DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 23
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVIII.
Novo mesto, 29. oktobra 1981
št. 27
r
VSEbiNA
obCina Črnomelj
247. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Črnomelj
OBČINA KRŠKO
!248. Poslovnik skupščine občinske zdravstvene *upnosti Krško in njenih organov
249. Statut občinske zdravstvene skupnosti
OBČINA NOVO MESTO
250. Odlok o sprejetju spremembe urbanističnega načrta Novega mesta za območje pokopališča na Marofu
251. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta pokopališča Novo mesto Marof
252. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Regrške košenice
253. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelizacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na manjšem kom-plesku zemljišč v Mrzlih dolinah na Brodu
254. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na območju
nad šok) v Stopičah
255. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spomin4cem območju Javorovica
256. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Stare Žage
257. Odlok o razglasitvi omejitve graditve in omejitve spremembe namenske rabe zemljišč in stavb na območju starega jedra Novega mesta
258. Odlok o komunalnih taksah
259. Odlok o dogonskih mestih za klavno in plemensko živino ter prašičke in drobnico na območju občine Novo mesto
260. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
261. Odlok o spremembi odloKa o cenah za geodetske storitve
262. Skep o hitrosti vožnje skozi naselja Podturn in lokalni cesti v smeri Dolenjcih Toplic ter na delu ceste Novo mesto — Stopiče
263. Odlok o plačevanju prispevka za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
OBČINA RIBNICA
264. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ribnica za leto 1980
265. Odlok o poslovnem času v občini Ribnica
Občina Črnomelj
247.
Na podlagi 6. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 24/55 in 23/79) ter 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/81) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7/10-1981 sprejela
ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Črnomelj
I. SPLOŠNE določbe 1. člen
Ta odlok določa ukrepe za nemoten in varen potek prometa na javnih prometnih površinah v naseljih na območju občine Črnomelj. Podrobnejšo ureditev cestnega prometa bo določil Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj.
2. člen
Javne prometne površine v naseljih po tem odloku so: kategorizirane ceste in nekategorizirne ceste kot so: ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori, priključki k javnim stanovanjskim in poslovnim prostorom in javne poti.
3. člen
Z občinskimi (lokalnimi in neka-tegoriziranimi) cestami upravlja in gospodari Občinska komunalna skupnost Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: upravljalec občinskih Cest).
4. člen
Upravljalec občinskih cest lahko sklene z usposobljeno organizacijo združenega dela ali krajevno skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec občinskih cest) pogodbo o vzdrževanju občinskih cest.
S pogodbo iz prvega odstavka tega člena mora biti zagotovljeno tako vzdrževanje občinskih cest, da je na njih omogočen varen in neoviran javni promet v skladu s prometnimi in drugimi predpisi, ki urejajo varnost prometa na javnih cestah.
5. člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom predvsem:
- ureditev prometa, predvsem glede pešcev;
- ureditev dostavnega prometa;
- ureditev prometa pred šolami in vzgojnovarstvenimi ustanovami ter pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij;
- ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe za varnost prometa v naseljih.
II. PROMETNI ZNAKI IN OZNAČBE NA CESTlSČU
6. člen
Dovoljenje za postavitev in odstranitev prometnih znakov in označb na cestišču na občinskih cestah in cestah v naseljih izda upravni organ pristojen za ceste Skupščine občine Črnomelj, po predhodnem mnenju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Za postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov in označb na
cestišču je odgovoren upravljalec cest.
Znake je treba postaviti v roku 30 dni po prejemu odločbe o postavitvi znaka.
Sredstva za postavljanje, zamenjavo ali odstranitev prometnih znakov in označb zagotavlja za novogradnje in rekonstrukcije cest investitor, za stare ceste pa upravljalec ceste.
Upravljalec ceste mora stalno skrbeti, da so prometni znaki pravilno izbrani in postavljeni ter dolgotrajni ali poškodovane znake sproti zamenjavati.
7. člen
O postavljenih prometnih znakih vodi upravljalec cest register prometnih znakov.
8. člen
Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov opravlja medobčinski inšpektor za ceste.
III. OMEJITVE V PROMETU
9. člen
V naseljih Semič, Vinica in Adle-šiči je hitrost vožnje za vsa vozila omejena na 50 km /h.
V mestu Črnomelj je hitrost omejena na 50 km/h razen na Kolodvorski cesti od križišča z ulico Heroja Starihe, na Trgu svobode in v ulici Staneta Rozmana, kjer je hitrost omejena na 40 km/h.
S prometnim znakom se hitrost vožnje lahko omeji pod hitrostjo, določeno v 1. in 2. odstavku tega člena, kadar to zahtevajo prometne razmere in interesi varnosti v prometu.
Omejitev hitrosti ne velja za vozila s prednostjo, kadar so na nujni vožnji in to naznanjajo s svetlobnimi in zvočnimi znaki.
10. člen
Občinski upravni organ, pristojen za ceste, sme na predlog upravljalca ceste prepovedati promet za vsa vozila ali posamezne vrste vozil na občinskih cestah, kadar to zahtevajo stanje ceste in razlogi, ki se tičejo varnosti prometa.
11. člen f Prepovedano je učenje vožnje z
motornimi vozili in opravljanje vozniških izpitov med bloki na Cankarjevi in Kajuhovi ulici v Črnomlju.
Učenje z motornimi vozili je prepovedano:
- Na Kidričevi ulici in Ulici Otona Zupančiča od 6,30 — 15,00 ure,
- V času prometnih konic med 5,30 in 6,30 uro ter med 13,30 in
15,00	uro na: Kolodvorski cesti, Trgu svobode, Ul. Staneta Rozmana, Ul. Heroja Starihe in Ul.
21.	oktobra.
12. člen
Dovoz in odvoz blaga na javnih prometnih površinah je dovoljen le izjemoma, kadar ni mogoč na drugačen način in mora biti organiziran praviloma v nočnem času med 22. in 5. uro. Prepovedan je v času med 5,30 in 7. uro in 13,30 in 14,30 uro.
IV.	DELO NA CESTI IN PREKOPAVANJE CEST
13. člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora imeti izvajalec del dovoljenje občinskega upravnega organa pristojnega za ceste, ki pred izdajo dovoljenja pridobi soglasje upravljalca ceste.
Ce je zaradi del na cesti promet preusmerjen na drugo cesto, mora izvajalec del dobiti soglasje upravljalca ceste, na katero se promet preusmeri.
14. člen
Zahtevo za izdajo dovoljenja iz
13.	člena mora izvajalec del vložiti najmanj 15 dni pred nameravanim ričetkom del, v nujnih primerih, o je potrebno takojšnje ukrepanje, je ta rok lahko krajši. Zahteva mora vsebovati podatke o začetku in trajanju del, o zavarovanju kraja del in o ureditvi prometa v času izvajanja del.
15. člen
Pristojni občinski upravni organ za ceste določi v dovoljenju rok za izvedbo del, čas v katerem se smejo izvajati dela, če je potrebno, čas zapore prometa, obvozne smeri, način zavarovanja del in druge ukrepe za varnost prometau__
16. člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki. Ponoči in kadar je vidljivost bistveno zmanjšana mora biti ovira zavarovana še s svetlobnimi znaki.
Ce dela na cesti trajajo dalj časa, mora izvajalec čas trajanja del in
način začasne prometne ureditve pravočasno objaviti v sredstvih javnega obveščanja.
17. člen
Vsa dela, ki se opravljajo na javnih prometnih površinah in predstavljajo določeno oviro, je treba opraviti v čim krajšem času. Po končanih delih mora izvajalec oz. naročnik del vzpostaviti prometno površino v prejšnje stanje in odstraniti začasno prometno signalizacijo.
18. člen
Izvajalci del na stavbah in drugih objektih, ki mejijo na javno prometno površino, so ob izvajanju delna takih objektih dolžnii ukreniti vse, kar je potrebno, da je zagotovljena varnost udeležencev v prometu.
19. člen
V primeru nastanka večje okvare ali poškodbe na javni prometni površini, ki kakorkoli vpliva na varnost udeležencev v prometu, je upravlja-lec ceste dolžan, da takoj ukrene vse potrebno, da se nastala situacija predpisano zavaruje, ovira pa čim-prej odpravi.
V.	ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH VOZIL
20. člen
Pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet v naseljih, lahko odredi, da se odstrani vozilo, ki je nepravilno parkirano ali ustavljeno in predstavlja neposredno nevarnost ali oviro za druge udeležence v prometu.
Odstranitev vozila opravi organizacija združenega dela oz. oseba, ki jo pooblasti izvršni svet.
Tisti, ki odstranjuje napačno parkirano vozilo, mora storiti vse, da se vozilo pri odstranjevanju ne bi poškodovalo.
Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika oz. imetnika pravice uporabe vozila. Ta je dolžan plačati že nastale stroške tudi, če sam odstrani vozilo potem, ko je pooblaščena uradna oseba že poklicala pooblaščeno osebo, da odstrani vozilo.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do
20.000 din se kaznuje za prekršek
organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.če postavi, spremeni ali odstrani prometni žnak brez dovoljenja;
2. če ne vodi register prometnih znakov (7. člen);
3. Avto šola, če se z njenimi vozili uči po javnih prometnih površinah v nasprotju z 11. členom;
4. če opravlja dovoz-odvoz blaga v nasprotju z 12. členom;
5. če opravlja dela na cesti brez dovoljenja pristojnega organa (13. člen);
6. če ne označi del na javni prometni površini ali jih nepravilno označi (16. člen);
7. če brez opravičenega razloga zavlačuje dela na javnih prometnih površinah ali takoj po končanem delu ne vzpostavi prometno površino v prejšnje stanje in ne odstrani označb (17. člen);
8. če pred pričetkom del na stavbah ali drugih objektih ne zavaruje kraja del (18. člen);
9. če takoj, ko zve za poškodbo ali oviro na cesti, te ne zavaruje oz. odpravi (19. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do
3.000 din se kaznuje tudi odgovorna
oseba organizacije združenega dela
ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
22. člen
Z denarno kaznijo od 200 do
3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, organizacije združenega dela ah druge pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstvka tega člena.
23. člen
Z denarno kaznijo od 200 do
1.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero izmed dejanj iz 21. člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščeni organi za notranje zadeve, pristojna inšpekcija za ceste, občinski upravni organ pristojen za ceste in občinska komunalna skupnost.
25. člen
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj mora v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka izdati odredbo,' s katero določi prednostne, stranske in enosmerne ceste, določi avtobusna postajališča, parkirne prostore, način parkiranja, prepove ustavljanje ali parkiranje; uredi promet pešcev in promet s kolesi ter vpreženih vozil, odredi postavitev zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu, odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez cestišče v bližini šol ter ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
26. člen
Organizacija iz 7. člena odloka mora najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka opraviti popis prometnih znakov za svoje območje in v ta namen nastaviti register prometnih znakov.
Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: tekoča številka znaka, datum in uro postavitve prometnega znaka, vrsta prometnega znaka, naziv organa, ki je izdal odločbo o postavitvi, zamenjavi ali odstranitvi s številko in datumom ter stolpcem za opombe.
27. člen
Pristojni organ iz 6. člena tega odloka mora najkasneje v šestih mesecih potem, ko začne veljati ta odlok, izdati odločbe o morebitni postaviti manjkajočih prometnih znakov in o zamenjavi ali odstranitvi že obstoječih.
V ta namen je dolžan pred izdajo odločbe skupno z upravljalcem ceste in predstavnikom organa za notranje zadeve pregledati obstoječo cestno prometno signalizacijo v naseljih.
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 34-26/80 Datum:7/10-1981
PREDSEDNIK Skupščine občine Črnomelj NIKO PQ2EK, dipl. ing. l.r.
Občina Krško
248.
Na podlagi 18. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti
KRŠKO sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 22. 9.1981 sprejela
POSLOVNIK skupščine občinske zdravstvene dtupnosti KRŠKO in njenih organov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta poslovnik ureja način dela in sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev skupščine občinske zdravstvene skupnosti KRŠKO (v nadaljnjem besedilu: skupščina) ter skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v skladu s statutom občinske zdravstvene skupnosti.
»	2.	člen
Posamezna vprašanja o načinu dela ter sprejemanje skupnih rešitev oziroma odločitev skupščine ali njenih organov in delovnih teles, ki jih ne ureja ta poslovnik, po potrebi uredi skupščina oziroma njen organ in delovno telo s sklepom.
3. člen
Delo skupščine je javno. Skupščina mora omogočiti vsakomur, ki je zainteresiran za njeno delo, da prisostvuje sejam.
Javnost je mogoče omejiti ali izključiti le, če zavoljo družbenih interesov tako sklene skupščina ali če je potrebno po določbah zakona zagotoviti tajnost podatkov.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
4. člen
Delegat sodeluje v delu skupščine oziroma ustreznega zbora in skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v mejah pooblastil svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Pri delu v skupščini mora delegat upoštevati temeljna stališča, ki jih je opredelila delegacija oziroma konferenca delegacij, upoštevaje pri tem interese in smernice svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa tudi splošne družbene interese in potrebe. Pri izrekanju in glasovanju na seji je delegat samostojen.
O delu skupščine, zbora ali drugih organov ter o svojem delu v skupnosti mora delegat obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij ter temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je delegirala in kije odgovoren za svoje delo.
5. člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na sejo skupščine oziroma ustreznega zbora skupščine izmed sebe delegata oziroma toliko delegatov, kot določa sklep o določitvi, števila delegatskih mest 'posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo, ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine oziroma seje zbora drugega dejegata. Delegat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, nima glasovalne pravioe.
6. člen
Če se delegat zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje skupščine, mora nemudoma obvestiti svojo delegacijo ali konferenco delegacij, da določi drugega delegata.
Če je delegat zadržan neposredno pred sejo in ni več možno določiti drugega delegata, mora prizadeti nemudoma sporočiti predsedniku zbo-
STRAN 24 ' * DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681)-29. oktobra 1981
DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 25
ra in svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, da je zadržan, ter pojasniti vzrok za to.
7. člen
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej zborov in sej delovnih teles, da sodeluje pri njihovem delu oziroma odločanju ter da opravlja naloge, za katere ga je zadolžila skupščina ali drug organ.
8. člen
Delegatu gre povračilo potnih stroškov in povračilo izgubljenega osebnega dohodka v skladu z družbenim dogovorom in sklepom skupščine.
III. KONSTITUIRANJE ZBOROV IN SKUPŠČINE
9. člen
Sestava skupščine oziroma obeh zborov mora ustrezati številu delegatskih mest, določenih v statutu skupnosti.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstiturata na prvi seji po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov.
Vsak zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora.
Skupščina izvoli na skupni seji obeh zborov predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti.
Predsedniki in podpredsedniki sestavljajo predsedstvo skbpščine, ki usklajuje delo skupščine in zborov.
IV. SKLICEVANJE IN VODENJE SEJ
10. člen
Prvo sejo skupščine oziroma zbora novega sklica skliče in vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik oz. podpredsednik skupščine oziroma zbora.
Predsedstvo skupščine sklicuje skupne seje obeh zborov. Skupno sejo vodi predsednik skupščine ob sodelovanju predsednikov zborov, v času njegove odsotnosti pa podpredsednik skupščine skupnosti.
11. člen
Predsednik je dolžan sklicati sejo po sklepu skupščine oziroma zbora, na zahtevo skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, na zahtevo odbora samoupravnega nadzora ali na zahtevo najmanj petine delegatov.
Predlagatelji obrazložijo zadevo, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
12. člen
Vabilo za sejo mora vsebovati podatke o času in kraju seje ter predlog dnevnega reda.
Vabilu je potrebno priložiti zapisnik prejšnje seje in gradivo k posameznim točkam dnevnega reda z obrazložitvijo.
Vabilo mora biti poslano delegacijam praviloma 15 dni pred dnem, kije določen za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo je potrebno poslati tudi družbenopolitičnim organizacijam v občini, skupščini občine, izvršnemu svetu skupščine občine zdravstvenim organizacijam združenega dela, medobčinski zdravstveni skupnosti ter uredništvom sredstev javnega obveščanja.
13. člen
Rok za sklic seje, ki je določen v prejšnjem členu, je lahko krajši le tedaj, če mora skupščina obravnavati nujno zadevo.
Če gradiva za nujno zadevo za sejo ni bik) mogoče pripraviti pravočasno, gaje potrebno razdeliti delegatom in gostom na seji.
14. člen
Gradivo mora imeti predlagatelja.
Do gradiva, ki ga niso predložili samoupravni organi skupščine, mora zavzeti stališče pristojni organ skupščine.
, Vabilu je potrebno priložiti tudi odgovore na delegatska vprašanja, na katera ni bilo mogoče odgovoriti na prejšnji seji.
15. člen
Sejo zbora vodi predsednik oziroma podpredsednik zbora’, če pa sta zadržana, predsednik oziroma podpredsednik skupščine.
Sejo skupščine vodi predsednik oziroma podpredsednik skupščine, če pa sta zadržana, eden izmed predsednikov zborov.
16. člen
Za ugotavljanje sklepčnosti izvoli skupščina tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil. Komisija po začetku seje ugotovi na podlagi oddanih pooblastil, ali je seja sklepčna. Hkrati ugotovi, kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost več kot polovica delegatov zbora, ki ga sestavljajo. Komisija poroča za vsak zbor posebej, ko pa nastopa skupščina kot en zbor poroča za skupščino kot v celoti.
Če ni sklepčnosti predsednik odloži sejo največ za eno uro.
Če pa tudi tedaj ni zbranih dovolj delegatov, preloži sejo.
17. člen
Če obstaja dvom o sklepčnosti, lahko predsednik sam ali na zahtevo delegatov odredi ugotovitev navzočnosti delegatov po delegatskih mestih.
O navzočnosti delegatov je potrebno voditi stalno evidenco glede na predložena pooblastila o delegiranju.
18. člen
Če med sejo ni več sklepčnosti, je potrebno preostale točke dnevnega reda, o katerih še niso bili sprejeti sklepi, preložiti na naslednjo sejo.
Če zasedata zbora na skupni seji in med sejo eden od zborov ni več sklepčen, lahko o preostalih točkah dnevnega reda razpravljata oba zbora, sklepa pa lahko samo zbor, kije še sklepčen.
19. člen
Predsednik skupščine oziroma zbora predlaga dnevni red na začetku seje. Pri določitvi dnevnega reda skupščina oziroma zbor upošteva predvsem nujnost zadeve, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in za sporazumevanje, ter ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in za sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev.
Na vsaki seji je praviloma prva 'točka dnevnega reda poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnje seje.
Na vsaki seji mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in predloge delegatov.
20. člen
Med sejo ni dovoljeno spremeniti dnevnega reda, ampak je možno spremeniti le vrstni red obravnavanja posmeznih vprašanj.
Z dnevnega reda je dovoljeno umakniti posamezno vprašanje, če ga je potrebno dopolniti oziroma če -je potrebno z njim v zvezi obravnavati predhodno vprašanje.
V.	POTEK SEJE
21. člen
Ko delegati sprejemajo dnevni red, predsednik poroča o izpolnitvi
sklepov prejšnje seje. Predsednik pozove delegate, da dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje oziroma da ga odobrijo. O utemeljenosti pripomb odločajo delegati na seji. Utemeljene pripombe je potrebno vnesti v zapisnik.
22. člen
Če skupščina oziroma zbor ne določita drugače, pripravi poročevalec uvodno poročilo k vsaki točki dnevnega reda. Poročevalec mora na zahtevo zbora oziroma skupščine razložiti gradivo v celoti ali le njegove posamezne dele.
23. člen
Vprašanje z dnevnega reda delegati obravnavajo praviloma najprej v načelih, nato pa v podrobnostih.
24. člen
Če je na dnevnem redu nujna zadeva o kateri so delegati dobili gradivo šele na seji skupščine, predsedujoči po uvodnem poročilu določi primerno dolg odmor, da bi se lahko delegati seznanili z gradivom.
Po končanem odmoru predsedujoči napove razpravo o zadevi.
25. člen
Delegati se lahko pripravljajo k besedi na začetku obravnave in vse do njenega zaključka. Predsednik jim daje besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda in zato, da bi popravil svojo prvotno izjavo, mora predsedujoči takoj dati besedo.
26. člen
Razpravljalec mora biti v svoji razpravi kratek in jasen in mora predlagati ukrepe za rešitev pra-šanja, o katerem teče razprava, razen če razprava ni informativne narave. Predsednik je dolžan paziti, da razpravljalca med razpravo nihče ne moti.
Predsednik ima pravico, da razpravljalca opomni, da se je oddaljil od točke dnevnega reda, da naj bo v svoji razpravi krajši in konkretnejši.
Delegati lahko odločijo, da je na seji mogoče govoriti o istem vprašanju le enkrat. Omejiti je mogoče tudi trajanje razprave.
27. člen
Ko predsednik oceni, da je vprašanje dovolj obravnavano, čeprav še niso govorili vsi delegati, ki so se priglasili za razpravo, lahko zbor ali skupščina na predlog predsednika odloči, da bo brez nadaljevanja obravnave odločilo vprašanju.
Predsednik oblikuje predlog sklepa, o katerem se morajo odločiti delegati.
Predsednik ugotovi stopnjo soglasnosti o obravnavanem vprašanju. V primerih, določenih v 20. členu statuta občinske zdravstvene skupnosti, ugotovi predsednik rezultat glasovanja.
28. člen
Delegat, ki se ne strinja s predlaganim sklepom, je dolžan obrazložiti svojo odločitev.
Predsednik skuša z utemeljevanjem predlaganega sklepa doseči čim večjo stopnjo soglasnosti.
Šteje se, daje dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
29. člen
V primerih, navedenih v 20. členu statuta, se izvede glasovanje. Predsednik zbora pozove delegate, naj najprej dvignejo roko tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti.
Po opravljenem glasovanju ugotovi predsedujoči število glasov „za” in število glasov „proti”.
Če se seštevek glasov ne ujema s poročilom komisije za verifikacijo pooblastil o številu prisotnih delegatov, je potrebno glasovanje ponoviti.
Če se tudi po drugem glasovanju število ne ujema, mora predsednik verifikacijske komisije na podlagi oddanih pooblastil ugotoviti število stvarno prisotnih delegatov.
Če se je število prisotnih delegatov pred glasovanjem toliko zmanjšalo da ni več sklepčnosti, predsedujoči zaključi sejo.
30. člen
Če se skupščina odloči za tajno glasovanje, je potrebno pripraviti ustrezno število glasovnic z besedilom predlaganega sklepa, o katerem delegati glasujejo z besedama „za” in „proti".
Delegati oddajajo glasovnice v primerno skrinjico. Ko je glasovanje končano, tričlanska komisija, ki jo izvoli skupščina oziroma zbor izmed prisotnih delegatov prešteje oddane glasovnice in ugotovi izid glasovanja, ki ga nato objavi skupščina.
Oddane glasovnice je potrebno priložiti izvirniku zapisnika.
31. člen
O vprašanjih, za katera je po samo upravne m-sporazumu o ustanovitvi skupnosti potrebna enakopravna odločitev obeh zborov mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Če se zbora ne moreta sporazumeti o enotnem besedilu sklepa, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število delegatov. Skupna komisija izvoli svojega predsednika.
32. člen
Če tudi po skupnem sporazumnem predlogu ni doseženo potrebno soglasje med zboroma in torej komisija za usklajevanje ne more izoblikovati enotnega besedila sklepa, je potrebno predlog sklepa umakniti z dnevnega reda.
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev oziroma predlagatelj sklepa pripravi novo besedilo sklepa, upoštevaje pri tem stališča zborov, ter ga predloži skupščini na prihodnji seji.
33. člen
Predsedujoči ima izključno pravico in dolžnost vzdrževati red na seji.
34. člen
Za kršitev reda na seji se sme izreči naslednje ukrepe:
- opomin,
- odvzem besede in
- odstranitev s seje.
35. člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim vedenjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali s pobodnim ravnanjem na seji krši red m določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegatu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreka predsedujoči.
Odstranitev s seje se izreče dele-' gatu, ki noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali ki drugače hudo žali skupščino ali zbor oziroma uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče
delegatu na seji na predlog predsedujočega ali enega izmed delegatov, ki ga podpre še najmanj 5 drugih delegatov.
Delegat, za katerega je bila predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov zagovor ne sme trajati več kot 5 minut.
Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja, in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
36. člen
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, ki mu je bil izrečen ukrep, o razlogih, zaradi katerih je bil izrečen ukrep.
37. člen
Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi zagotoviti reda na seji, prekine sejo.
38. člen
Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, da mora zapustiti dvorano, v kateri je seja.
Če gre za večje motnje, lahko predsedujoči odredi, da morajo zapustiti dvorano vsi poslušalci.
39. člen
Sejo je mogoče prekiniti v naslednjih primerih:
1. če se seja zaradi dolžine ne more končati istega dne;
2. če zaradi odhoda delegatov s seje ni več sklepčnosti;
3. če pride do težjega motenja reda in predsednik ne more zagotoviti reda z rednimi ukrepi.
Sejo je mogoče prekiniti tudi zaradi odmora.
Sejo prekine predsedujoči,
40. člen
Prekinjena seja se mora nadaljevati najpozneje po 30 dnevih, ko je bila prekinjena.
Če je bila seja prekinjena zaradi odmora, prekinitev ne sme trajati dlje kot eno uro.
41. člen
Po končani razpravi o vseh točkah dnevnega reda in po odločanju o vseh vprašanjih, predsedujoči zaključi sejo.
Zaključene seje ni več mogoče nadaljevati.
VI.	ZAPISNIK
42. člen
O poteku seje se piše zapisnik, ki vsebuje zlasti:
1. zaporedno številko seje;
2. ime organa, kije imel sejo;
3. kraj, čas in datum seje;
4. število prisotnih delegatov;
5. imena prisotnih gostov in njihove funkcije;
6. dnevni red seje;
7. ime in funkcija predsedujočega;
8. ugotovitev o potrditvi zapisnika s prejšnje seje;
9. potek razprave, kratka vsebina vprašanja, o katerem so delegati razpravljali, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, in bistvo njihove razprave. Na zahtevo delegata je potrebno vnesti v zapisnik celotno razpravo, vendar jo mora delegat oddati zapisnikarju v pismeni obliki;
10. točno besedilo sklepov, ki jih je skupščina sprejela;
11. stopnjo soglasndsti oziroma izid glasovanja o vsakem sklepu;
12.delegatska vprašanja in odgovore nanje;
13.druge pomembne dogodke na seji;
14.čas zaključka seje;
15 .podpis predsedujočega in zapisnikarja.
43. člen
Zapisnik, na katerega ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik zbora oziroma skupščine in zapisnikar.
44. člen
Zapisnik posamezne seje je potrebno poslati delegatom oziroma delegacijam ali konferencam delegacij praviloma hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Vsak delgat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripomb odločijo delegati na seji.
VII.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH IN DRUGIH AKTOV
45. člen
Skupščina oziroma zbora sprejemajo samoupravne splošne akte, sklepe, smernice in priporočila.
Odločitve sprejemajo zbori enakopravno ali samostojno ter v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in statutu.
46. člen
Skupščina sprejema pomembnejše samoupravne sporazume praviloma tako, da najprej obravnava osnutek, nato predlog samoupravnega splošnega akta. Ce je bila o aktu opravljena javna razprava po 47. členu tega pravilnika, lahko skupščina združi oba postopka in predlagani samoupravni splošni akt obravnava le kot predlog.
47. člen
'O osnutku samoupravnega splošnega akta je potrebna poprejšnja obravnava v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev.
Temu sledi predložitev osnutka v javno razpravo. Za javno razpravo je potrebno določiti primeren rok. Ko je na podlagi razprave izoblikovan predlog, ga je potrebno predložiti delegatom oziroma delegacijam in konferencam delegacij v preučitev in razpravo, čemur sledi obravnava na seji zbora uporabnikov oziroma izvajalcev.
48. člen
Obravnava predloga na seji se začne z uvodnim poročilom poročevalca.
Poročevalec je dolžan seznaniti skupščino z vsemi pripombami in amandmaji, ki jih je med javno razpravo o predlogu aktov prejel in pri oblikovanju predloga upošteval predlagatelj, zlasti pa z razlogi, zakaj nekaterih pripomb ali amandmajev ni mogel upoštevati. -O utemeljenosti takih razlogov presodijo delegati v zborih.
49. člen
Predlagatelj mora biti po vabljen na sejo in ima pravico dopolniti obrazložitev predloga ter dajati pojasnila in mnenja ves čas obravnave.
Predlagatelj lahko umakne predlog do trenutka, ko delegati o njem' odločajo, ne da bi to posebej obrazložil.
O morebitni zahtevi za odložitev odločanja o predlogu oziroma za ponovno preučitev ali uskladitev delegati na seji posebej odločajo.
50. člen
Ce je na dnevnem redu obravnava predloga akta, ki so ga dobili delega-
ti z vabilom za sejo skupščine, je potrebno pripombe in razloge za spremembo in dopolnitev besedila pripraviti v obliki amandmaja.
Amandma je potrebno priprviti v pismeni obliki in ga obenem z obrazložitvijo predložiti najmanj 3 dni pred sejo.
Izjemoma je možno predložiti amandma tudi na seji zbora, če je bil sprejet v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev, vendarle le pismeno in z obrazložitvijo.
51. člen
Amandmaje je potrebno vročiti vsem delegatom zbora v pismeni obliki, preden odločajo o njih.
Iz amandmaja mora biti razvidno, kateri del besedila je potrebno dodati, kaj je potrebno spremeniti in kako, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti, kako naj se glasi spremenjeno in dopolnjeno besedilo.
Vsak amandma mora delegacija obrazložiti.
Ce se o isti zadevi pojavi več različnih amandmajev, oblikuje skupščina komisijo izmed delegatov, katerih delegacije so predlagale amandmaje.
52. člen
Ce se komisija sporazume o enotnem besedilu amandmaja, razpravlja skupščina le o tem amandmaju.
Če se komisija ni sporazumela o enotnem besedilu amandmaja, sklepa skupščina o vsakem amandmaju posebej. Sprejeto je besedilo tistega amandmaja, pri katerem je dosežena največja stopnja soglasnosti navzočih delegatov.
Ce pri nobenem amandmaju ni doseženo soglasje, skupščina zavrne vse amandmaje.
53. člen
Delegat lahko po nalogu svoje delegacije ali po lastni presoji umakne predlog amandmaja. Umik amandmaja je potrebno vnesti v zapisnik.
Predsedujoči mora odpreti razpravo o vsakem amandmaju posebej.
Amandma lahko sprejme le skupščina.
54. člen
Samoupravne in druge splošne akte skupščine je mogoče spremeniti po enakem postopku, kot so bili sprejeti.
VIII.	KONČNA DOLOČBA
55. člen
Poslovnik začne Veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Krško na sejah obeh zborov in je objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik občinske zdravstvene skupnosti Krško z dne 27/9-1977.
Števila: 022-29/81 Datum: 22/9-1981
Občinska zdravstvena skupnost Krško
Presednik skupščine VID BUDNA 1. r.
249.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Krško sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 22. 9. 1981 sprejela
STATUT OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Krško je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne
24.	decembra 1974 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2. člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja nihovih funkcij, nadzorstvo ustanovite^ev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško.
3. člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Krško. Sedež skupnosti je v Krškem, Cesta krških žrtev 63/a. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4. člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina, v strokovnih zadevah pa jo zastopa tajnik skupščine skupnosti.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5. člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem:
- sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva;
- določajo teme^ne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
- določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
- določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic;
- določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne predloge zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva;
- usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozašči-
STRAN 26 DOLENJSKI UST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981
te, skrbijo za zagotovitev rtiate-rialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe;
- prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
- sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdrav-steveni skupnosti Slovenije;
- sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
- uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni.
6. člen
Pri opravijanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
- z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva;
- z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno Varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
- s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti Skupnost sodeluje tudi z drugimi
občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne za vse prebivalce v občini
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti
7. člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
8. člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja-zagotavlja
kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri oprav-ljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
9. člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
1. Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov.
10. člen
Delegati v skupščini imajo pravico, dolžnosti in odgovornosti, kijih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
- da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov ki so jih izvolili, o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
- da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih skepata zbora skupščine;
- da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
- da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni;
- da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
- da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
- da zastavljajo delegatska vprašanja;
- da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni.
11. člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o Katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
2. Skupščina skupnosti
12. člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti kijih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
13. člen
Število delegacij in konferenc delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom.
14. člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali poseb-
ne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, V delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 51 delegatskih mest.
15. člen
Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Funkcijo delavskega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom.
Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest.
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotav-Jajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno skupno delegacijo.
16. člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsedniki in podpredsedniki zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo 2 let. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
17. člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih:
- predlog elementov plana,
- osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
- osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
- osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva,
- druge zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
- druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
18. člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno:
- sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
- usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skup-
nostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini;
- določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
- določata višino prispevka, izraženo v stopnji;
- določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
- določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
- sprejemata samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva;
- sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
- oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
- oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine 'in na medobčinski ravni;
- določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
- oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva;
- sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov ria področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
- sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v'voj nem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
- sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
- dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti;
- izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
- sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti;
- sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
- sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti
Če zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz 1. odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Če pa
pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
19. člen
Če zavojjo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
20. člen
Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o:
- zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
- izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge,
- imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
- imenovanju organov, kijih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog.
21.	člen
V zboru uporabnikov se delegati
sporazumevajo zlasti o:
- elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podžgi katerih združujejo sredstva za ob veznosti, ki jih prevzamejo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev,
- obsegu in načinu zagotavljanja ravic do socialne varnosti po na-elih vzajemnosti in solidarnosti
ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
- valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev,
- nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva,
- sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
- predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti,
- določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske in Zdravstvene skupnosti Slovenije,
- oblikovanje občasnih komisij in delovnih teles zbora,
- drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
22.	člen
V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
- elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih. organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in dru-
gih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve,
- organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu,
- delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva,
- organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora,
- predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
- problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti,
- določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
- oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
23.	člen
Odločitev praviloma zbor sprejme s soglasjem navzočih delegatov.
Šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.	^
3.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine skupnosti
24.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
- predstavlja občinsko zdravstveno skuprfost,
- organizira delo skupščine.
- sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
- predseduje predsedstvu skupščine,
- skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
- daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
- podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
- opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje
delo odgovoren skupščini skupnosti.
Če je. predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
25.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
- organizirata delo zborov,
- sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
- skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
- dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku.
- opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
26. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
- usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
- skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
- skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
- po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij,
- opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
4.	Odbor za samoupravni nadzor
27. člen
Samoupravni nadzor nad uresničevanjem-pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev uresničevanjem planov, programov in' nalog ter de- ’ lom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor.
28. člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev V temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
29. člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor or-anizira in opravlja nadzor na način, i ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
30. člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
- uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva,
- izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu,
- uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov,
- uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
- delo organov skupnosti,
- delo strokovne službe, ki za skup-ndst opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela,
- opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
31. člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od
skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodje strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi ravico pregledati vso ustrezno do-umentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
32. člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
- koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva,
- odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
- odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in
izvajalcev.
1.	Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva
33. člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti tako, da so enakomerno zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
34.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
- pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini zdravstvene skupnosti;
- skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini zdravstvene skupnosti;
- skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina zdravstvene skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini družbenopolitične skupnosti;
- seznanja zbore in skupščino zdravstvene skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe;
- poroča o svojem delu skupščini zdravstvene skupnosti;
- zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi družbenopolitične skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij;
- spremlja delo strokovne službe skupnosti;
- opravlja naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva;
- opravlja druge skupne naloge, za
DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 33
katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Predsednik koordinacijskega odbora
35.	člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
- vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
- sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
- skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
- poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
- po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča Isednik koordinacijskega od-
bora.
2.	Odbor za splošno ljudsko obram-. bo in družbeno samozaščito
36.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov tako, da so enakomerno zastopani delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionaije skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
37. člen
Odbor za splošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
- predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
- sprejme obrambni načrt skupnosti,
- sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
- skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
- sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
- zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih 'skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
- poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
3.	Odbor za varstvo pravic uporabnikov
38. člen
Za ugotavljanje in odločanje o zahtevkih, predlogih, prošnjah in
ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iž zdravstvenega varstva, in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 5 članov. Člane odbora imanuje skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor imenuje predsednika.
39.	člen
Odbor ugotavlja in odloča o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, zlasti pa v primerih, ko:
-*• menijo, da so kršene njihove pravice pri uveljavljanju posameznih zdravstvenih storitev ali pravic do socialne varnosti in ko stroški za uveljavljanje teh pravic bremenijo skupnost,
- uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljene po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
- predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček,
- vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi krivdi oškodovani drugi uporabniki,
- se pritožijo na organ zdravstvene organizacije kadar le-ta ni obravnaval nihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
- vseh drugih primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
40. člen
Odbor mora odločiti o zahtevi uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh od Možitve zahtevka. O svoji odločitvi izda odbor sklep, proti kateremu lahko uporabnik, ki ni zadovoljen z odločitvijo odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela.
4.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
41. člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugih delovni ljudje in občani.
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV
42. člen
Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo.
Komisija ima 3 člane. Člani komisije izvolijo svojega predsednika.
43. člen
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV:
- spremlja zdravstveno varstvo borcev,
- predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev,
- sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV,
- opravlja druge naloge, ki jih nalaga skupščina skupnosti.
V.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
44. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih m drugih pomožnih del oblikuje občinska zdravstvena skupnost skupaj z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti skupno strokovno službo, lahko pa poveri opra-vjanje določenih strokovnih in administrativi!) opravil organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim uporabnikov in izvajalcev.
Strokovna služba mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti ad-ministrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom ia uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga opravila.
45. člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
46. člen
K določbam Statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se strokovna služba oblikuje, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog da soglasje skupščina skupnosti.
47. člen
Skupno strokovno službo vodi vodja skupne strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno strokovno službo, in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti skupne strokovne službe.
Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
48. člen
Vodja skupne strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
- organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles,
- skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti pa tudi za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti,
- je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa skupne strokovne službe,
- skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje,
- sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost skupne strokovne službe,
- organizira in usklajuje delo skupne strokovne službe,
- skrbi, da je delo v skupni strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
- organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu
z nalogami skupne strokovne službe,
- poroča skupnosti o delu skupne strokovne službe,
- po sklepih skupščine in njenih organov, opravlja druge naloge. Vodja skupne strokovne službe
lahko prenese del svojih nalog na drugega delavca delovne skupnosti strokovne službe, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti.
49. člen
Tajnik skupščine skupnosti je delavec strokovne službe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Naloge tajnika skupščine so zlasti:
- pomaga predsedniku skupščine in skupnih organov in delovnih teles pri pripravljanju sej in uresničevanju sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih aktov;
- zastopa zdravstveno skupnost v pravnih zadevah;
- opravlja in organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles;
- skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja samoupravne interesne skupnosti in drugih aktov skupnosti;
- je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta in sklepnega računa skupnosti;
- skrbi za zakonitost delovanja skupnosti in njenih organov in za racionalnost delovanja;
- prisostvuje sejam in sestankom;
- opravlja druge naloge po sklepih skupščine in njenih organov.
50. člen
Tajnik skupščine skupnosti sklene delovno razmerje s skupno službo po postopku, ki velja za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, s tem, da da skupnost predhodno soglasje k izbiri.
VI. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
51. člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in v drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic zdravstvenega varstva uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih in občinskih skupnostih otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja ustanovijo posebno sodišče za področje zdravstva in socialnega varstva v SR Sloveniji.
52. člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
VII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
53. člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi zdru-
Ženih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
54. člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
- prek delegatov v skupščini,
- s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
- s periodičnimi in letnim poročilom o defti skupnosti,
- s sredstvi javnega obveščanja,
- z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost.
VIII.	PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
55. člen
Skupščina skupnosti je dolžna izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa ob izteku mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev.
56. člen
Statut velja, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine, ter je objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljavnost statuta Občinske zdravstvene skupnosti Krško št. 01-14/75 z dne 10. decembra 1975, ki ga je potrdila skupščina občine Krško dne 20. februarja 1976 in je objavljen v Uradnem listu SRS št. 21/76.
Številka: 022-29/81 Datum: 22. 9. 1981 Občinska zdravstvena skupnost KRŠKO Predsednik skupščine VID BUDNA, l.r.
Občina Novo mesto
250.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o sprejetju spremembe urbanističnega načrta Novega mesta za območje pokopališča na Marofu
1. člen
Sprejme se sprememba urbanističnega načrta Novega mesta, ki ga je sprejela občinska skupščina Novo mesto na seji dne 16. 7. 1973 (Skupščinski 'Dolenjski list št. 20/73), za ureditveno območje A3 in A2, to je za območje pokopališča na Marofu.
Sprememba urbanističnega načrta je vsebovana v elaboratu, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS v Ljubljani pod št. UI-819 v juliju 1981.
2. člen
Sprememba urbanističnega načrta določa:
- povečanje obsega površin za pokopališče na Marofu,
- spremembo namembnosti ali obsega ter načina urejanja površin v bližini pokopališča,
- spremembe poteka osnovnih cest na obodu pokopališča,
- omejitev uporabe in širitve obstoječih pokopališč v mestnem ureditvenem območju (Ločna, Šmihel, Prečna, Dolenje in Gorenje Kamence terSmolenja vas).
3. člen
Sprememba urbanističnega načrta Novega mesta je delovnim ljudem in občanom ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri za urbanizem pristo-jem upravnem organu občinske skupščine Novo mesto.	•
4. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-01/71 Datum: 30/9-1981
PREDSEDNIK
občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
251.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, 16/67, 27/72 in 8/78) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta pokopališča Novo mesto -Marof
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt pokopališča Novo mesto - Marof, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS v Ljubljani pod številko UI-810 v juliju 1981.
2. člen
Zazidalni načrt ureja območje, ki obsega naslednje parcelne številke:
v k. o. Novo mesto: zemljiške parce: 451/1, 451/2, 451/3, 452, 45 3/1-del, 45 3/2,	454/1-del,
454/2,	455/1,	455/2-del,
455/5-del, 467-del,	470-del,
471 -del, 472, 475, 476, 477, 478/1 —del, 4 78/2-del, 478/3-del, 478/4, ,479, 480/1, 480/2, 482/1, 482/2, 484, 485/1, 485/2,	486/1, 486/2, 486/3,
493/1 —del, 494/1-del, 494/2, 495-del, 496/1, 497/2, 498/1, 498/2, 499/1-del, 492, 499/3, • 502/1-del, 502/2-del, 505-del, 510/1 —del, 516/1, 517/1, 517/2, 517/3, 517/4, 519, 520/1, 521/1, 522, 524, 523, 525, 526/1, 526/2, 527/1,	527/2,	528/1, 528/2,
528/3,	528/4,	528/5, 529/1,
529/2, 530, 531/1, 531/2, 531/3,
5 32 , 535/1, 535 / 2 , 535 / 3 , 5 36, 539/1, 539/2, 541 —del, 544-del, 545/1, 545/2, 548, 459/1, 549/2, 550, 551 -del, 553, 554, 555/1, 555/2,'556, 557, 558, 559, 560/1, 560/2, 561, 562, 563/1, 563/2, 563/3,	563/4,	564,	565-del,
566-del,	568-del,	574-del,
575-del,	576-del,	577-del,
581-del, 582-del,	583/1-del,
583/2, 584, 585/1, 585/2, 586, 587,	588,	591-del,	592-del,
593-del,	595/1-del, 603-del,
604/1-del, 604/2-del,	605,
606/1,	607/1,	607/2,	607/3,
607/4,	607/5,	608/1,-	608/2,
608/3, 608/4, 610, 617/3, stavbiš-ča: 383, 386, 480, 481, poti: 638-del, 639/1—del, 643, 645, 647 , 648 , 649/1, 654/1, 654/3, 655 , 656, 652/1, 653/1, 640, 642/1-del;
v k. o. Bršljin: zemljiške parcele: 652/1,	654/1-del,	882-del,
883/1, 883/2, 884, 887/2, 887/1, 888/1 -del, 888/3,poti: 1135—del.
3. člen
Glavni dostop na pokopališče v I. fazi je po Koštialovi ulici, ki bo rekonstruirana v sedanjem poteku trase. Rekonstrukcija bo delno -posegla na zemljišča ob ulici, ki so označena s parcelnimi številkami: 64 3/ 3-del, 463/11 —del,
4 6 3/ 12—del,	465 /2-del, 465 /4-del, 465/19-del, 466-del,
467-ael,	563/2-del,	475-del,
468-del,	558-del,	557-del,
559—del,	562-del,	564-del,
565-del,	566-del,	569-del,
5 70"71 -del,	5 70/2-del,
5 7 1/4 -de 1,	571 /5-del,
5 7 1/9 -del, 571 /10—del, 571/14 —del, 571/22,	571/27,
571/34-del, 571/37-del, 571/47, 5 7 1 /59—del,	627/2-del,
627/3-del, 629/1-del, 629/3— del, 638, 65 5-del, 629/9-del, 643-del, 639/1-del, vse k. o. Novo mesto.
4. člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri za urbanizem pristojnem upravnem organu Skupščine občine Novo mesto.
5. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-01/77 Datum: 30/9-1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
252.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 9. 1981 sprejela naslednji
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta Regrške košenice
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Regrške košenice, ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto podšt. Z-2/79 maj 1981.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 777, 970/1, 970/2, 970/3, 995, 997/1, 997/2, 998, 999/1, 999/2, 1000/1, 1000/2, 1000/3, 1003/1, 1003/3, 1003/4, 1003/5,1004/1, 1007/1, 1015/1, 1015/2, 1015/3, 1015/6, 1015/7, 1015/8, 1015/9, 1015/10,	1016/1,	1016/3,
1017/2, 1017/3, 1017/4, 1018/3, 1018/4, 1019/2, 1019/3, 1020/1, 1020/2, 1020/3, 1021/1, 1021/2, 1021/3, 1022/1, 1022/2, 1024, 1025/1, 1025 /2, 1025/3, 1025/4, 1027, 1029/1, 1029/3, 1029/4, 1029/5,	1030,	1031, 1032/1,
1032/2, 1033, 1034/1, 1034/2/ 1045/1, 1035 /2, 10 36/2, 10 36/1, 1036/2, 1036/3, 1036/4, 1036/6, 1038/1, 1038/2, 1038/3, 1041/1, 1041/2, 1042/1, 1042/2, 1042/3, 1042/4, 1050, 1051/1, 1051/2, 1052/1, 1052/3, 1052/4, 1054/5, 1054/6, 1055/1, 1055/2, 1055/3, 1055/4, 1055/5, 1055/6, 1079/1, 1079/2, 1080, 1233/10, 1367, 1368/1, 1368/2, 1369/1, 1369/2, 1369/3, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375, 1376, 1378, 1380/1, 1380/2; del parcel: 752/3, 754, 764, 765 , 775 , 7 7 6, 789 , 97 2, 99 3, 994, 1002/1, 1077/2, 1078/1, 1081/1, 1081/2, 1085/1, 1085/2, 1089, 1091/1, 1091/2, 1094/1; ceste:	1078/2,	1138,	1142/2,
1142/4, 1142/5, 1143/2, 1145, 1224, 1228, 1364/1, 1364/2, vse k.
o.Gotna vas.
Zemljišča iz prvega odstavka tega člena so namenjena za kompleksno družbeno usmerjeno stanovanjsko in drugo graditev.
3.	člen
Na zemljiščih pare. št.: 1029/1, 1029/3, 1036/4, 1036/6, 1038/3, 1052/3, 1052/4, 1054/5, 1054/6, 1055 / 2, 1055 / 3, 1055 /4, 1055 /5, 1142/2, 1142/4, 1364/1, 1367, 1368/1, 1368/2, 1369/1, 1369/2, 1369/3, 1370, 1371, 1372, 1375, 1376, 1378, 1380/1, 1380/2; deli parcel: 1038/1, 1038/2, 1055/1, 1142/5, 1143/2, 1364/2, 1373, 1374 se z uveljavitvijo tega odloka preneha izvajati zazidalni načrt stanovanjske soseske I Regrča vas, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne dne 20. 7. 1967 z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske I Regrča vas (Skupščinski Dolenjski list št. 22/67 in 19/70).
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu 15. člena zakona o urbanističnem planiranju dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine.
Lokacijska dovoljenja za gradnjo po zazidalnem načrtu izdaja za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine.
Nadzorstvo nad urejanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija, pristojna za občino Novo mesto.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-020/75 Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
STRAN 34 DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981
STRAN 34 DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981
253.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5 /79) in v smislu drugega odstavka 8. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, štl9/76), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela naslednji
ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na manjšem kompleksu zemljišč v Mrzlih dolinah na Brodu.
1. člen
Za območje manjšega kompleksa zemljišč v Mrzlih dolinah na Brodu, ki je označen s parcelnimi številkami: del 889, del 890, del 891, 893, 898, '899, 900/3, 900/4, 900/5, 947/1, 947/2 in 947/3 vse k. o. Šmihel pri Novem mestu, bo izdelana dopolnitev zazidalnega načrta Irca vas - Brod (Skupščinski Dolenjski list št. 16/80) za potrebe kompleksne stanovanjske družbeno usmerjene gradnje.
2. člen
Na območju iz 1. člena tega odloka se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč.
3. člen
Na območju splošne prepovedi se izjemoma dopušča:
1. gradnja infrastrukturnih in drugih objektov, katerih gradnja je določena z družbenim planom občine,
2. promet z zemljišči in parcelacije zemljišč v zvezi z dedovanjem in v zvezi z izjemoma dovoljeno gradnjo na podlagi lokacijske dokumentacije.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejetja odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki jih bo obsegala dopolnitev zazidalnega načrta.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem ustu.
Številka: 351 —01/80 Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK \ občipske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
254.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) in v smislu drugega odstavka 8. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na
pripraviti vsa potrebna strokovna gradiva in v sodelovanju s KS Šentjernej ter v skladu s sistemom družbenega planiranja predložiti občinski skupščini v sprejem urbanistični dokument oziroma ‘drug ustrezni dokument za urejanje spominskega območja Javorovice.
Zavod za 'družbeno planiranje mora najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka predložiti Izvršnemu svetu občinske skupščine predlog programa dela in aktivnosti za izvedbo nalog iz prvega odstavka tega člena.
6.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 63-01 /81
Datum: 30/9-1981
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto DULAR UROŠ, l.r.
zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni Ust SRS, št. 19/76), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora' krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela naslednji
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na območju nad šolo v Stopičah
<	1. člen
Za območje nad šolo v Stopičah, ki obsega zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 438, 439/1, 439/2, 461, 463/1, 464, 465/2, 466/2, 467/2, 477/1, 482, 483, 484/2, in deli parcel: 430/1, 430/2, 430/3,	430/5,	430/6,
434/2, 441, 463/2, 478, 484/1, 488, stp.' 164 vse k. o. Stopiče, bo izdelan zazidalni načrt za kompleksno stanovanjsko, družbeno usmerjeno gradnjo.
2. člen
Na območju iz 1. člena tega odloka se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč.
3. člen
Na območju sploate prepovedi se izjemoma dopušča:
1. gradnja in dograditev objektov, za katere so bila do uveljavitve tega odloka že izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja in so le—ta postala pravnomočna,
2. izvajanje nujnih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in gradnja nadomestnih objektov znotraj naselja v skladu s strokovnim mnenjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine in na podlagi dovoljenja za urbanizem pristojnega upravnega organa občine,
3. gradnja infrastrukturnih in drugih objektov, katerih gradnja je določena z družbenim planom občine,
4. promet z zemljišči in parcelacija zemljišč v zvezi z dedovanjem in v zvezi z izjemoma dovoljeno gradnjo na podlagi lokacijske dokumentacije.
4. člen
Splošna'prepoved velja do sprejetja odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki jih bo obsegal zazidalni načrt.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-012/81 Datum: 30/9-1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR l.r.
255.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5 /79), je Skupščina občine Novo mesto, na seji zbora združenega dela
in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 9.1981 sprejela
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve, spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Javorovica.
1. člen
Z namenom, da se zagotovi smotrna raba prostora in omogoči nemotena izdelava urbanističnih dokumentov za spominsko območje Javorovica, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve, spremembe kulture ze mljišč na spominskem območju Javorovica (nadaljnjem besedilu: splošna prepoved).
2. člen
Splošna prepoved velja za območje označeno na katastrski pregledni karti M 1 : 5000 oziroma je določeno z naslednjim opisom meje:
meja območja prične na meji k.
0. Vrhpolje in k. o. Orehovec na stiku parcel 3558/6/1 in 3558/1 k. o. Vrhpolje, nakar poteka po južni meji parcele 3558/6/1, seka parcelo 355 8/1 v ravni črti v smeri zahoda do vzhodnega vogala parcele 3558/7 in teče dalje po meji parcele 3558/1 s skupino parcel vse do parcele 3558/29 in javne poti 3609, po poti 3609 do parcele 3556, po zahodni meji parcele 35 56 do javne poti 3608/1, po (>oti 3608/1 do križišča s potjo 3607/2 in 3608/4 po poti 3607/2 do parcele 2634, po meji parcele 35 69/8 in parcel 2634, 3569/7, 3569/11 do poti 3569/10, seka parcelo 35 69/1 v ravni čarti do stičišča parcel 3561/2 , 34 79 in 3478, po meji parcele 3478 in 3561 /2 do poti 3610, po tej poti do parcele 3465/2, po meji parcele 3464 s parcelami 3465/2, 3465/1, 3448/1, 3448/2, in 3459, do poti 3609, po tej poti do meje k. o. Orehovec ter po meji k. o. Orehovec in k. o. Vrhpolje na začetno točko (v nadaljnjem besedilu: območje splošne prepovedi).
3. člen
Na območju splošne prepovedi se izjemoma dopušča:
1. gradnja in dograditev objektov, za katere so bila do uveljavitve tega odloka že izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna,
2. izvajanje nujnih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in gradnja nadomestnih objektov znotraj naselja v skladu s strokovnim mnenjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine in na podlagi dovoljenja za urbanizem pristojnega upravnega organa občine,
3. gradnja infrastrukturnih in drugih objektov, katerih gradnja je določena z družbenim planom občine,
4. promet z zemljišči in parcelacija zemljišč v zvezi z dedovanjem m v ?vezi z dovoljeno gradnjo, vendar le na podlagi lokacijske dokumentacije.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejetja urbanističnega dokumenta, oziroma drugih ustreznih dokumentov, ki bodo določali varstvo in urejanje spominskega območja Javorovica.
5. člen
Zavod za družbeno planiranje mora najpozneje do konca leta 1982
256.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je Skupščina občme Novo mesto, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve, spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Stare žage.
1. člen
Z namenom, da se zagotovi smotrna raba prostora in omogoči nemotena izdelava urbanističnih dokumentov za spominsko območje Stare žage, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditye, spremembe kulture zemljišč na spominskem območju Stare žage (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved).
2. člen
'Splošna prepoved velja za območje označeno na katastrski pregledni karti M 1 : 5000 oziroma je določeno z naslednjim opisom meje: meja prične v k. o. Podturen na cesti 11/327 pri odcepu poti za naselje Grič, poteka po poti parcela 4429/5 do potoka Crmošnjice -parcela 44 74/1, seka potok in poteka po vzhodni meji parcele 2141 do poti parcela 4427, poteka po tej poti do križišča s potjo parcela 4416, se usmeri na greben Cerovca in poteka po poti 4416 do parcele 1713, po poti parcela 4413 do parcele 1744, po poti parcele 4411 do parcele 1053/3, poteka po poti parcela 4402 mimo naseUj Dol. in Zg. Buši-nec, do parcele 536, teče dalje po jugozahodni meji parcel 536,538 in 539/1 do meje k. o. Podturen in k.
o.	Poljane, nato teče po meji teh dveh k. o. do tromeje k. o. Podturen, k. o. Poljane in k. o. Dobin-dol, nato po meji k. o. Poljane in k.
o.	Dobindol do tromeje k. o. Poljane, k. o. Dobindol in k. o. Stare žage, nato po meji k. o. Poljane in k.
o.	Stare žage do poti parcela 3363 k. o. Stare žage, nato v k. O. Stare žige po poti parcela 3363 do poti parcela 3364, po tej poti skozi na* se|je Blaživica do križišča s potjo
3362/2, po poti 3370 skozi naselje Pajkež do parcele 1926, po zahodni in južni meji te parcele do poti št. 3373/2, po tej poti do poti 3373/1, po tej poti do parcele 1330/2, po jugozahodni meji parcele 1344/3 do parcele 1320, po meji med parcelama 1320 in 1319 do meje k. o. Stare žage, ki je hkrati občinska meja z občino Črnomelj, nato poteka po tej meji do doline, kjer seka cesto 11/327 in potok in se vzpne v pobočje Roga vse do meje s k. o. Poljane, dalje poteka po pobočju, nato gre po meji k. o. Stare žage in k. o. Poljane do poti parcela 3407/1 k. o. Poljane, nato v k. o. Poljane po poti parcela 3407/1 do parcele 2979, po zahodni meji ter parcele irf parcele 2974 do parcele 2947, nato po izrazitem stiku skupine parcel z severovzhodno mejo parcele 855 vse do stika parcel 818 in 820 s potjo št. 3406/7, seka pot parcela 3406/7 in teče zopet po stiku parcel vse do poti 3417/8, nato po poti 3417/2 ob parcelah 803/3 802/3 do poti 3417/8, nato po tej poti do ceste Podturen - Rog, parcela 3417/6, nato se spušča proti dolini ob cesti parcela 3417/6 k. o. Poljane in parceli 4477 k. o. Podturen do parcele 4372/463 k. o. Podturen, teče po meji parcel 4372/463 in 4372/464 do poti parcela 4431, nakar se ob tej poti spusti do ceste III/327, to je na začetno točko.
3.	člen
Na območju splošne prepovedi se izjemoma dopušča:
1. gradnja in dograditev objektov, za katere so bila do uveljavitve tega odloka že izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna,
2. izvajanje nujnih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in gradnja nadomestnih objektov znotraj naselja v skladu s strokovnim mnenjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine in na podlagi dovoljenja za urbanizem pristojnega upravnega organa občine,
3. gradnja infrastrukturnih in drugih objektov, katerih gradnja je določena z družbenim planom občine,
4. promet z zemljišči in parcelacija zemljišč v zvezi z dedovanjem in v zvezi z dovoljeno gradnjo na podlagi lokacijske dokumentacije.
4.	člen
Splošna prepoved velja do sprejetja urbanističnega dokumenta oziroma drugih ustreznih dokumentov, ki bodo določali varstvo in urejanje spominskega območja stare žage.
5.	člen
Zavod za družbeno planiranje mora najpozneje do konca leta 1983 pripraviti vsa potrebna strokovna gradiva in v sodelovanju s KS Dolenjske Toplice ter v skladu s sistemom družbenega planiranja predložiti občinski skupščini v sprejem urbanistični dokument oziroma drug ustrezni dokument za urejanje spominskega območja Stare žage.
Zavod za družbeno planiranje mora najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka predložiti Izvršnemu svetu občinske skupščine predlog programa dela in aktivnosti za izvedbo nalog iz prvega odstavka tega člena.
Delovni program mora zaradi prostorske obsežnosti spominskega območja upoštevati potrebno vsklaje-vanje razvoja in ureditev s Skupščino občine Črnomelj.	*
6.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 63-03/81 Datum: 30/9-1981
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto DULAR UROS, 1. r.
257;
Na osnovi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 223. člena statuta občine Novo mesto, je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela /
ODLOK
0 razglasitvi omejitve graditve in omejitve spremembe namenske rabe zemljišč in stavb na območju starega jedra Novega mesta
1. člen
Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo, kulturne in estetske vrednote, zagotovi usklajen nadaljnji razvoj, na območju historičnega jedra Novega mesta (v nadalnjem besedilu: historično jedro) ter omogoči nemotena izvedba potrebnih raziskav in dokumentiranje stanja ter omogoči izdelava urbanistične in tehnične dokumentacije za nadaljnje urejanje območja historičnega jedra (v nadaljnjem besedilu: urbanistična prenovitvena dokumentacija), se razglasi omejitev graditve in omejitev spremembe namenske rabe zemljišč in stavb na območju starega jedra.
2. člen
Območje starega jedra, za katerega veljajo omejitve po tem odloku, je prikazano v katastrskem načrtu M
1 : 2880 oziroma je določena z naslednjim opisom meje: na desnem bregu reke' Krke poteka meja od sotočja potoka Težka voda in Krke, po desnem bregu Težke vode, po meji med parcelama 56/3 in 26/8, 56/1 in 27/10, po južnem robu parcele 56/2 in 59/1, se nato obrne na jug in preide na mejo med parcelama 6/2 in 31/1 ter nato po ulici Nad mlini proti Partizanski cesti ter pred njo zavije proti vzhodu po južnem robu parcel št. 67/1 in stp. 46 do Resljeve ceste, vključuje to cesto in poteka na jug ter nato po stopnišču na Trdinovo ulico ter po njej nazaj proti severu do križišča pred mostom v Kandiji, od tu dalje teče meja na Ragovsko ulico ter po spodnji poti, ki je najbližje desnemu bregu reke Krke do stika te poti z gozdom Ragovega loga in po meji gozda na obalo reke Krke.
Na levem bregu reke Krke poteka meja z začetkom na Loki ob stiku parcele št. 264/3 z Zupančičevim sprehajališčem, poteka po južnem in zahodnem robu te parcele, po zahodnem robu parcele 264/2 do stopnišča na Sance in preko Trubarjeve ulice na zahodni rob parcele 241/4, po robu Trubarjeve ulice do Geste komandanta Staneta, preko nje na severno mejo stopnišča, ki vodi k Sodišču, od njegovega severozahodnega vogala pa zajame rob parcele 1 /4 do stika s parcelo št. 35 2/1 ter po zahodni strani te parcele do stika s parcelo št. 352 /2 in po nje-
nem zahodnem robu do obale reke Krke.
3. člen
Izvršni svet je dolžan v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka sprejeti program dela za izdelavo urbanistične prenovitvene dokumentacije in najpozneje do konca leta 1984 predložiti Občinski skupščini v sprejem urbanistično dokumentacijo, ki bo nadomestila sedaj veljavno urbanistično dokumentacijo za območje starega jedra.
4. člen
Izvršni svet imenuje ob sprejetju program dela za izdelavo urbanistične prenovitvene dokumentacije Odbor za prenovo starega jedra.
Odbor s svojim delom zagotavlja javnost in odprtost postopkov pri nastajanju gradiv, vsestransko strokovno obravnavo ter vzpodbudi in vodi družbeno aktivnost za izvajanje prenove. Urbanistično prenovitveno dokumentacijo za historično jedro pripravlja Zavod za družbeno planiranje Novo mesto.
5. člen
Omejitve, predpisane s tem odlokom, se uresničujejo tako, da ni dopustna nikakršna sprememba obstoječe namenske rabe zemljišč in stavb in ni dopustna graditev, razen v primerih, ki jih predpisuje ta odlok.
Izjemoma lahko izvršni svet na podlagi strokovne presoje Zavoda za družbeno planiranje in pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine in mnenja Odbora za prenovo starega jedra, dovoli spremembe namenske rabe zemljišč in stavb.
Izjemoma se dopušča:
1. gradnja in dograditev objektov, za katero so bila do uveljavitve tega odloka že izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna,
2. izvajanje nujnih vzdrževalnih del na obstoječih objektih v skladu s strokovnim mnenjem Zavoda za družbeno planiranje in pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter na podlagi dovoljenja za urbanizem pristojnega upravnega organa občine,
3. gradnja objektov, kadar izvršni svet dovoli spremembo namenske rabe zemljišč in stayb po drugem odstavku tega člena.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Ureditveni načrt središča Novega mesta, zato preneha veljavnost odloka o potrditvi ureditvenega načrta središča Novega mesta (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/66).
Urbanistični načrt Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list' št. 20/73) se uporablja ob omejitvah, ki so predpisane v drugem odstavku
5.	člena tega odloka.
7. člen
Omejitve, predpisane s tem odlokom, veljajo do sprejetja urbanistične prenovitvene dokumentacije za staro jedro, ki bo določala osnove za nadaljne odločanje.
8. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 63-1/76 Datum: 30.9. 1981
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto UROS DULAR, l.r.
258.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72), 4. člena Zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 12/77) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah
1.	člen
Na območju občine Novo mesto se plačujejo komunalne takse:
1. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori,
2. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa),
3. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov, na mestih, na katerih je organizirano čuvanje vozil,
4. za uporabo javnega prostora za parkiranje ali druge začasne namene (gradbišča, cirkus in druge podobne prireditve),
5. za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in zabavnih pripreditev za gospodarske namene,
6. za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih,
7. za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni na javnih mestih,
8. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovnih prostorov oz. se predstavlja dejavnost. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, kije sestavni del tega odloka.
2. člen
Taksni zavezanec je organizacija združenega dela, druga organizacija oziroma skupnost (pravne osebe), ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija združenega dela, druga organizacija oz. skupnost (pravne osebe) ali posameznik, ki ni taksni zavezanec.
3. člen
Taksni zavezanec je dolžan upravi za družbene prihodke v 15 dneh prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
4. člen
Prisilna izterjava komunalnih taks od občanov se opravlja po predpisih o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov. Pravica izterjati komunalno takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti taksa plačana. Pravica do povrnitve preveč plačane takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana.
5. člen
Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v gotovini v naprej, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
Ce taksni zavezanec ne plača takse v naprej, se mu plačilo takse predpiše s posebno odločbo.
DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 33
STRAN 32	DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981
Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
6. člen
Komunalne takse so dohodek občinskega proračuna. Takse po tarifni številki 1., 3., 4., 5. in 8. se uporabljajo za vzdrževanje, izgradnjo in modernizacijo javnih parkirnih prostorov oz. površin; takse po tar. številki 2, 6 in 7 pa za razvoj turistične dejavnosti.
7. člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje posameznik, z denarno kaznijo do 3.000 din pa odgovorna oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmete ali storitve, za katere je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba oz. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa z denarno kaznijo do 10.000 din.
8. člen
Poleg pristojnih služb inšpekcije oz. uprave za družbene prihodke lahko tudi služba komunalnega reda oz. komunalni redar občinske skupščine Novo mesto ugotavlja na kraju samem, ali so zavezanci za plačilo komunalne takse izvršili obveze glede plačila komunalne takse po tem odloku.
9. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/71).
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-08/65
Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
TARIFA KOMUNALNIH TAKS
Tar. št. 1 Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori za vsak uporabljeni kvadratni meter površine dnevno 20,00 din.
Kot uporaba javnega prostora pločnika pred poslovnimi prostori se šteje uporaba teh povšin za poslovno dejavnost.
Tar. št. 2 Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine:
6. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini (starši, otroci, bratje in sestre),
7. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
8. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev,
9. mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah,
, 10. člani počitniške zveze, zveze tabornikov, ■
11.	člani počitniške zveze v lastnih stanovanjih ah stavbah in njihovi družinski člani.
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina, ali je bilo prenočišče oddano proti plačilu ali ne.
Ta. št. 3	-
Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov, na katerih je organizirano čuvanje vozila, se plača za določeno število ur po vrstah vozil:
- za osebne avtomobile:
1.	osebni avtomobil do 1 ure parkiranja	5,00	din
nad 1 uro parkiranja	10,00 din
- za tovornjake in avtobuse
1. tovornjak do 12 ur parkiranja
50,00	din
2. tovornjak od 12-24 ur parkiranja
100,00 din
3. tovornjak s prikolico do 12 ur parkiranja	100,00 din
4. tovornjak s prikolico od 12-24 ur parkiranja	200.00 din
5. avtobus do 12 ur parkiranja
Taksni zavezanec po tej tarifni številki ie uporabnik vozila, ki vozilo parkira na posebnih javnih parkirnih prostorih. Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za čuvanje vozil.
Tar. št. 4 Za uporabo javnega prostora za parkiranje ali druge začasne namene se plača:
1. za avtotaksi (mesečni pavšal)
500.00 din
2. od vsakega kioska, stojnice, točilnice ah druge začasne uporabe javnega prostora se plača dnevno:
- od 10 m2 zavzete površine
200.00 d in
- za vsak nadaljnji m2 10,00 din
- od nočnine v krajih Novo mesto,
Dol. Toplice, Šmarješke Toplice	______
in Otočec	10,00	din,	od	1. 1. 1982 dalje pa 12,00 din
— od nočnine v ostalih krajih	8,00 din, od 1.1.1982 dalje pa 10,00 din
Taksa se plačuje za bivanje na območju občine, vendar za največ 30 dni neprekinjenega bivanja.
Turistične takse so oproščeni:
1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
2. vojaški in mirnodobski vojni in delovni invalidi,
3. vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
4. člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije,
5. udeleženci šolskih ekskurzij,
Tar. št. 5 Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstav-ljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača dnevno:
1. od 20 m2 zavzete površine
200.00 din
2. za vsak nadaljnji m2 10,00 din
Taksni zavezanec po tej številki je uporabnik prostora.
Tar. št. 6 Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno od enega aparata 500,00 din.
OPOMBE:
1. Ta taksa se plačuje le od uporabe glasbenih avtomatov (JUKE— ■ BOX), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drug mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, igralne skirnje, ipd.). Med glasbene avtomate pogrej tarifni številki se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski ali televizijski sprejemniki.
2. Javni lokali so poslovni lokah (gostilne, restavracije, kavarne, nočni lokali, obrati družbene prehrane, bifeji, itd.) kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gostje.
Tar. št. 7 Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
— za biljard (navaden in avtomatski)
200.00 din
— za druga igralna sredstva
300.00 din
OPOMBE:
1. Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke, marjanoe in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev.
2. Taksa se ne plačuje na uporabo balinišč in kegljišč.
3. Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca se smiselno uporabljajo pripombe k tar. št. 6.
Tar. št. 8 Za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd. od m2
— letno	5.000	din
za svetlobne napise od m2
— letno	10.000	din
za vitrine, v katerih se predstavlja blago zunaj poslovnega prostora oz. se predstavlja dejavnost
— letno	10.000	din
Te takse so oproščeni: društva in družbene organizacije, ter druge organizacije pri opravljanju športne, kulturne ali humanita^ie dejavnosti oz. dejavnosti, ki je namenjena mladini.
Novo mesto, 30. septembra 1981
3. za uporabo parkirnega prostora s parkirno uro
- za parkiranje osebnega avtomobila za določen čas, ki je posebej označen	5,00	din
4. rezerviran parkirni prostor od parkirnega mesta - mesečno
500,00	d in. Taksni zavezanec je uporabnik javnega parkirnega prostora. Če je uporaba javnega prostora organizirana, obračunava in pobere takso organizator, kije pobrano takso dolžan mesečno plačevati na ustrezni račun.
259.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77.), 213. in 223. člen statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79) in 4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o dogonskih mestih za klavno in plemenito živino ter prašičke in drobnico na območju občine Novo mesto
1.	člen
Ta odlok ureja dogonska mesta za klavno in plemensko živino ter prašičke in drobnico na območju občine Novo mesto in se nanaša na nakup in prodajo vseh vrst navedene živine.
2. člen
Plemenska živina je živina, ki se uporablja za razplod. Sem spadajo plemenske krave, telice, žrebice, svinje in ovce.
3. člen
Na območju občine Novo mesto je dovoljen promet vseh vrst klavne in plemenske živine samo na dogonskih mestih, ki jih h organizirata kmetijski zadrugi „Krka“ Novo mesto in Žužemberk, in sicer v: Bršlji-nu, Cikavi, Stopičah, Šentjerneju, Škocjanu, Šmarieti, Mirni peči, Jurki vasi, Dvoru, Žužemberku in Hinjah. Izven določenih mest je odkup klavne in plemenske živine prepovedan. ,
4. člen
Na dogonskih mestih na Cikavi, Škocjanu in Šentjerneju, in sicer na tamkajšnjih sejmiščih se vrši tudi prodaja in odkup plemenske živine, prašičkov in drobnice, na zato določenem delu dogonskega mesta in to v času, ki je določen tudi za dogon ostale živine.
5. člen
Dogoni živine so organizirani v:
- Škocjanu:
Odkup telet in klavne živine vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. def 11. ure.
Zamenjava plemenske živine vsako prvo sredo v mesecu od 7. do
11.	ure.
- šmarjeti:
- Odkup telet in klavne živine vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od Š. do 9. ure.
- Šentjerneju:
- Odkup telet in prašičkov vsako drugo sredo v mesecu od 8. do
10.	ure.
- Odkup klavne živine vsak četrtek v mesecu od 8. do 10. ure.
- Zamenjava plemenske živine vsako drugo soboto v mesecu od
8.	do 11. ure.
- Mirni peči:
- Odkup telet vsak drugi torek v mesecu od 8. do 10- ure.
- Odkup ostale živine vsako drugo sredo v mesecu od 8. do 10. ure.
- Straži:
- Odkup telet in klavne živine vsak drugi torek v mesecu od 7. do 8. ure.
- Cikavi:
- Odkup klavne živine vsak ponedeljek od 6. do 8. ure.
- Odkup telet in prašičev vsak drugi torek v mesecu od 7. do 9. ure.
- Zamenjava plemenske živine vsak prvi ponedeljek v mesecu od
8.	do 10. ure.
- Bršljinu.
- Odkup telet in prašičev vsak drugi torek v mesecu od 8. do 11. ure.
- Odkup klavne živine vsvk ponedeljek od 6. do 8. ure.
- Stopičah:
- Odkup telet in prašičev vsak drugi torek v mesecu od 8. do 11. ure.
- Odkup klavne živine vsak ponedeljek od 6. do 8. ure.
- Dvoru:
- Odkup telet in klavne živine vsak četrtek od 10. do 12. ure.
- Zamenjava plemenske živine vsak prvi četrtek v mesecu od 10. do 12. ure.
- Žužemberku:
- Odkup telet in klavne živine vsak četrtek od 12. do 14. ure.
- Hinjah:
- Odkup telet in klavne živine vsak četrtek v mesecu od 9. do
10.	ure.
- Žvirčah:
- Odkup telet in klavne živine vsak četrtek od 8. do 9. ure.
6.	člen
Za uporabo dogonskega mesta morajo plačati prodajalci živine odškodnino, ki jo določi upravitelj dogonskega mesta. Soglasje v višini odškodnine izda pristojni upravni organ skupščine občine Novo mesto.
Višina odškodnine se oblikuje na podlagi dejanskih stroškov organiza-toija dogona.
Vsi uporabniki dogonskega mesta so dolžni upoštevati veterinar-sko-sanitarni red, ki je določen z odredbo o veterinarsko-sanitarnem redu na dogonih, sejmih za plemensko živino, razstaviščih in drugih javnih pregledih živine, objavljeno v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 11/79.
8.	člen
Kršitelji veterinarsko-sanitarnega reda na dogonih na območju občine Novo mesto se kaznujejo:
1. — z denarno kaznijo od 20 do
5.000 din posameznik, če:
- ne plača odškodnine za uporabo dogonskega mesta
- nima zdravstvenega spričevala za živali, ki jih je pripeljal na javni dogo n
- ravna s prignanimi živali tako, da ogroža okolico oziroma, če z njimi grobo ravna
- na jaVni dogo n pripelje psa
- ob nakupu živali ne opravi prenos lastništva
2. - z denarno kaznijo od 100 do
30.000 din
a) pravna oseba, če:
- organizira javni dogon na območju občine Novo mesto, pa ni zato pooblaščena
b) organizator javnega dogona, če:
- ne uredi prostora, kjer se vrši javni dogon tako, da le-ta ustreza veterinarsko-sanitarnim pogojem,
- ne upošteva časa trajanja javnega dogona
- si ne pridobi soglasja veterinarskega inšpektorja za javni dogon
- ne organizira redarske službe na prostoru, določenem za javni dogon
- opravi nakladanje in razkladanje živali brez prisotnosti veterinarskega inšpektorja, ali veterinarja pooblaščene organizacije združenega dela in če pošilja živali izven območja občine Novo mesto brez pregleda pristojnega veterinarja
- po zaključku javnega dogona ne očisti prostora ter ne opravi dezinfekcije prostora in naprav
Z denarno kaznijo od 20 do
3.000	din se za prekršek iz 2i točke
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
9. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sejemskem redu za sejme za plemensko in ple-meno živino (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7 /60).
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 322-037/81
Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, L r.
pripeka psa na prvi pregled veterinarski organizaciji ter redno ne opravi še preostalih predpisanih pregledov.”
6. člen
V celotnem odloku se naziv „Ve-terinarska postaja Novo mesto” spremeni tako, da se glasi:
„Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.”
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po qbjavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-09/67
Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto UROS DULAR, L r.
260.
Na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/73) ter odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preizkavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
1. člen
5.	člen odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/78) se spremeni tako, da se v tretjem odstavku člena namesto pike doda vejica in besedilo:
„ki jo mora pes stalno nositi na ovratniku.”
2. člen
Prvi odstavek 15. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
„Pes, starejši od 4 mesecev, mora biti vsako leto zaščitno cepljen proti steklini.”
15.	členu odloka se doda tretji odstavek, ki se glasi:
„Psa, ki je bil ob rednem letnem cepljenju na zbirnih mestih premlad, mora lastnik pripeljati na zaščitno cepljenje takoj, ko dopolni 4 mesece starosti.” -
3. člen
Drugemu odstavku 17. člena odloka se doda besedilo:
„Psa mora lastnik pripeljati na prvi pregled takoj po prejemu poziva za pregled.”
4. člen
Prvemu odstavku 18. člena odloka se doda besedilo:
„Stroški postopka gredo v breme lastnika psa.”
5. člen
Četrti alinei 23. člena odloka se doda besedilo:
„ali ko je pes dopolnil 4 mesece starosti.”
Šesta alinea 23. člena odloka se spremeni in se glasi:
„Če ne poskrbi takoj po prejemu poziva za pregled psa, pri ugrizu ne
261.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76) in 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni Ust SRS št. 24/79) ter 223. člena statuta skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skuščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenj ski list št. 13/79), tako da se glasi
3.	člen odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski Ust št. 1/74) se spremeni tako, da se glasi:
„Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo za delo
Profil delavca
samostojni geodet, projektant samostojni geodetski izvajalec geodetski risar dela ved-fig urant
262.
Na podlagi 3. točke 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni Ust SRS, št. 24/75, 23/79 in 2/80) ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na svoji seji dne 30. septembra 1981 sprejel naslednji
SKLEP 1.
Hitrost vožnje v obe smeri in za vsa vozila skozi naselje Podturen pri Dolenjskih TopUcah, na cestah 11/32/ in lokalni cesti s smeri Dolenjskih TopUc se omeji na 40km/h.
2.
Hitrost vožnje v obe smeri in za vsa vozUa na delu ceste Novo mesto - Stopiče, na odseku od mostu preko potoka Težka voda do konca naselja Črmošnjice v smeri naselja Stopiče se omeji na 40 km/h.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 34 -40/80
Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r.
Občina Ribnica
263.
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni Ust SRS, št. 3/81) in 323. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je ' občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela
v pisarni din/h
320.00
290.00
250.00
na terenu din/h
350.00
320.00
160.00
2. člen
Spremeni se 2. člen odloka o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve tako, da se spremenjen glasi:
„V četrtem členu odloka se znesek 350,00 din nadomesti z zneskom 1000,00 din in znesek 450,00 din z zneskom 1.500,00 din.”
3. člen
Spremeni se 8. člen odloka o cenah za geodetske storitve tako, da se spremenjen glasi:
..Dohodki po tem odloku so dohodek finančnega načrta uprave SOb in se uporabijo kot sredstva za delo upravnega organa.”
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 45-04/70
Datum: 30. 9. 1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, I. r.
ODLOK o plačevanju prispevka za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
1. člen
Za uresničevanje solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v obdobju 1981-1985 so potrebna sredstva, predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za to obdobje.
2. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot pokUc umetniško aU drugo dejavnost in pri njih zaposleni delavci, plačmejo prispevek, določen s tem odlokom, če niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih pla-
DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 31
STRAN 26 DOLENJSKI UST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981
na stanovanjske skupnosti. Obveznost plačevanja prispevka velja do konca leta 1985.
3. člen
Zavezanci iz TOZD in drugih delovnih organizacij ter delovnih skupnosti vplačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,3 % od bruto osebnega dohodka.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnih delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, plačujejo za pri njih zaposlene delavce prispevek v višini 4,8 % od bruto osebnega dohodka.
4. člen
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabila za potrebe solidarnosti na področju stanovanjskega gospodarstva v skladu s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981-1985.
5. člen
Sredstva, zbrana na podlagi določil tega odloka se odvajajo na posebni prehodni račun ob vsakokratnem dvigu sredstev za osebne dohodke.
Zavezanci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in tisti, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek, določen s tem odlokom, v obliki akontacij. Dokončni obračun se opravi po zaključku odmerjenih davčnih obveznosti za preteklo leto.
6. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem ■ listu.
Številka: 420-06/81
Datum: 30. 9.1981
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r.
- upravnemu organu namensko za dokončanje adaptacije stavbe
500.000	din
- v proračun za leto 1981
59.057	din
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Ribnica za leto 1980 vsebuje:
- prihodke v višini 1.648.030 din
- odhodke	-
- presežek prihodkov 1.648.030 din
Presežek prihodkov se prenese v
leto 1981 kot dohodek rezervnega sklada.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-4-81-01
Datum: 8.10.1981
PREDSEDNIK skupščine občine Ribnica
STANE KROMAR, L r.
PREGLED PREDVIDENIH IN DOSEŽENIH PRIHODKOV TER PREDVIDENEGA IN IZVRŠENEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1980
264.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. L SRS, št. 39/74) in 265. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolemskilist št. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7.10. 1981 sprejela
ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ribnica za leto 1980
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1980. Sestavni del zaključnega računa je tudi zaključni račun rezervnega sklada za leto 1980.
2. člen
Zaključni račun proračuna občine Ribnica za leto 1980 izkazuje:
- prihodke v višini 32.523.595 din
- odhodke v višini 31.540.538 din
- razlika med prihodki in odhodki
983.057	din
3. člen
Presežek prihodkov iz prejšnjega člena se razporedi:
- v sklad za nacionalizacijo zemljišč
414.000	din
PRIHODKI	Plan 1980	Realizacija 1980	Doseženo 1980
1. Davki na dohodek in davki iz OD	10.710.000	12.508.000	12.678.203
2. Prometni davek davek na premoženje in na dohodek od prem.	12.5U3.000	13.816.000	1U.176.058
3. Takse	1.0UU.000	1.22U.000	1.286.8U3
i*. Prihodki po poseb. predpisih	350.000	506.000	52U.252
5. Prihodki upravnih org. in drugi prihodki	830.000	U80.000	7U9.676
6. Prihodki od drugih DPS	U37.000	2.U03.000	2.U03.000
7. PreneSeni prihodki iz prejftnjega leta	705.562	705.562	705.562
SKUPAJ PRIHODKI	26.619.562	31.652.562	32.523.595
RAZPOREDITEV PRIHODKOV			
1. Dejavnost organov DPS	17.29U.232	17.7U0.163	17.808.182
2.' Ljudska obramba	1.906.000	1.906.000	1.906.000
3. Dejavnost DPO \	2.13U.U00	2.13U.U00	2.13U.U00
U. Negospodar. invest.	8U.U6U	83.U6U	83.U6U
S. Socialno skrbstvo	3.066.781	3.102.000	3.097.9U8
6. Zdravstveno varstvo	19.000	19.000	1U.173
7. Komunalna dejavnost	U16.000	813.000	U16.000
8. Dejavnost KS	196.000	196.000	196.000
9. Odstop, dohodki	160.000	195.000	195.000
10. Intervenc. v gosp.	81U.000	3.080.280	2.U86.U1U
11. Tekoča prorač. rezerva -	tekoča prorač.rez. -	izločena sred. na pos. partijo prorač.	290.562	U12.693 1.6UU.562	U37.965 2.U83.99U
12. Krediti, vezana in izloč. sredstva	290.000	299.000	299.000
SKUPAJ RAZPOR. PRIHODKI	26.619.562	31.6U2.562	31.5U0.S38
265.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFR, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. L SRS, št. 24/77 in 30/78), 15. člena zakon o blagovnem prometu (Ur. 1. SRS št. 21/77), 4. in 9. člena zakona opre-krških (Ur. L SRS, 12/77 in 30/78), ter 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78), je Skupščina občine Ribnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti na svoji seji dne 7. 10.1981 sprejela
ODLOK o poslovnem času v občini Ribnica
I.	sploSne določbe
1.	člen
S tem odlokom se določa okvirna razporeditev začetek in konec po-
slovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter druge storitve v lekarnah, bankah, poštah, zavarovalnicah in turističnih poslovalnicah ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali vrše prodajo na drobno na območju občine Ribnica.
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljnjem besedilu: prodajalne in poslovalnice) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoŠevati potrebe potrošnikov in turizma ter načelo dobrega gospodarjenja, kakor tudi predpise o javnem redu in miru.
2. člen
Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu tudi v daljšem poslovnem ča-
su kot ga določa ta odlok (razen gostinstva). Zaradi nemotene preskrbe občanov z živili, poslujejo v mestnem naselju Ribnica tudi dežurne prodajalne, oziroma poslovalnice.
3. člen
Razporeditev poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico, kakor tudi na vidnem mestu v samem prostoru prodajalne.
4. člen
Prodajalne oziroma poslovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldan, nedeljah in praznikih, imajo lahko med tednom skrajšan poslovni čas ali dela prost dan. Za skrajšani delovni čas ali prost dan v navedenih primerih, si je potrebno pridobiti predhodno dovojenje pristojnega občinskega upravnega organa.
5. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta ali inventure.
Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnega dopusta ne sme biti daljša kot trideset dni.
V času kolektivnih dopustov morajo biti v prodajalnah oz. poslovalnicah izvršena vsa tekoča vzdrževalna dela.
V drugih upravičenih primerih lahko pristojni občinski upravni organ, po predhodnem mnenju sveta potrošnikov v krajevni skupnosti dovoli, da prodajalna oziroma poslovalnica posluje v krajšem poslovnem času, oziroma da se začasno zapre. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno oziroma poslovalnico.
6. člen
Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točjjo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj, med 5. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač.
7. člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, navedeni v 1. členu tega odloka, morajo poslovni čas prodajaln in poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
8. člen
V primerih, ko ta odlok predpisuje, da se poslovni čas ali stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice določijo s samoupravnim sporazumom, vodijo postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov pristojni upravni organ Skupščine občine Ribnica.
Samoupravni sporazumi morajo biti sprejeti do 1. decembra za prihodnje leto, lahko pa se v istem roku njihova veljavnost podaljša za naslednje leto.
9. člen
Posamezni, v todloku uporabljeni izrazi, imajo tale pomen:
- ,,prodajalne oziroma poslovalnice" so vsi prodajni prostori, vključno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati, kakor tudi poslovni prostori lekarn, bank, pošt, zavarovalnic in turističnih poslovainic, ki so namenjene ■ poslovanju s strankami,
- „trgovine" po tem odloku so prodajalne, ki prodajajo živila (kruh.
pecivo ter meso in mleko in ostala živila), tehnično in drugo industrijsko blago, reprodukcijski material, tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotnice, nafto in naftne derivate, kurivo in gradbeni material, papir, pisarniške in šolske potrebščine, knjige in cvetje,
- poletni čas je od 1. aprila do 30. septembra; zimski čas je od 1. oktobra do 31. marca.
II.	POSLOVNI CAS
1.	Trgovine
10. člen
Prodajalne na drobno lahko poslujejo:
- v dopoldanskem, neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu,
- v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 14. ure,
- v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 14. ure.
11. člen
Poslovni čas prodajaln z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim časom je 7 ur s tem, da določijo prodajalne živil začetek po slovnega časa med 5.30 in 7.30 uro, vse ostale prodajalne pa me; 7. in 9. uro. Prodajalne z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldan med 7. in 9. uro, popoldan pa med 15. in 17. uro. Konec poslovnega časa določijo prodajalne med 11. in 13. uro, popoldan pa med 18. in 20. uro. Ob sobotah lahko določijo konec poslovnega časa med 13. in 15. uro. Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 7. in
8.	uro, konec pa med 18. in 19. uro, oziroma ob sobotah med 13. in 15.
12. člen
Prodajalne, z izjemo prodajaln kruha, mesa, mleka, sadja in zelenjave z enim samim zaposlenim so lahko en dan v tednu zaprte, o čemer odloča delavski svet delovne organizacije v soglasju s svetom potrošnikov krajevne skupnosti.
i
13. člen
V primeru, ko je med državnimi prazniki, ki se praznujejo dva dni nedelja, ali pa je nedelja neposredno po praznikih, morajo biti odprte trgovine z živili en dan med prazniki in sicer od 7. do 11. ure, tako daje potrošniku omogočena preskrba z osnovnimi živilskimi artikli.
14. člen
Prodajalna nafte in naftnih derivatov (bencinski servis Žlebič) določi začetek poslovnega časa med 5. in 6. uro, konec poslovnega časa pa med 20. in 21. uro. Prodajalna nafte in naftnih derivatov posluje vse dneve v tednu, vključno s prazniki.
15. člen
Tržnica v Ribnici posluje v skladu s tržnim ,redom, ki ga določi KS Ribnica.	4
16. člen
Prodajalne tobaka, tobačnih izdelkov, poštnih in taksnih vrednotnic, časopisov in revij ter kioski poslujejo vse leto med 5.30 uro in 23. uro s tem, da poslujejo najmanj 7 ur dnevno in da se smiselno uporablja
10.	člen tega odloka. i
17. člen
V mestnem naselju Ribnica mora poslovati stalna dežurna prodajalna z živili:
V soboto od 14. do 18. ure v nedeljo od 8. do 11. ure.
Stalne dežurne prodajalne se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta Mercator Rožnik TOZD Jelka Ribnica, ABC Pomurka in KZ Ribnica v soglasju s svetom potrošnikov KS Ribnica.
18. člen
Za zagotovitev nemotene preskrbe občanov v posamezni krajevni skupnosti in naselju tudi ob sobotah, se lahko organizacije združenega dela in sveti potrošnikov v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom dogovorijo, da bodo posamezne prodajalne poslovale ob sobotah od 14. do 18. ure.
2. Lekarna
19. člen
Lekarna posluje vse delovne dni v tednu. Začetek poslovnega časa se določi med 7. in 8. uro, konec pa med 17. inl8. uro, razen ob sobotah, ki ga lahko določijo med 14. in 15. uro. V lekarni mora biti uvedena najprimernejša oblika dežurne službe.
3. Gostinstvo
20. člen
Gostinski obrati določajo poslovni čas:
- restavracija s prenočišči, začetek med 6. in 9. uro, konec pa med
22.	in 24. uro, ob sobotah in nedeljah pa najkasneje ob 1. uri,
- gostilne, začetek med 6. in 9. uro, konec pa me;22. in 24. uro,
- bifeji, začetek med 6. in 9, uro, konec pa med 21. in 23. uro,
- slaščičarne, začetek med 7. in 9. uro, konec pa med 20. in 22. uro.
21. člen
Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem poslovnem času ne glede na določilo iz prejšnjega člena na dan
28.	in 29. novembra, 31. decembra,
26.,	27. in 30. aprila, 1. maja, 3., 4.,
21.	in 22. juljja, na pustno soboto in pustni torek.
Ob prireditvah ali zaradi turističnih in drugih potreb lahko gostinski obrati poslujejo tudi v daljšem poslovnem času, kot je navedeno v
18.	členu tega odloka, morajo pa o tem predhodno obvestiti pristojni upravni organ. V upravičenih primerih lahko dovoli pristojni občinski upravni organ poslovanje gostinskega obrata tudi v krajšem poslovnem času, kot je določen v 18. členu tega odloka.
22.	člen
Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu (razen ob nedeljah in praznikih). Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja, krajevne in turistične potrebe.
Gostinski obrat, ki posluje7 dni v tednu, lahko obratuje 2 dni s skrajšanim poslovnim časom, vendar ne manj kot 5 ur dnevno.
Za prosti dan ah skrajšani poslovni čas si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa, ki je dolžan usklajevati proste dni med gostinskimi obrati na svojem območju.
23.	člen
Zaradi turističnih potret) gostinski obrati v mestnem naselju Ribnica in Sodražica ter gostinski obrati ob magistralni cesti Ljubljana—Kočevje ne smejo načrtovati kolektivnih dopustov v času od 1. maja do
vključno 30. avgusta, če tega ne ure-de s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med sveti potrošnikov KS, Združenja obrtnikov Ribnica in Skuščine občine Ribnica.
24. člen
Poslovni čas gostinskih obratov, ki poslujejo v sklopu samopostrežnih trgovin, določi delovna organizacija, upoštevajoč pri tem določila tega odloka, ki se nanašajo na poslovanje gostinskih obratov in prodajaln.
25. člen
Poslovni čas za opravljanje gostinskih uslug izven poslovnega prostora ob raznih prireditvah, razstavah, proslavah in ob drugih priložnostih se določi ob izdaji dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ.
26. člen
Gostinski obrati, ki oddajajo tujske sobe, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob, časovno neomejeno.
4. Turistična poslovalnica
27. člen
Turistična poslovalnica posluje vse dni v tednu s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom. Začetek poslovnega časa lahko določi med 8. in 9. uro, konec pa med 19. in 20. uro, oziroma ob sobotah med
14.	in 15. uro.
5. Obrt
28. člen
Družbene in zasebne obrtne delavnice uslužnostne in storitvene obrti morajo biti odprte sedem ur dnevno vsak delovni dan, razen sobote, ko morajo biti odprte najmanj 5 ur. Glede poslovnega casa obrtnih delavnic se smiselno upoštevajo tudi določila 10. in 11. člena tega odloka.
Brivnice in česalnice morajo biti odprte vsak dan od 7. do 12. ure in med 16. in 18. uro, v kolikor pa poslujejo tudi ob nedeljah so lahko v ponedeljek zaprte.
29. člen
Organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo servisno dejavnost na območju občine Ribnica so dolžne dvakrat tedensko v popoldanskem času zagotoviti storitve tudi na domu za popravilo radijskih, televizijskih in gospodinjskih aparatov.
30.	člen
Organizacije združenega dela (Elektro Kočevje, Hydrovod Kočevje) so dolžne organizirati neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na hišnem in električnem in vodovodnem omrežju.
31. člen
Za zadovoljevanje najnujnejših potreb občanov mora ob sobotah od 14. do 20. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure poslovati ena mehanična delavnica za najnujnejša popravila osebnih avtomobilov.
Razpored mehaničnih obratovalnic iz prvega odstavka tega člena se določi s samoupravnim sporazumom med samostojnimi obrtniki in Svetom potrošnikov KS in Obrtnim združenjem Ribnica.
32. člen
Mehaničnim obratovalnicam, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje vlečne službe, so dolžne zagotoviti neprekinjeno vlečno službo za odstranjevanje pokvarjenih in poškodovanih motornih voziL
6.	Banke, pošte in zavarovalnice
33. člen
Banke, pošte in zavarovalnice, ki poslujejo
- z neprekinjenim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec med
14.	in 15. uro,
- z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldan med 8. in 9. uro ter popoldan me;15. in 17. uro, konec poslovnega časa pa dopoldan med
12.	in 13. uro ter popoldan med
18.	in 20. uro, ob sobotah poslujejo od 7. do 11. ure,
- s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa pa med
18.	in 20. uro, ob sobotah pa med 14. in 15. uro.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa na vidnem mestu pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici
Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor.
35. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki
1. skrajša poslovni čas ali določi prosti dan brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa,
2. zapre prodajalno v nasprotju s 5. členom, /
3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu, 7. člen,
Z denarno kaznijo od 500 do
3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenja dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
36. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
20.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki stori prekršek iz 35. člena tega odloka.
37. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do
30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali pravna oseba, ki:
1.v trgovini posluje v nasprotju z
11.,	13., 14., 16. in 18. členom tega odloka,
2. v lekarnah posluje v nasprotju z določilom 19. člena tega_odloka,
3. v gostinstvu posluje v nasprotju z določilom 6., 20., 21., 22. in 23. člena tega odloka,
4. v turističnih poslovalnicah če poslujejo v nasprotju s 27. členom tega odloka,
5. v obrti posluje v nasprotju z določili 28., 29., 30. in 31. člena tega odloka,
6. v bankah in poštah ter zavarovat nicah, ki poslujejo v nasprotju s
33.	členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500 do
3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do
30.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki:
DOLENJSKI LIST ST. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 25
STRAN 24 ' * DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681)-29. oktobra 1981
1. v svoji prodajalni oz. gostinskem obratu posluje v nasprotju z določilom 6., 7., 13., 16., 20., 21., 22., 23., in 28. člena tega odloka,
2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju z 28., 29., 31. 32. členom tega odloka.
IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas svojih prodajaln in poslovalnic in skleniti s tem odlokom predpisane samoupravne sporazume najkasneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka. Če samoupravni sporazumi iz tega odloka niso sklepjeni v roku, ki ga določa ta odlok, odloči o zadevi Izvršni svet Skupščine občine Ribnica.
<	40.	člen
Zavezanci iz 29., 30. in 31. člena so dolžni prilagoditi svoje poslovanje v roku treh let po uveljavitvi tega odloka.
41. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija in služba javne varnosti (delavci PM).
42. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha vejati odlok o obratovalnemča-su trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/73 in 15/75).
43. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 14-5-81-01 Datum: 7. 10. 1981
PREDSEDNIK skupščine občine Ribnica
STANE KROMAR, 1. r.
Občina Krško
266.
Na podlagi 37. člena in 2. odstavka 38. čiena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78), določil pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80) in 148. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78 in št. 20-186/81) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 23. 10. 1981 sprejel .
ODREDBO o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline
1. člen
V odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline (Skupščinski Dolenjski list, št. 22-176/80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
at lesna
slovenj gradeč
gozdarstvo in lesna industrija r.o.
62380 Slovenj Gradec, Gosposvetska 4
8 svojimi TOZD-i vam nudi naslednje izdelke in storitve:
• SORTIMENTE GOZDNEGA LESA 0 2AGAN LES IGLAVCEV
• IVERNE PLOSCE
• OPLEMENITENE IVERNE PLOSCE
• STENSKE OBLOGE
• STROPNE OBLOGE
0 SUMO • suhomontalna vrata
• INTRO-okna
• IZOLI R-okna
• KLASIČNA okna
• KLASIČNA vrata
• TERMO • izolacijske Sipe
• ROLETE za okna
• OMARICE za rolo
• OMARICE za platnene zavese
Preko obrtne zadruge »Hrast”
vam nudimo tudi fco. vgrajene proizvode.
Vse informacije dobite pri Obrtni zadrugi „Hrast " Novo mesto-Dalmatinova 1; tel. 22802
„Območje občine Krško se proglaša za okuženo s steklino."
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: IS-322-6/80 Datum: 23. 10. 1981
PREDSEDNIK izvršnega sveta dipl. ing. VINKO BAH, 1. r.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
Renault 4
Renault 4GTL- »mali velikan«
,0Z,L RENAULT^
metalka
Renault4 GTL
kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče.
RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri.
Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje.
RENAULT 4 GTL!
— Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm^ (1,108 I)
— minimalna poraba goriva - 4,8 1/80 km/h
— velik prtljažni prostor — 1185 dm^ (1185 I)
— Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
— design za danes in jutri
VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
Akcijo prikazovanja uporabe orodja Klip — klap, ki jo je pred dnevi v blagovnici Metalka organizirala Iskra, je motilo slabo vreme. Vas pa niti jesensko deževje niti mrzla zima ne bosta motila v vaši delavnici, če si boste omislili zelo praktično orodje v kovčku ali pa kar celo omaro z orodjem in mizo vred. Vse je razstavljeno v kletni etaži blagovnice. Povprašajte za informacijo pri prodajalcih.
Jesen in zima sta letna časa, ko svoj prosti čas raje preživimo v prijetno toplem domu. Da pa bo čas hitreje mineval in da bomo tudi ustvarjalni, si čimprej oglejte izbiro najrazličnejšega orodja v blagovnici Metalka. Za izpolnitev osnovnih želja bo dovolj že kladivo, klešče, nekaj svedrov in ročni vrtalnik, za bolj podjetne lepa garnitura električnega orodja Klip-klap, spretni pa si bodo s pomočjo nekaterih polizdelkov sami sestavili krožno žago in druga orodja. Oglejte si izbiro v blagovnici Metalka, pa odločitev ne bo težka.
DOLENJSKI LIST ŠT. 44 (1681) - 29. oktobra 1981 STRAN 23