ander sona i zadnji člen dolgega boja med obe-ier >e napotil ž njim proti poli- j tna prijateljema, ki sta že dolgo eijski postaji. ŠUi sta nt^kaj časa. j časa vodila v časopisju oster boj. Predsednikov oče v Beli Nemški kabinet bo prehiti. I urejen. -— I BERLLN, Nemčija, 2. novembra WASHINGTON, D. C.. 3. nov. ,Jutri ^ bo<1° važne konfe- CoL John Coolid^oče preUs^l- ' renjce ^ Wkrjem LuthrOm in ink namerava zapustiti svoj dom1™^1 nemških strani. v Vermonto, da preživi zimo v Pri tej prilrki se bodo gotovo spo- IMi hiši j razumeli glede preureditve nem- x. ^ , , , , . ■» iškega kabineta. Najbrž do dospel semkaj predno bo napodila resnična zima ter bo zapadel sneg. To preselitev so priporočili očetu predsednika 2*1 ravniki, ki #co ga imeli v svoji oskrbi tekom mjegm^e zadnje opasne bo- Dunajski peki so za -stirajkali. DUNAJ, Avstrija, 2. novembra. Danes zvečer je zaatrajkalo sedtefa Coolidge križar i. WASHINGTON. D. C.. 1. nov. Predsednik Coolidge in njegova žena sta sprejela zatrdilo vremenskega proroka. da bo le|»o vreme preko konca tedna ter povabila par prijateljev, da ju spremljajo na križarenju po Potomac reki. poznala skrivnost, .i knežji izvor deklice. AI«iti deklice ugotavija seilaj. da se ni vojvoda iz hiše Habsbnr-žanov ni kila r brigal za o-krbo •svojega otroka, temveč da je celo tekom vojne poslal nekega častnika. da odnese staro sliko, ki je kazala njega i:i tožiteljico. Nadvojvoda je taknit- zaprclil. ila bo deklica zapira v saiuo-itan. če l»i ga še nadalje nadlegovala. Slučaj jo hotel, *la se je preti več leti m ki častnik polka, ki je nosil iiuc nadvojvode, zaljubil v deklico ter se poročil ž njo. Žena pa sije dala kmalu ločiti od moža. Sedaj pa je hotela na v.^ak način izvedeti. kdo jc njen oče. k»*r je že davno domnevala, da tiči za tem neka skrivno>t. Tako je prišla gkrivinost na dan. Nadvojvoda Evgen. katerega so smatrali za najlepšega člana družine Habsburžanov. je sedaj star Ž3 nad BeHtde^X let. On je veliki mojster nemškega viteškega reda, ki si je zapisal devištvo na svoje zastave. Sele pred enim letom je izvršila samomor neka grofica Hangwitz. krr si ni mogla pridobiti njegove ljubezni. Elmore je bil odločen pristaš mehiških žurnalistov ter prejšnjega vzgojnega ministra Vaseon-elos, kat -rega je Chaeano napadel v li-stih. "X Beg z Ellis Islanda. šestim inozemcem. ki bili zapiti na EUis Islandu 'm kati re io hoteli v kratkem doporrirati.. sh je po.-rečilo pobegniti. Na tla- ^ se >pustili s pomočjo skupaj zvezanih posteljnih rjuh. Kakorhitro se je razkrilo njih beg. >e je dalo splošni š" ni vjeli. <>a-. alarm, a dosedaj jih tisoč pekov. Zahtevajo dvajsetodstotno z\rišanje in strajftanje de-kfvtoega tei, ! ROJAKI. NAROČAJTE SE NA *<0LA8 NARODA'- NAJVEČ-JT SLO VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH« DRŽAVAH.^ -i naenkrat je skočil Anderson ua stran, potegnil revolver ter pričel Streljati. Prva dva strela sta zgrt >i!a cilj. in Anderson je zbežal med hia •. Hammond je sledil band rtu. Ko i je prijel Andersona. je sL idnji zo-; pet ustrelil, iu kroglja je prodrla | p'juea ki jetra detektiva. Smrtno ranjen se je'' pričel Hamtmond boriti z Aiul :rsouom ter mu iztrgal revolver. Oddal je en strel. Oba »ta padla. Prili i tej. je ]x>lic-i'.t; Thompson, ki je -slišal streh . — Get him; he got me. — je rekci! Hammond, nakar je oddal policist stn il v Andersona. L>va uradnika sta odvedla Ham-monda v policijski glavni stan. — Zadel sem ga z njegovim lastnim orožjem. — so bile zadnje besede dotektiva Hammonda. ko je sed) l na stolu ter je ležalo pred njim truplo Andersona. ki pa takrat še ni bilo identificirano. Nato so ga odvedli v bolnico, kjer je umrl dve uri pozneje. Bil je star »tirideseit let ter oče štirih otrok. Anderson umrl pet minut po strelu. DENARNA IZ|PLACILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašaj« manj kot en tiaoi dinarjev računamo posebej. 15 centov sa poštnino in druge stroška. Razpošilja na zadnje poste In izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir,.......... $ 9.10 500 lir....... .. $21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42.50 Pri narotnih. ki znašajo manj kot 2M Ur, računamo pe 19 eentov jta poštnino in druse stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačajo Ljubljanska kreditna bankar v Trsta. Za pošlljatve. k! presegajo PCTTISOČ DINARJEV alt pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust. Vrednost Dinarjev in Uran sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; rafunami> po ceni tistega dno. ko nam pride poslani denar v roke. P0Š1LJATVE PO'BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Dear nam Je poslati najbolje po PimestU Postal Mono? Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK - - j , H«W YoA, N. Y. 82 Cortl&n GLAS NARQPA, &, ;1925, _ MN I"'J' GLAS NARODA ' ~ (8BOVBNW DAILY) PAPEŽ PIJ XI PRI SVOJI PISALNI MIZt Owned and Pubtukid by iLOVKNIC PUBLISHING COMPANT f A Corporation) * Lom Bundik," FIam of bouDMi of th« corporation and »d dr mom of Above offioan ga Cortlandt Bt, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y O L A 8 NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Hohdaye. €a etlo leta velja M ta Ameriko in Kanade_______ $6.00 Za pot leta________ $9.00 Za četrt leta_______$t.60 Za New York ta celo Utw — $7.00 Za pol leta__— $S.5t Za nioeemstva ea eHo lete $T.Oc Za pel leta---—— $3 Ji Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" ieh&jo vsaki dan izvzemsi nedetj in praewSk&s. PopiM brm podpira hi osebnosti s«« ne priobčilje£>. Denar naj m. blagovoli pobijati pe Money Or»ler. Pri apre&tMabi kraj« narofini prosimo, da se nam tudi prejšnje biyatiide ^""■i. da hitreje najdemo naslovnik*. • "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Zibelka človeštva v Aziji. OTROCI IN STARIŠI i Papež Pij XI. je leti-.. v svetem Iclu, jako zaporen. V-taja zgodaj [ ter pozdravi v-aki dan na tisoče romarjev. Tudi upravljanje vatikanskih zadev mit vzam dosti Časa. Kiju!) temu je pa eii i in zdrav. Pred kratkim ji' precLsekt' ^kozi easa. Niti malo ne more biti dvoma, da je treba končati sedaj ob- ZaV° do s'»vannah. v svr- stoječe tozadevno so^eči vmes. kajti v modernih romanih in novelah, ki izliajajo v listih. in katere čitajo pr ilv.sem mladi, nedozoreli ljudje, se z besedo in slikami zoj>et in zopet ponavlja, da nimajo stariši niti najmanjše pravice izvajati kontrolo nad svojimi otroci, kakorhitro so slednji napol odrasli in da je takozvana pije-tuta napram starišem n kaj zastarega. Isti pogubonosni nauk se širi tudi na odrih in v kino-gledišeih. Zakaj se ne ubija v šol£h tudi direktno in izrecno učencem \ glavo. ih. so dolžni pokorščino svojim starišem Zakaj se ne skrbi povsem muo tre no za to. da se odstrani ter uniči uplive. ki morajo *pni\ili obnašanje otrok napram starišem t ŽIVLJENJE. (lirama v petih dejanjih.) Prvo dejanje. -— .Jako me veseli, gospodična, da sem s*» seznanil z Vami. Drugo dejanje. —< Krasen večer nocoj, kaj ne. moja draga ljubica .' Privij se k rue ni. daj da Te poljubim m Ti v poljubu izrazim v-o svojo ljubezen. Tretja dejanje. -— ... in da l>o*ta živela kot mož in žena. dokler vaju ne loči smrt. Amen. Četrto dejanje. — Veeee ! BurniVaaaa '. Ma-maaaa ! Peto dejanje. — Prokleta baba. ali še nisi -kuhala večerje? * Med t^'tijnu in četrtim dejanjem je ponavadi devet mesecev presledka.) * Ce hočeš ženske študftrajtTu se moraš poročiti. Ko >i poročen, ti pa ni -treba -roje žene študirati. Poslušaj le. kaj ti bo žena o ilrit-gih ženskah povedala. Tisto, kar ti bo povedala, natančno j>r.•študiraj. pa boš ženske spoznal. * Perzijski parlament je odstavil I er/ij-kega šaha. jZadnja leta ži- ____________vi šah v Parizu, zapravlja denar j po igralnicah ter se zabava s fran-id mesta Atlanta, kompromis p«?d prevladtijočimi ki ga je bil prej general Sherman i razmerami. Da »o Združene ilrža-zavzel. Vojska je marširala v šti-ive odklonile to pogodbo, bi se bile rili divizijah po štirih vzpored- Igotovo zapletle v vojno, za kate-!;ni potih. \'saka divizija j.- štela ro niso bile pripravljene. 1~>.000 mož. Maršir.di sf. T Tj. mil j 19 novembra. — Rojstvo vsak dan. se preživljali na račun Jamesa A. Garfleida — Dvajseti pokrajine, skozi katero so marši- predsednik Združenih držav. d. A. rali. in ji.miali hrano, kjerkoli so Garfield. je rodil tega dne \ jo dobili, dostikrat tudi z na-dl- : 1 »range, t'uyahoga County, Ohio, jem. Srečali so le malo oborožene- izvoljen je bil za predsednika leta ga upora. Vojska je takorekoč do 1S80 111 je bil predsednik le štiri nagega slekla zono. (JO miij široko, mesece, kajti bil je umorjen. , . , . t. . . , . 1 . , . V P°IVsein smer?|\-zdolž vse države. Na tisoče črn- X, ki Charles Guiteau. ki " je bil sele pred kratkim je obiskal neki znan državnik par šol t'» |wv /;,,)Ilstji0 imel tam nagovori". Dočim >oe se učitelji in učiteljice pritoževale, da • i-- 1 • 1 • . » 1 • I »riCll UZ1K) llll!|>lvi \ ooisKujejo otroci preveč kino-pr dstave. je pozval dotični državnik (.t. strf>-.irno tovirm učence, naj hodijo v kino ter jim rekeL naj privedejo s seboj s»oje matere. je phtntaže in se razočaran, ker 111 predsednik i i. Železni- j imenoval za federalnega ura Ini-oblačil in i ka. .je dne 'J.- julija 1SS1 ustrelil vsi stroji za izdelovanje vojnega predsednika na železniški posta- v \v asimigtonu. rredsednik tekom je kmalu nato podlegel zadobljc- vi - u- 11 . inaterijala so bili porušeni. Dasi u v ^ aslnnirtonu. Ne (i.i bi se zawdal tega. kar je rekel s tem. e vzbudil v otm : '' •i i , ... . je prelilo le malo krvi eih domnevo, da je izključno od njah samih odvisno, če obiščejo "ki- 1 - V - . . vsega tega lzvanrednega vojasKe- nun ranam no 111 da imajo tudi pravico privesti s seboj matere. — ne pa obratno 1 . , , . T> ..... , , , . .. * ga pohoda, ]e bilo vendar Jiemo- , — Horn; se je treba proti jxihlogla\o-ti vzgojitelj*-, to je vzuoii-' . .. . . . . 4 , .. . ^ , .. . . 0 i goee preprečiti kruta dejanja s teijev po ]»okhcu ter takih, kot >>o r.aprimer pisatelp. ki domneva• • . . , , • 1 1 1 - " strani vojakov, tako otreben. Dne 21. ilitrm-1 zvo„ Y bra 18<54 je general neomejeni vladarji eest in gorje on mu. ki se vmešava. V veliki meri so krt\ i tega tudi stariši sami. javni varstveni organi iii p<»go.sto tudi sodniki, dd dajejo starišem pot uho. Prepiri me sosedi >0 po K •• -fibom ri'j'» gosto posledica majhnih sporov med otroci, kajti stariši. m sto tI:l s„v ^"na^1 ^'k j 'J '"' ^ bi se lepo sporazumeli, -e prično obmetavati s priimki, klofutami iu . . ° , ' ........., Is cela t-.ar se konca pred sodiščem. ' nranei 111 \ Kukoihitro dosege tukaj otrrk staro>t desetih I t .e cut, do m°rja bil tak° ,"i|M'5no i" Na Kanalskem so imeli letos memo irvfecn.m nad svojimi starci ter pozna dom le takrat kadar l V*Šen- P°hoV° da tak Sherman ^ mesto konfeile času. ko CejKivance tarejo hude g<-spodarske in druge težave. Letina v Cepovanu kaže labo. , znani ameriški vojaški koračnici j pomnijo. Ljudi vabijo na delo '.Marching through Georgia* |v tovarno cementa v Anhovem, 19. novembra 1795. — Jay-ova ali tam je silno nevarno in v krat- je lačen aii kadar potrebuje, kaj dnngega. \ mer i ski vzgojitelji pa pravijo.'da ve olroke s tem navrj-- l: samostojiio> ti. možatosti in en..rgiji. Dejanski pa s tem vzgajaj le drhal, ki pozna le svojo lastno korist in ki je pripravljena kora- POS^a. z Anglijo. — Nekaj časa 1 kem času. odkar obstoja ta tovar-kat.i preko trupel, če je treba doseči ta ali oni cilj. P° završetku Revoliu ijonarue v«>j- -- \>e to velja v glavnem le glede velikih mest. kjer je sestavljeno jne in ob izbruhu v°jn*' 010,1 An-li I»rebivalstvo iz najbolj rarfienili elementov. Na. farmah je vzgoja,'in_ Fr»neijo so odnošaji med An-vsaj v kolikor je znano nan>. še vedno bolj patriarhalična in poede-!^0 in Ameriko napeti. — na. je bilo ž<' nib pri delu. ONem f>spl) nsmrče- Nesreča. diea tega je, da imajo s.tarkši pri svoji d ci več ugleda kot pa ga Anglija je ugovarjala proti ame- V Buknvici pri Volčjidragi se imajo v mestih, posebno pa v kvdustrijalnih središčih, med sSro-l "^' trgovini > Francijo in angle-j je pripetila v Cantcnijevi opekar-mašnejšimi sloji. Novice it Slovenije, Osemdesetletnica zasluženega rodoljuba notarja, dr. Firbisa. Vedno isdrav, čil m vesel je praznoval dne 9. oktobra' 1925 mariborski notar dr. Fran Firbas svojo os«nogodbo. Po tej pogodbi je bilo Amerikancem dovoljeno trgovati z Britansko Zapad-no Indijo, ali nič ni bilo rečeno glede plačila za zaplenjene ladje.' Ameriške ladje, ne večje od 70 ni nesreča. V delavnici je eksplodiral motor, zrušila se je streha in stene delavnice. Delavci, stoječi pred tovarno, so bili zadeti od drobcev eksplodira nega stroja. Ranjene delavce so prepeljali takoj v goriško bolnico. -njimi so iz Bukovice: Anton Nemec, David Re-bec. Anton GabrijeKKč, Alfred Ursič. Stanko Mavric. Fran Mavric. Fran Mfhelj. Josip Zgo-nik. . ROJAKI. NAROCAJTB SE' NA GTiAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 2DK\I2BQB DBZAVAH priliko pošteno obračunati z neka-! ivini ameriškimi politiki in po-litikaši. Pa kot kaže. so jo tudi včeraj zamudili. * Kot so mi povedali, so se izletniki v t.'onneeticintu jako do1>ro zabavali. Pili so, peli. jedli, se veselili in plesali. Celo jabolka so tresli na Johnovi farmi. Ker je letina lepa 111 dobra, je vsakdo. kdor je ugriznil, ugriznil v sladko. * Ta jo pristno 11 Tvvorška: Tujec je ustavil na ulici New-vorčana ter ga vpra-šal: — Prosim. povej mi -kje . . . Newyorcanu se je pa nekam miKl'lo ter je - naglo odvrnil: — Nimam časa. Kar podiemana \-]>rašaj na komarju. In tiUijec 11111 je odgovoril: — Saj te nisem hotel vprašati, kje bi -c ilobilo kaj pijače, pač pa kje je Grand Central pOsitaja. * V Brooklvnu je ponavadi. Slovenske cerkve še nimajo in Slovenskega doma tudi še ne. In nitai-da tudi denarja že nimajo več. ne za cerkev "111 ne za Dom. * Pravijo, o pregovori resnični in pomembni, toda med njimi jih je dosti neresničnih in brezpomembnih. Najbolj neresničen je bržkone pregovor, da gre o-.el mililo enkrat 11a led. O. z lepo besedo Ln vabljivo obljubo ga -pravit koliki rkrat ho-čet e. O tem bi vedeli povedati nekateri brooklynski in ne\vyorški rojaki. * Do dane-, dne 4. novembra, (ob selili zjcitra j 1. ko pišem te vr.sti-t' , lir-eni še videl narj novejšega Kovertovega časopisa, ki je postal dne 1. novembra petkrat na teden dnevnik pod pogojeni, da >e je do 1. novembra oglasilo sedemsto novih naročnik o \\ kateri bi.se morali že. pr?sd enim letom oglasiti in plačati, ki imajo pfl vendar kše do drttgega leta ča* počakati ter se prepričati, če je Koverta zmožen Izdajati dnevnik, ki izhifja petkrat na teden. j>a j01 dne\"ni,k. kljnb t«--imi. da. nima setlemsto novih Tta-ročreikov. ¥ Malo zavit in nerazumljiv je zgornji odstavek, kaj ne. dragi rojaki * 5jič za to J Tudi jaK ga .ne raz- JP bra ter zakopal v njej svojo ženo na plast rdečkaste zemlje "m ilo-Saro. V tlneh Abrahama s,, imeli: vice, polne tri č vije debela, ki sc narodi izti>ka tu r Ziipada navado je razlikovala od zgornje in višjih pokopavati svoje mrtve v dupii-, pla ti. Oroilje iz kremenea. ki se ne in isto velja glede lieštcvilnih nahajalo v izobilici v tej p lasi i trs>čev kr pred časom Abrahama, je pripadalo [Kivsem različni dobi Vsled tega ni treba prav nič kot ono v višjih plasteh, dobi. ko-e.ttditi. ee >e najde elovešk' k> >ti je • »-tanke po/niamo v Evropi v pri raziskovanju duplin v Pale^ti- duplinah Francije in Nemčije in :ii ter v Kanaanu. ki no-i znanstveno ime Must.n-ij- dunija meseca tekočega leta je ^ka doba •: 1 našel F. Tnrville-Petre. ki j-- do-: V najglobljem delu te musterij-vršil pred enim ž'toni v-eu"'ili: ke ob!a-ti s,, j,- našlo del elovc-Oxford. velik del človeške loba- ške loba'.ije. Kr^'i -o bile one čela nje tekom raziskovanja dup*.;:n j in ore-nib jamic Ter -«» pripadale roparjev, nahajajoee se na /.apail- niiai!umi odraslemu moškemu. ii obali Galilejskega jezera. —(Močno izrabiti greben nad tri'pal-i'iO milj severozapadno od dupii- nieaini j-- l»i! i>.ti kot p.ri loiianjah ne Maepelah. Zakaj je vzbudilo N» an:ls - ha! čb voka. Na kak na- 0 razkritje pozornost ne le ar-# č!n st» prišle kosti v jamo ne tuo-heologov ali -tarinoslovecv. tem-''nuno reči. a gotovo je. da s<» bile več tudi pozornost vsakega inte-• zagr: bene ch i^tem ča u kot oro-Lgi nt nega človeka v Evropi.' Ra- >ti žival- 1 itlga, ker je mogel doprine-ti -kih vi-1, ki -o sedaj že davno iz-nladi raziskovalec u pobitne do-' mrle. 0 j lestine --» l»i!i v-led tega ljudje et. pr»»dno so prišli Židje v svo-j Nean lerlial p-eno-na. ki je živ lo .lešteviln«' veke pred prvimi pri-ei tki bildičue zgodovine. K:;/.kritje mladeu.t ansrle*>k« gn s*: in >s!ovea je prišlo ravno ob času. !; » •• je pričel v Daytonu. Ti 1111. ='avr.i evolucijski proees. -Mu-terijska doba. v katero je s]:adal Neanderthal č >vek. ki je bi1 '» f»nem ča-u ni omejeni vladar Evropa se je prič ! n-kako 40.000 let pre l sedanjim ča -n-niiu štetjem ter ^e je končala n kako I' MIC^ If* pre i - lunjim časom. Evropa pa je bila razvojna j'.ibel-!ca Neanderth;:! človeka, kar nam obljubljeno deželo. Piscu tega članka Sir Arthur ithu je "t»ila poverjena laiika naloga dokazati, da --e lobanja bistveno razlikuje od lobanj v-s s laj živečih človeških p! mik :i in da je slična ali identična čudu« nm tipu Evropejca, ki je znan pod .meuom Neanderthal človek. Ko je d o spv l v Palestino, je >brnil T '.rvdle-Petre svoje korak« proti visoki planoti Clem-aret. na ^apadni obali Galilejskega ji /.era. Proti ?>everu in za padu. v bližini Kafarnauma. preneha na. nkral planota s vojimi polji in j»rier • se mrtvo gričevje. Ko je do-p" do gričevlja. le eno ini!jo o,l < l>aii jezera, je -topil Turville-Petre \ ozko sjkaino razpoko, kjer je kmalu do-pel do prostorov dupline, iiano krajevno k. t Dupii.ta roparskega glavarja. Po uvodni preiskavi je ski. ni-'einljito prel-kati pla-.li na dnu dupline. Vsaki hišni gospodinji je znano. .:ako hitro sv nabira prah iti duplini se vrši ta proces še hitrej-e. Dupliiiska gospodinja ni liila snažna, kar j-4 dobro za -tariaio-slovce. Po obedu ni bilo nikakega čiščenja. Ce m« je lonec razbil, so ostale črepinje na tleh. Njen mož je bil prav tako 11! .maren. Ce se je njegovo kamenito orožje zlomilo. je obležalo na tleh ilupline. Po preteku neštevilnili generacij -»o postaia tla duplin bogata 'n avtomatična kronika človeška zgodovine. Arabski dela vej mi iiričeli izko-* ' pa vat i, dokler niso izkopali do globine štirih čevljev. Katnenite, vožje. katero -r> našli v višjih plasteh. je dokazalo, da je bila duplina obljudena oil pet do šest ti- pot rju ]",io vilue i.koliščinc. Dopis, E^y, Minn. John Bnila zadobi! težke telesni* poškodbe ru fniku. Nanj je paiHo več težk'» rude. katera mu je stri a noro in hrbtišče. Nahaja s( v Shipmau boinišniei. V Fa!l Lake -ta dne •_»!>. oktobra utonila dva Fim-a. Njiju č'»!n so našli plavati našli. i5. t ru:a .1 i.. niso Pornč va'e Nemška bejns ladja je plula skozi Panamski kanal. BALBOA. Panama. 2. nov. — Prvič i/za izbruha svetovne vojne je nemška bojna ladja plula -kozi Panamski kanal. To je bila križa rka'" Berlin''. ki je namenjena v O.rivaipiils. soč leti pred Kristom pa -koro dojdui na m-časov Krista. j s!uga. ke Nadal;;' j>ostalo jasno, da ni še. če. kakor nikdo drugi kopal v teh plasteh. ; mi razbil Molčevaije muzejskega sluge. \ !tap'«l i stario -ko Ko -o pričeli delavvi poblabl jat": j -od- . Prdieija j" takoj prijel;« n« Ziikon. -o zadeli na rdečo ilov ei«. niaščev;d<*a. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsakro pešiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na • "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovani e. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVOTCA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Hew York, N. GLA3 NABOPA^L^ NOV. 1925 KORZA RJI (Nadaljevanje.) zdravje m ecu Trubleta. Topaažu je bilo oboje prav. Zato je .s pestjo tolkel po jeklenem ročaju, kakor je videl pri Danycanu. — Da, — potrdi in se ozre 'po izbi, tudi tja v ozjfrdje. — Ta meč je moj. kakor pravite, podedoval sem ga po vsej pravici. Kakor ga je su- — Da, najmanj. — mu odvrne. —• Kako pa je biki takrat, ko je >tari ^Ifcnjue snemal puSko s klina, ali ga je tudi takrat nekdo vaših požgadkal z reziloin pod rebrom le V5i šalo J — Boš tiho! — Kar zadušil jo je t kal Morvatn. tako ga l>om sukal v svojem objemu in jo poljuboval j jaz. *aj sem kapitan, kakor'je bil ]k> vsem obrazu, obenem jo pa'011. — In izrekel je ošabno geslo, ljubeznivo zmerjal, da je čarov-J ko je je kraljica Ana dala vsekati niča. — Lažea!— .se krega ona nad 1 v granit nad vratmi svojega gra-■rijim. jKJtem pa radovedno vpra- du: — "ako bodi, vsemu svetu v šuje: — Ali še hodiš k Animari- brk. k r tako je moja volja"! ,ii! Saj -l-a se včasih rada imela i j Ilura-vpitje mu je odgovorilo. \li greš zdaj k njej! — In zanič-j Posebno energičen pivec med mor ijivo zaviha nosek. — Anamarija | narji š« udari po mizi meti čaše in Kerdencuff j« bila nekdaj njena zatuli: — Hura 3 Se dva vrča opivali. zbrani polnošte-vilno. En sam ni izostal. Tomaža so pri vstopu pozdravili z oglušujočim vpitjem. — Tako. že prav! — izakiiče Tomaž mesto odgovora v izbo. — Tu stin zopet, kakor sem obetal. — Kdo mi da mesta ? — Na to skoči čez dve klopi in ve/ mizo. Plašč je za vihral za njim in nožnica dolgega meča je prevrnila polno čašo. — Saperlot! — zakol-ne pivce. — Truble*. tvoje rezilo je žejno! Trubbt se smeje. Bolj zadaj v izbi se pa dvigne mož iz gruče pivskih tovarišev in zavpije: — Kaj mer? Kako .pa to? Ali postajamo pri nas plemiči kar tako od danes na jutri? Tomaž je že sedel. Sedaj sunkoma vstane in vpraša suhoparno: — Ali žrii kdo »kaj od mene? Toda oni drugi tam zadaj je bil dovolj previden, da je umolknil. Tako *ede torej tiudi Tomaž zopet na svojo klop. tovariši okrde njega pa dvigajo čaše: — Tomaž matroz. z irfami trči! — Bil je dober piv«. — Ko prinese dekle 'novo čašo, se prime Tomaž za pas, kakor da ga nekaj tišči, si odpne zaponko in položi dolgi meč 5ce je v tistem hipu že tudi pomiril, se zakrohotal in zopet sedel. — Pa še kaj! Ti si to. Vincent Kerdonouff ? Kaj pa čepiš ves čas tam v kotu. namesto da bi pil tu z nami?! Družba se je pomirila? Sedttj burno ipritrjuje. Tomaževemu vabilu. Edini Vincent ne soglaša z zborom. — Tomaž, — pravi, — dober tovariš si in hvalo ti vem za to. t Toda dane* mi vino ne diši. S teboj se hočem razgovarjati o stvari, ki je aka važnejši!^ vest. nje: — Boter Trublett. tebe pa stvo lu;«r>ikatero ujrodnost. k tu zelo čislajo. ugo'.lnost. ki .je kar je jnoglo -lužiti v naš prid. dobro vplivala na plebiscitno raz- . replika *na nemške spletke, vse je Predno skoči Tomaž zopet čez | poioželljt._ Koroški Slovenci so bi- | bilo obdelano v letakih, zdaj stvai mizo. da sledi i£botru Vineentu*'. li mnogokrat ginjeni, da --o se pom"njoč. z laj sarkastično za- si se prej opaše meč. meč ranjkc-^n pri gosposki tako po domače ra vračajoč. Glede tiska in omaniza ga kapitana Morvana. z isto bo- j tvoriti. Tiskovne pravde ves : eije j,, netlvomno daleč presegal« jevito kretnjo, kakor jo je videli^ nismo imeli. Zato smo v časo- ; naša propaganda nasprotno, ki j« pred kratkim pri vitezu Danyca- j pjsju in letakih povedali tudi ka- nu. (Dalje prihodnjič.) Prejšnji • k&jzer bo zelo bogat. BERT jI N. Nemčija, 2. nov. — Vsa znamenja kažfjo. da bo v ko krepko, samo da je zalegla. Na- ! ■š«' vojaštvo in orožništvo je tvorilo varno zaščito in gotovo ni pod sedanjo avstrijsko vlado oseba in ' iuietek bolj zavarovan, kakor je to ! gala pagamta nasj>rotno. ki jo e. glasom zajetih obširnih listov knšala posnemati. Nadaljno propagandno sredstvo je bila agrarna reforma, ki smo jo v skromnem obsegu izvajali. Baš bilo v tistih prevratnih časih pod našo upravo. Gospodarski položaj se je boljšal kljub draginjskim | • na Koroškem je fevdalna posest m verjetno obsežna so razni Ma- nerri in Ilagi bili strah naših Iju- niego\nmi zastopniki državo, in sicer na ta dobil kajzer svojo prejšnjo last- državo, in sicer .na ta način, da bo vseh l>re«tolicali in -likal avstrij- ljudem, smo navezali mnogo ljudi . • •, 7 - * - na nas. i-etu JSpilja, da ne za-piLstimo Radgone, in vtendar. Naša država je bila v onih časih v*»em drufgkn v zgled — vse druge so se obotavljale, mi pa smo pokorno in brez mrmranja, izpolnili vsako željo pariških bogov. To našo pokorščino pa so Nemci tolmačili kot slabost., kot prece-denčni slučaj ko bomo tudi Koroško izpraznili tiho, brez žal be-stnh. š prihodom plebiscitne komisije. ki je večkrat bivala v Če- kih slikah preko cele ulice vprizo- j lovcu, torej v sovražnem taboru, rili sina. ki roti svojo mater, naj, tako da smo mi vsako plebiscitno ga s svojim glasovanjem ne !it:» j novico zvedeli najprej iz cedovš-v Macedonijo. Treba naanreč v -jkili listov. — tedaj se je začelo deti. da >o Nemci ona zloglasna! počasno, toda dosledno krhanja vojaška pisma, ki so jih nekateri naše državne avtoritete. Volkve- •ovenski listi prinašali, z naslado potiskovali in k it prvovrstno -r.-dstvo povsod širili. V tistih č«i ;li je imela tnwii beseda republika r«roben zvok. Republika j*1 svo-lOda. monarhija pa je tiraustvo. zaostalost, suženjstvo. To gesli je zaleglo pri delaveili. skoro izključno socialnih demokratih, k' so smatrali tudi pod našo upravo svojo e titralo v Celovcu. Sploh i^1 Ituliitrna zaostalost. >o dejali, ii-p.'ena za ves Balkan, posebno za Srbe. Tu ^o se opirali na stare po •ledovane in skrbno negovane pred hodke. ki -o jih ljudje slišali neda- rovci. ki so zagrešili razna pred vsako sodnijo kazniva dejanja, iu si niso upali domov, so se. na pritiske Te komisije kot mučeniki in zmagculavci vrnili in tam ostali kot naši zakleti sovražniki. Zginiti je moral upravlja eo.na A po naših zakonih, so vno še med svetovno vojno, kot J naleteli na irluha ušesa. Spomi-dokaze pa so navajali citate iz slo-1 n-*a,n na grozno ironijo, ki smo venskih listov, v-e ti.-to brezmej-M0 o1) tf>-' Priliki doživljali. Naš no pretiravanje, kakor takrat ko je ljubljanski župan v nekem listu ;)::merjal Jugoslavijo z bolnikom !i:> smrtni po-te.lji. čez katerega so zdravniki že napravili križ. Kazali .-o našo upravo in kjer je mogoče grajali in se pritoževali čez 'unmensehHehe Belumdlung* in iinhalrbare Zustaeinde." Te pritožbe, ki ^o jih naročali in izzivali. »o spravljali jiot ni v veliki jugosloven.ski delegat nam je vesel in ponosen poročal, da >o njegovi razgovori '"kninisani sa us. peli o m ** — v coni A os-tane naša uprava, žandarmerija in vojska. Vojska dotlej, dokler sp plebiscitna komisija ne nveri. da je mir zasiguran. (Torej zakaj smo bili tako pridni.') Seveda v nasprotnem ^lučaju s o vedeli vsi jiripo-vedovati. da italijanske čete »a- svet. ki jim je začel verjeti. Vsak j nin čakajo na kak incident, da draginj ski val. vsako pomanjka- zasedejo elasovaJno ozemlje. — nje živil. moke. sladkorja, vžiga-} ' Vranica izmetlju cona A i B ne lic. tobaka, vse jim je bilo dobro- j "kida sp. več se samo otvara nor-došlo sredstvo, da so kazali na na- nialnom saobračaju" ^Občudujte kratkem ča«n< prejšnji kajzer naj-t^ "lJl-loai "'J11" ,,1<,-"IJ,,U"1 !tii. Temeljitejše izkoristiti tega in bolj bogat človek v Nemčiji. Če :val«vom- vah,ta J'' ravla- av; znanih vzrokov nismo smeli. Tudi bodo zaključena pogajanja med Pobila, takratni avstnjs-;s n m (la in tnha , , ,ki kancler Renner je beračil po . . .. . .. ... ter prusko! . . ;. jene Koncesije odvzeli nemškim -..i. i i av.sti-ij- , - . - .... . . . Iiujskaeem in jih izročili našim ski položaj v najbolj črnih bar- nino v Prnsiji bo znašalo njego- ^1'" Vse t0 smo Iui sl,roti izkoriš-vo premoženj-približno tristo mi-;,Vval1 v l!st,h- IetakllK na ^odih' lijonov dolarjev. Prejšnji mojiarli v l»°d">bn» agitacij,. Izdal, smo i- bo najbrž tudi obdržal eno svojih.)luKtr,ran<' ° '» n , . .. . . i - ,, . -, x • i I striiskem "-osuodarstvn v razšle- 0,1 x začetka pa ^llio skusa- palac na IJnter den Dinden. če- -srriJ-SKtni gospoaarsiMi. \ j.iz^k = Idnicah nazorno kazali rekvizicije. |,l M'lnati tudi na srce. Slovenec videl v nas ne le rešitelje iz I je. da sijio in i l bratje, ki govore kakega dvo-:istl -'ezik in -N^štujejo njegove vse »o je Vbwno Iobic'aie- Zlitn s,uo Pri Vsaki priliki Vedno znova smo ; (lvi-ali nie-ov narodni ponos, spo-jštovali njegovo narečje, peli njegove pesmi in slavili narodne no-* še. ki so mnogokje ležale na dnu . . ... .v . . staTih skrinj, ;^laj |>a so*'jih Koro- med zastopniku prejšnjega kajaer-: lajša no po organizaciji, ki smo jot- , -, ,, - 1 • ' ^ . , , sice zopet spravile na svetlo in se z njimi ponašale. Dobrodejno jc jo razvili občutil Korošec nasprotje, kako ->koro do dojenčkov. prav ne bo smel stanovati v njej. N povečala njegov mn-eva se. da bo znašal v takem slučaju letni dohodek prejšnjega •av ne bo smel stanovati v njej.', .................( , L-; čaL-uin .'.» ho rrl isru-il .i*' v' 1 1 oikwchrovsKili krenipijev, elltll zvečala njegove dohodke. Do- 24 sPUlauo AWrijo. I omanjkanje j . .' ' . živil in prazni t t ir v Celovcu, ka- i mor smo nalašč včasih kajzerja nekako dva milijona do-i m,'1ivcH Pos,ali- vse to J«' V 1 ar je v. Pre.j«iji kronprinc pa se ?ovoril° 7a nas- Vt'a,K) znova sn" mora zadovoljiti z grajščino in; opozarjali baš na gmotno stran poseistvom Oels. ki prinaša na i©_ i plebiscitnih posledic, to nekako $100.000. Pogajanja' Vse propagandno delo je bilo o- i po organizaciji, ki ja ter prsitske vlade bodo baje v mogli neovirano razresti do zad- šo revščino ali v saj ueurejfttiost. Saj so pa tudi v resnici včasih prodajali v Celovcu našo moko cenej\ kakor -o jo dobili naši doma. Škodoželjno so se tudi rogali, ko so naše oblasti toliko obeeale. a le malo iu to prepozno izpolnile Kako dolgo so naši ljudje čakali na obljubljeno [Kivračilo vojne škode. Ko je k an eno prišlo, je. bil večinoma ž>> vsak notranje opredeljen. Naraščanje naše valut? s.i omalovaževali - tem. da so kazali na občno nezadovoljnost, dinarske relacije 4:1 in na odtegljaj ("Raub") 20 od s rot. pri žigosanju v gotovini. Mojstri so bili v izvajanju terorja. "Gorje vsem. ki ne bodo glasovali za » deljeno Koroško!" Tak irhis je šel skrivnostno po de- fineso razlikovanja!) Na meji ostane naš orožnik in kontrolira ( !'» izvoz blaga. Vkida se carina med cono A in B na vse predmete. Prenos blaga je svoboden. PiehojJ za osebe je svoboden. Vaš orožnik beleži imena oseb. ki prihajajo iz cone A ali gredo vanjo itd. "Kao što vidite naš uspeh je veiilv.Ta ubogi naš orožnik je moral takoj na to vršiti ?^ojo kontrolno (brezpomebno) službo brez puške, a drugi dan ga sploh komisija ni smela videti. Ni minil dan. ua bi nam ne prinesel zo^e* kakšne porazne vesti. Naši I ju« »je. dobro vedoč. na kateri ?t*-*;i i so simpatije Italijanov. s-> zgul li vero v moč naše dr-Xpv< uvideli so. da se izpolnjujejo r-emške napovedbe. marsikdo želi. nihče ni vedel od kod. nihče [f v \°h dneh skloni!- pa so žvenketali judežeu kratkem zaključena. i nje koče in ko smo Dospela je VELIKA Blaenikova je ravnal ž njimi njegov dosedanji nemški gospodar. \"st' te in še mnojre drujre toekc so bile aktiva za leto 1936 Oena 28? komad. I Tudi ]>ropagandui tisk se je j>o-I voljno razvijal. Poleg starega "Mira", ki je po vtrjenih tradici- v naši plebiscitni knjigi, dovolj | ;.jah hodil pomnožen in povečan velika, da so prenesla tudi primer--jmed stare in nove naročnike, smo ua pasiva. In teh ni manjkalo, j ustvarili posebno plebiscitno gla-: narobe dala ^o nam jiosla čez gla- C'eravno je bila demarkacijska j črta kot meja glasovanega pasa. 'silo **Korošec.'" ki j«' v domači besedi in krepki obliki poučeval, bo-V pratiki je poleg koledarja in' ^^ ?rozil Xp raznih zanimivih navedb tudi zgo- , , .. , , • , • flovina 200-letaega obatai&a. Pr- ~ t ^ ! i l' " A - ^ «em«ka vm^tika.> na^ into L 172«.! ^ Z T ** "" k<* protidržavno ro- C . n,.u i,. n 1>eh' 1 začet k ji ga je slo mnogo za- | vanje najholi utirala, so aia- JlOVeOlC rabnsmilg saj je po Koroškem vse ,,(»1- -H ve(-^0 jiudi 5n ^ da ^ SVi>. •no analfabetov za slovenščino, po-I-p ,igte vtiho4apl.iali in ponoči j tem pa so dnevno oglašali naroč- raznašaH Vmiritelji so bili tik za iniki. tako da je končno hodil v | mejo ltiavaSe celo na visokem O-ibirju sem ga dobil. (>lavua pred-inost pa je bila v tem, da je list dobival dnevno toliko dopisov ^ in prispevkov, da bi ga lahko zavidal vsak veliki list. Seve, je bilo treba vse te stavke opiliti in skoro popolnoma spremiti, toda priprosti dopisnik se je videl natisnjenega. Veliko jeze je povzročala Xemcem ("Drangpost"), ki smo jo izdajali v pouk in zabavo našim nasprotnikom. Posebno razni citati iz tajili listov so marsikomu budili vest. Šolski mladini je bila namenjena izvrstno urejena 14 Mlada Jugoslavija," dočim je bila "Eo- -ozemlja, ki so imeli že od prej dobre zveze svojimi pristaši. ki so ostali doma in so oprav 1 jal i vlogo posredovalcev (Verbs ndu-ngsmaenner^ ali zaupnikov (Vertraungsmaenner). Glavna njih propagandna sredstva «o bila: Glasovalni pas A brez Celovca ne more izhajati. Kam hočeš km ri n'jsebno nič manj žalost io po-rla vir. Konferenca o izenačenju kazenskega zakona. V ministrstvu pravde se je vršila konferenca, katere so .se udeležili novi predsednik kasaeijske-ga sodišča v Beogradu dr. Dušan -iSubotrč. univerzitetni profesor dr. Boža Markovič in kot predsednik ' 11'druženja pravnikov G joka Ne-rtoi "ovič. Xa konferenci se .i»e raz-naše s tako težavo gojene cv^eit-1 Pr«vl.jaIo o izenačenju kazenske-ke. V isti čas spadajo tudi drugi1 ga zakona in kazensko - sodnega naši diplomatični porazi, iz da- j postopka. PozorrajaJd! V zalegi imamo SVETO PISMO (slare irtnove zaveze). Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company • 82 CortUndt 8treet Hew York, H. Y. sns GXiAS ^NAHODA, 4. ^OV. GOSPODAR PLAVZEV. Francoski spisal Georges Ohnei. Za "Glas Naroda" priredil O. P. Trije kralji. Nad cerkvijo Hilindarja na Sve Pri otroku sredi polja zaustavi ti Gori je skozi jasno noč odjeknil konja. jasen klic: "Blagoslovljena, ti najmlajša, "Marko . . . !" ti najčistejša!" Vse tiho. • Do sedla dvigne kralj - Matija Potem vnovič: dekletce, poljubi ga na čelo in oči T (Nadaljevanj.'.) J — Gotovo, gotovo, naj le pride! Zelo me bo veselilo, ker bom gotovo videla f ga t'iklona. ki je počrnil celo dolino . . . Domnevam pa. «la ni le ta mirovna pogodba, ki je napolnila vašo listnico, — je rekla gosjm de Beaulieu. — Gotovo prinašate nove dokumente za naš anglešiki procesf — I>a. jrospa markiza. — da. — je odvrnil Baehelin, vidno vznemirjen. — Ce želite, hočeva govoriti o j>o«.lih . . . Notar je zrl na markizo s proseeim jKigledom ter pokazal pri tem na sina in hčerko. Markiza je raaumela. Neki nedoločen strah je težil njeno sree. Kakšno važno stvar ji je hotel sporočiti ta nj»'n zaupnik, da je >iuatmil tajno s«*jo za potrebno? Markiza pa je bila otlloena ženska. Ni se dolgo pomišljala, pač pa se obrnila proti sinu ter rekla : - Oetave, iw»glej. če je bilo izvedeno povelje, naj bo pripravljena kočija za naše «ro>t«\ ki pridejo ob petih. Pri teh besedah je dvignila Claire glavo. Njen brat se je stresel. k r ni mogel napačno razumeti namena markize. Potrebovala je pretvezo, da odstrani svojega sina. v Med lemi tremi bitji, ki so >e nežno ljubila, je obstajala tajim p .i host, katero -o skušali med v-bojno prikrili. Ne da bi kaj rekla, •*ta >e Claire in Geta ve nasmehnila materi ter m* umaknila, vsak na vojo stran. Gos|H>dičua d • Beanlien je o»lšla počasnih korakov na vrt. Lotila >e .j«- je iniigiii ranim usmevom. — Ne mislim, da bi mogla biti hujše prizadela kot sem že. Želel bi, da bi mogel deliti to vašo vro. gospa markiza. To. kar vam moram se povedati. Iti hilo manj nmčno . . . Poznani pa ob čutljivost vašega -rea ter s,- bojim, da vam bo mogoče od obeh nesreč i/guba denarja manj mučna . . . Markiza je prebledela in lotilo se j> je izvanredno razburjenje. Slutila je. kaj ji In če povedati notar in nezmožna zadržati to. je vzkliknila: — Ali imate novice o vojvodi »le BJignv* — Dobi! s«-tn otJ vas nalog, gospa markiza, da vas ohranim informirano glede nehanja in počenjanja vašega gospoda nečaka. — je rekel notar nekako zaničevalno, kar je bilo skrajno zaničevalno za takega oboževah-a aristokracije kot je bil on. — Pokoril sem se vašim j* vel j-, m slučaja do slučaja iti najnovejše informacije se glase; Vojvoda tie Bligny se mudi že šest tednov v Parizu. Že šest tednov? — je ponovila markiza, vsa presenečena. — In mi ne vemo tega .' v —• Vaš gospod nečak j' bil pač toliko previden, da vam tega ni sporočil . . . — In ga ni bilo k nam? In še vedno~ne pride, čeprav pozna nesrečo, ki nas je zadela! Saj jo pozna, kaj ne! — Bil je «*den prvih, gospa markiza, ki so jo izvedeli. Gospa tie Beaulieu napravila kretnjo- bolestnega presenečenja ter rekla s tonom globoke bolesti: — Da. prav imate. Baehelin. ta novica me je bolj kruto ganila kot pa izguba denarja. Vojvoda se nam je odpovedal. Ni prišel in ne bo prišel, kot -eni slutila . . . Od nas je hotel lP- premoženje. Premoženje je izginilo in zaročenec se je ncmaknil ... . Denar je parola našega podkupljivega, pohlepnega časa. Lepota, č-dnost. inteligenca. vse to ne šteje več! Nič več ne pravijo: — Prostor najbolj vrednemu! — pač pa: — Prost'' najbolj bogatemu! Ker smo včeraj obubožali, nas dan: s ne poznajo več. Baejielin je mimo poslušal ta izbruh globoko užaljenega materinskega srca. Prrrti svoji volji pa «e ni mogel notar iznebiti tajnega zadoščenja. Njegov obraz je postal zopet rde«- in mehanično si je m čl roki na hrbtu.' 1 ' " *» : ' * 1:1 "Kraljevič Marko . . . "" In še v tretje: "Pobratim Marko!" Zamolklo se je odzvalo iz dna cerkve: "Tu sem! . . . Kdo me drami iz sto -- in stoletnega sna?" "Jaz. Marko!. Vila! Posestrima tvoja!" "Belo se ti grlo posušilo, pot>es-t rima! In črn ti obraz bil! Pusti v miru moje trhle kosti! Daj Bogu. kar je božjega in zemlji, kar je njenega!'" in usta. "O, kralj naš! O. sV^tiTkral^ Matija!" H • "Po kolenu in po Bogy brat! * r kralj Matjaž! Vstajaj in v Boj spravljaj!" In za njm je pred mizo slonokoščeno z mečem zarožljal drugi 6veti kralj, kralj Matija, in izpre-govoril: 4'Na polnoč se vzdiguje nebo; o kralj Matjaž! Po kolenu in^po Bogu brat! Vstajaj in v boj se na-pj-avljaj!" * j .• . , .. J. t%JIn tretji sveti kralj, kralj Mjfct- Z zimzelenim pilntarskim kine*. Di* dete krono kraljevo, šopek zimzelena puntarskega mu pripne "na svetli meč. »• Na ravnem kerestinskem polju,- pri starodavnem svetem Petru. * * * Na ravnem polju kerestinskem pri Sv. Petru se pozdravita -in poljubita dva svetla viteza, dva svetla kralja. Marko kraljevič in kralj "Grobnica ti trhle kosti izmeta-'Matija. Z ravnega polja kerestin-la in prahu tvojemu ne bilo mira! Jskega zajašeta kot streti dve dva — Vstani, Marko! Pobratim moj, Isveta kralja, Marko kraljevič in vstani in čuj!" [kralj Matija. S kerestinskega po- • Pred cerkvijo je v mehki mese-ilja v podravsko pa v posavsko čini zahrzal Sarec vidoviti, uda- plat. Zajašeta. da podkva iskree rilo j* kopje bojno ob b uzd o v an kuje. Da v vetru zavihrata plašča šestopcnni, z zlatom okovani . . J plat. Plamen sipljejo nozdrvi Kar Iz naročja zemlje je zasopel vz- dih. kot bi se silna siva skala trgala v Mrvini planini . . . "O, eujem. sestra! . . . Zove Sarec gospodarja. Zove buzdovan bojno Počile so kamenite plošče pred oltarjem, višje je vzplamtela lučka v (kandilu in Marko Kraljevič je pokleknil pred ikono Kristovo. ".Marko — Pobratim!" je go- eeve. Ogenj < liešjo nozdrvi Liski-ne. Na sever, na sever! Tja, kjer za sneženimi planinami leži polje. Go*posvet-sko imenovano, in na njem je kamenili sedež vojvodski. moj zvesti. Z znjiina vitko kopje v gori tam pod gradom Krns- kim v dvorani zlati spava s svo jimi vojskami tretji svoti kralj . . . Kralj Matjaž ..." * Ni ju spoznal, o Micika. Ni ju spoznal. Meni pa je srce povedalo. vorila , pokra j njega vila posest ri-| kdo sta. ma in mu s prebelo dlanjo gladila mrko čelo. "Marko! — Vrag na-valjuje na tvojo zemljo . . . Vrag ljutejši od Turčina! Ihijši od po-turiee! Pojdi. Marko! Desettisoči bratov kličejo na pomoč! Stotiso-či! Na daljnem severu, kjer se med gorami razpenja prostrano polje. Gosposvetsko polje, in na lijem stoji vojvodski prestol, iz kamena izklesan! Pojdi, pobratim, da podeliš megdan junaški s črnim vragom in pravdo sveto njemu in svojim! Idi, pobratim. In blagoslov posest rime svoje ponesi s seboj ---!" Vstane Marko. Trikrat se prikloni, trikrat prekriža pred ikono. Pri samem vojvodskem prestolu sta pritegnila uzde in stopila s konj. In je pivi pogledal na zvezde in je dejal drugemu: "Brat Matija . . . Čas je!" In tudi drugi se je ozrl po nebu in je rekel: "Resnično, brat Marko! Dvanajsta ura se približuje ... Ne okleva jva . . •!" Spoznal sem ju, o Micika, spoznal na prvi pogled . . . Pri vojvodskem prestolu sta pustila konja. Šareč je nemirno tolkel s kopiti grudo. Črna kobila Liska je zaupno naslonila glavo na njegov vrat ... . In sta se kralja namerila na- Poljubi posest rimi vili prebele ro- ravnost pod Krnski grad . . . ke, pritisne si jih na čelo in prsi. Ko je z brona pri Gospi sveti od-" Ukazuješ, posest rima! Marko, brnelo tričetrt na polnoč, je sveti pobratim, uboga!" kralj Marko z zlatim buzdovanom Sirom otvorijo vrata svete j udaril na skalo pod gradom. cerkve liilindarske. Stopi Marko Kraljevič pod nočno nebo. v mesečino mehko. Svežega vetra z morja zajame globoko v grudi. Oči se mu napolnijo z zvezdami božjimi. Lehti pretegne kraljevič Marko, da zaškripijejo v členkih. Ob- "Odpri, o kralj Matjaž!" je zaklical z mogočnim glasom. "Po kolenu in Bogu brat . . . Odpri!" Trikrat je pozval prvi sveti kralj in trikrat je potrkal . . . Oj, nisi videla čuda, Micika! Na tretji udarec in na tretji klic se je skala razklala od vrha W IJ ul no. Zajaše kraljevič Marko konja Sarea. Zavihti kraljevič Marko topuz pozlačeni. Zavihti kraljevič Marko vitko kopje bojno. * * * 1 Na ravnem polju kerestinskem tiri Sv. Petru je razpletenih las šetalo skozi jesensko noč in povz-dvignjenih rok klicalo malo dekletce : "Kje si. ti sveti, na razbeljenem prestolu ustoličeni in z ognjeno krono kronani naš kralj Matija * Ali so kopita sovražnih konj tako trdo za teptala zemljo nad grobovi junakov tvojih in nad gomilo tvojo, da ne čujete obupnih krikov, ki jih noč temna in svetli dan prinaša s severaZimzelena puntarskega sem prinesla, o sveti kralj naš, da ti ga pripnem na krono ognjeno. Da zakitim z njim uporne polhovke vojačal^pv tvojih. Pridi,, o kralj zatiranih in ubogih! Pridi in z zamahom meča, z enim samim, stri verige sužnje. Prebij in zlomi jarem hlapčevski, ki je sedel na tilnik in se pod njim krivi in lomi hrbtenica. Kralj Matija! Pridi! Pridi!" Črna meglica se vije pod obzorjem. Brzi, leti vse bližje. Ali je o-blak. ki se je utrgal raz nebo nad spavajočimi gorami? O, ni meglica črna! Ni oblak! Z ognjeno krono kronani kralj Matija, na raz-tjeljenem prestolu ustolSeiri, lli jadrno na svoji črni Kobili Li- itHZ-:tt ~. jadrno na svoji Kretanje • Shipping New* jame kraljevič Marko Sarca vido-'do tal in so pred strmečim očmi vitega, v desnico vzame buzdovan i za blestela zlata vrata. Zlata vrata okovani, v levico tanko kopje boj- . v zlato kralj Matjaževo dvorano In nato je drugi sveti kralj, kralj, kralj Matija, s svojim mečem trikrat udaril na zlate duri: "Odpri, o kralj Matjaž! Po Bogu in po kolenu brat. odpri!" In ko je v tretjič potrkal in v tretjič pozval, so se v zlatih tečajih razstežajila zlata vrata. In pogledal sem. o draga! Gledal sem . . . Za slonokoščeno mizo je na slo-nokfiščenem prestolu sredi dvorane sedel in spal tretji >veti kralj: kralj Matjaž . . . Dragoceni plašč inu je pokrival ramena in se preko ledij v težkih gubah zlival do samih tal. ^ Iz srebra kovani oklep je bliščal izpod plašča in frav na sredi, na smaragdno zaporo na prsih so sijale tri bele. tri modre in tri rdeče zvezde Zlata krona z bisernim križem više čela mu je počivala na glavi, v desnico naslonjeni. Levico je uprl na prekrasen meč ob boku, brada pa, samim liljam podobna, se je sedmič ovijala okrog mize slonokoščene. T isočglave vojske so ležale moi pri možu križem po dvorani in spale. In pri kraljevih nogah je klecal paž njegov v škrlatnem oblačilu. Na zlat in srebrni ščit kraljev je nagnil glavo indtedi spal Do mize slonokoščene sta stopila sveta kralja. Marko in Matija, in med spečimi vojskami in med spečim kraljem, je topuz svoj acs--1to»erm trtjo. ppložil na mizo slo-rtkošeeno in i^rc^rorjl^tariig; veličastno" glavo. Th ž njim so se isti hip tisoči in tisoči prebudili po dvorani in se je odprlo dvnkrat toliko oči. Iii je izpregovoril tretji sveti kralj, kralj Matjaž: "Kdo nie budi? — Kdo me budi? In s kakšno pravicoV' "Tvoj rod! Naš rod! o kralj Matjaž!" sta odgovorila Marko kraljevič in kralj Matija . . . "Naš rod, s pravico za pravico! Za staro pravdo!" Vstal je kralj Matjaž za mizo slonokoščeno in v pogledih njego vili se je vnemal snop bliskov. In je po dvora planilo tisoče junakov na junaške noge in je sto- mečev zažvenketalo ob sto mečev in je ti soč kopij treščilo ob tisoč ščitov. "Za staro pravdo? S pravico za pravico?" je zagrmelo iz kra ljevili prsi. "Kdo sta. o tujca! In od koti vaju je privedla pot.'" "Ne izprašuj, o kr.ilj Matjaž, brat po Bogu in kolenu! Ker še malo. in sprožila se bo dvanajsta ura! Vstajaj in pojdi!" Kralj Matjaž pa se je obrnil k rdečemu pažu pri svojih nogah in izpregovoril mračno: "Ne poznam ju. mali! Ali ju poznaš ti?" "Ne!" je odf^voril rdeči sluga. "Ne poznam ju, o kralj Matjaž!" Ni spoznal kralj Matjaž svetlih vitezov. Ni ju spoznal. Počasi je tretji sveti kralj, kralj Matjaž, sedel nazaj za mizo slonokoščeno. In je vnovič povesil glavo v desrtico in skrčil levico za pas. In strele so se gadle druga za drugo pod njegovimi trepalnicami. - .... * Povej mi, mali.' je še izpx*ego-voril trudno rdečemu pažu. "povej. ali še letajo srake po svetu?" "O. kralj Matjaž-!" je odgovoril suženj. "Se letajo srake po svetu." - • * " In ko je suženj izgovoril, je pri Gospi sveti ura oznanila polnoč . . . In sveti kralj Matjaž je nagnil glavo nizko, nizko k mizi slonokoščeni in zaprl veke. In ž njim so kot na povelj» polegle in po-spale po dvorani tisočere vojske. Nad poljem Gosposvetskim je vrisnil dolg obupen krik strahu in bolečine, v zlato kralj Matjaževo dvorano pa jc zavela črna ledena tema. Ledena in črna tema. In nisem videl pič?sar več---- Desetega oktobra dopoldne Gospodovega leta t isočdevetstoin-dvajsetega je fantiček Tonček pripovedoval tovarišici Miciki svoje sanje. In je na koncu dodal: "Davi so za našo mizo sedeli trije neznani možje. S pšenično pogačo so se gostili in so si grla nalivali, z rujno starino,- In smejali so se na vsa požrešna usta in se norčevali iz naše matere, ki je i-mela objokane oči. Veš. moj oče pa je drugoval tujuem in se ž njimi bratil in poljuboval---* 7. novembra: Paris, Hm vre: Homeric, Cherbourg. 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Aqultanle. Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hambu^r. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; ' La . Bavole, Havre; An-idania, Hamburg. 17. novembra: Bremen, Bremen. It. novembra: Berengaria, Cherbourg. 11. novembra: Zeeland. Antwerp; Hamburg. Westphalia, 21. novembra:" Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen ;, 25. novembra: Mauretania, Cherbourg; Itocham- || beau, Havre. 24. novembra: Albert Ballln, Hamburg? 2t. novembra: Homeric, Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen. . Ij * )i 1. decembra: Muenchen Cherbourg, Bremen. jj 2. decembra: Aquitania, Cherbourg; De Gmsse, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hamburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg: raris .Havre; Majestic, Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: • Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: * Luetzow. Bremen. 12. decembra i Homer.c, Cherbourg; i-a Savr>|», Havre; George Washington, Cher--bourg. -Bremen. 13. decembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 16. decembra: * Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: ^ Andania, Hamburg. 22. decembra: Rochambeau, Havre. 26. decembra: Pkris. Havre; Cleveland. Hamburg; Pres. RoosdVclt. Bremen. 28- decembra: Majestic, Cherbourg. 29. decembra: • Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nov« ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki p&rniki za vaa,— vključno Majestic "največji oarnlk na ■vetu", Olympic, Homeric, Beloen-land. Lapland. Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrneta v Združen« države z imeridKim vladnim dovoljenjem. Vpra-ki)i« pooblaščeae p. gen te aH WHITE 8 T AR UHE RED 8 TAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 192Š. ibo^v kratkem gobov. « j Letos mu-je cena}D94r i Naročilu priložite znamke, raa-| nevonler, ali pa gotov denar v j priporočenem pismu. Prntiko Vam ' pošljemo takoj in koledar pa ka-i korliitro bo gotov, i Prejeli smo tudi veejo zalogo ! knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Podpis rusko - nemške trgovinske pogodbe. Iz Moskve poročajo, da je bila podpisana fusko - nemška trgovinska pogodbal jZa Nemčijo sta podpisala poslanik firook-dorff-Rantzau in predsednik nemške delegacije Koerner. za Rusijo namestnik komisarja za zungnje zadeve lotvinov in predsednik sovjetske delegacije Hanetsky.. Prav vsakdo— kaj kdor kaj ponuja; kdor kaj kopaja; kdor kaj prodaja: P*** taakdo priznava, da teajo ftodovit v"Oiaa Vatada" K U P TJ J E M FRANCOSKE CLARET DOGE. Vsi koirtraktorji so naprošeni, da se oglase pri: S. • M a s s m a n , 801 Lousi&na Building, New Orleans, La. (7x 30.31 &2.3.4.5,6) MO&KIl ZeiSltit« 1 Preti uUx< Nab*Tit« si naibolifto xtlllln P REPREv-B A *» MOsKt Velika tab«36c- Kit (4 *) SI V«« Uk»f rji »It Se»-Y-Klt Dept: B M BMkmi St.. N«» York Pill be M okrotnlro. Mrs. Stillman zahteva ločitev. Mrs. Ana U. St LI 1 m an je vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu možu Jamesu A. Still-maiin, prejšnemu predsedniku National City Bank. i Dne 18. julija 1920 je on naperil tožbo za ločitev zakotna proti svoji ženi, katero je dolžil, da je imela v Canadi ljuba \no razmerje s Fred Beauyaisem. mdi-j^Lskim vodnikom. Cela štiri le.ta jia trajal spiuaci-jonalni proces, Vtk^jega poteku jc doprinesla Mrs/ Sti!Lm»n dokaza?, da ni bil tudi njen mož posebno nataiičeri gledte 'zakonske zire-.-tf»be,.ker.. je stanoval-skupaj z neko Floivnee Leeds, ki mu je podaril? sinčka v istem letu, v katerem je bil rojen Guy. Cela storija je stala bajikirja več sto tisoč dolarjev ter se končala z njegovim porazom. Razven tega pa je bil med tem časom prisiljen plačevati svoji ženi po 90 tisoč dolarjev na leto. Odločitev v njeno korist, to je. da je Guv sin njenega moža, je podalo pri-zivno sodišče dne 1. junija teko-Čega.Jeta. Bankir je imel baje ljubavne stikeSvŠ3.vs par nadaljniani ženska-ari, kot je dokazal a njegova žena Nove izkopnine v Italiji. Nedavno so našli pri izkopavanju na lagunah pri Comachio, kjer je bila baje cvetoča grška naselbina Spina, številne grške vaze, zlate uhane, srebrne zaponke in večje število pUdcbnetov n alabastra, voska itd. Pri prezidavi kapucinskega samostana v Pi-oatborgu, malem mestu v genov«- GLA8 KAIODA1 Kr. čudovito 4ep« tlicoke Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor namenjen potovati \ atari baj, ]e potseboo, da ]• u tančno poučen o potnih llatlb, prt (Jasi in dragih stvareh. Pojasnila, ki ram jih lanoram dati v »led nafie dolgoletne IsknSnj« Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tndl t ul raaredo. mvi aaaeiaUke paatevi ki je stopila t veljavo a 1. julljeai 1024, aamorejo tudi nedrfts 7ljan dobiti dovoljenje ostati v damo via eno leto in ako potrebno tud! delj toaadema dovoljenja lsdaja genr ralni našelnlSkl komlssr v Wub lngton, D. O. Prošnjo aa tako dr ▼oljenje se lahko napravi tndl New Torku pred od potovanjem, te se pofije prosilcu t stail kraj gla K« nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobili jorodniks al svojca la starega kraja,. n^j, aaiftf prej plfle sa pojasnila.. Iš Jngoel«. rije bo prlpnščenlh v prihodnji) treh letih, od 1. julija 1924 naprt rnko leto po 971 prlaeljeoc^v. Amerlikl državljani pa aamorej dobiti sem Sene ln otroke do IS. Is ta brea, da bi bill itetl v kvoto. T rojene osebe ae tndl ne Stejeje kvoto. Starin ln otroci od IS. f-21. leta amerUklh driavljanov p Imajo prednost v kroti. PUttt« a pojasnila. Prodajamo voeue lista as vat pee «e; tndl preko Trsta aamorej« J» coslovani sedaj potovatL Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 9U H«w York Pozor čitatelji. Oposorite trgoroo (m « brtnike, pri k&terili kupe loto «11 BAroČato Ib sto » ajik postrežbo ndoroljnl da oglašujejo r lista "au* Varoda". S Uprava "(Has Maroda' ROJAKI, NAROČAJTE HIS ti a l^ v® nn naili mfri 'Ota» yABOPAy NATTECn HiiibUfiiiN iii'; MttjrWnr SBiONTENS^l DNBVNIK V