Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne spre/emamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, z a Inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač.l 1.197. Telefon 3112. Za zvišanje plač in posebne doklade učiteljstvu osn. šol. SPOMENICA Udruienia Jugoslovanskega učiieiistva. (Ir „Narodne Prosvete" štev. 79 z dne 31. oktobra 1928) 1. Po zakonu o učiteljiščih z dne 27. sep* tembra 1929. (§ 34.) se vpisujejo v prvi raz» red učiteljišča učenci srednje šole, ki so po* ložili nižji tečajni izpit, ali pa učenci, ki so dovršili. četrti razred meščanske šole s konč* nim izpitom, ako položijo sprejemni iz* pit in ako se ugotovi, da ima kandidat telesne in duševne zmožnosti za vršitev učiteljskega poklica. — Pomenja, da ni vsak učenec sred* nje šole, ki je položil nižji tečajni izpit in je sposoben nadaljevati srednješolski^ študij, sposoben tudi za učiteljski poklic. Ta spo* sobnost se mora v vsakem slučaju šele ugo* toviti s posebnim izpitom. 2. Po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. {§ 74.) more postati na srednji šoli suplent ona oseba, ki je položila zrelostni izpit na srednji šoli in diplomski izpit na filo* zofski fakulteti naših univerz. — Pomenja, da je potreben za srednješolskega suplenta na* slednji študij: 4 leta osnovne šole + 8 let srednje šole + 4 leta univerze, skupaj 16 let. Ne zahteva se torej nič večja izobrazba nego se je zahtevala pred sprejetjem srednješol* skega zakona. 3. Z zakonom o' učiteljiščih (§ 15.) je predviden petletni študij na učiteljiščih. Kan* didat. ki po dovršenih petih letnikih učitelji* šča (§ 47.) položi diplomski izpit, si pridobi kvalifikacijo za učitelja narodnih šol {§ 48.). —Pomenja, da more postati učitelj ona oseba, ki ima specialne sposobnosti in naslednji študij: 4 leta osnovne šole + 4 leta nižje srednje (meščanske šole) + 5 let učiteljišča, skupaj 13 let. ) 4. Za učitelja narodnih šol se torej ne zahteva srednješolska izobrazba (4 leta osnov* ne + 8 let srednje šole), nego posebna stro* kovna izobrazba, večja od srednješolske, tako da se nanje nanaša alineja 2., čl. 7. uradni* škega zakona z dne 31. julija 1923. 5. Zakon o srednjih šolah (§§ 88. in 89.) odreja srednješolskim profesorjem po služ* benih letih naslednje letne dohodke, brez dra* ginjske doklade: Primerjaj tabelo! Za učitelje narodnih šol pa, dasi se za* hteva od njih večja izobrazba, nego po dose* danjih zakonih, ni predvideno v sedanjem projektu zakona o narodnih šolah, nikako zvišanje dohodkov. Da ne omenjamo povišanja prejemkov na podlagi specialnih zakonov sodnikom, uradnikom splošne uprave, uradnikom glav* ne kontrole in ostalim, edino z ozirom na to, ker vršijo učitelji narodnih šol iste dolžnosti kot profesorji, a to v 90% v mnogo težjih zramerah, čast nam je zaprositi, da se unesejo v zakon o narodnih šolah uredbe, ki bi učite« ljem narodnih šol zagotovile ekvivalentne prejemki, ki bi odgovarjali razmerju kvalifi* kacije in času študija, kakor tudi ekvivalent* ne pravice, kakor jih imajo srednješolski pro* fesorji, po novem srednješolskem zakonu. Razen učiteljev narodnih šol moramo omeniti tudi prosvetno administrativne osebe iz učiteljskih vrst. To so referenti in sekre* tarji ministrstva prosvete, banski in sreski šolski nadzorniki in upravitelji narodnih šol. Referenti in sekretarji vršijo v ministrstvu prosvete v osnovnošolskem oddelku povsem iste posle, kot inšpektorji v srednješolskem oddelku, a ravno tako odgovoren je položaj banskih in sreskih šolskih nadzornikov. V zakonih, ki so v zadnjem času reguli* rali položaj posameznih uradniških strok, se posebno opaža tendenca, da se nagradi admi* nistrativno delo. Poseben honorar prejemajo ravnatelji srednjih šol, ki se jim za admini* strativno delo dodeljuje posebna oseba, zato je prav, da se da za njihovo delo, specialna na* grada tudi prosvetno administrativnim ose* bam iz učiteljskih vrst. Učiteljstvo narodnih šol je pozvano, da vrši najdelikatnejšo dolžnost prosvečivanja širokih narodnih plasti, a zgodovina našega narodnega in državnega življenja pa doka* zuje, da je to dolžnost tudi vršilo, in sicer v vsakih razmerah in tudi pod najtežjimi po* goji. Priloga spomenici Udruženja jugoslov. učiteljstva. ((z „Narodne Prosvete" štev. 79 t. dne 31. oktobra 1929.) Piače profesorjev: Letni prejemki profesorjev (brez draginjske doklade) po zakonu o srednjih šolah: Osnov, in polož. plača s 100% stanarine Zato smatra Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva, kot predstavnik učiteljstva na* rodnih šol, da je njegova dolžnost, da izrazi v trenutku, ko se regulirajo plače in dohodki vseh državnih uslužbencev, svoje zahteve, ki smatra da so, z ozirom na državno in narodno življenje, opravičene in zelo skromne. Učiteljstvo. Vrste in kvalifikacija. 4 § 1. Učitelji so redni in honorarni. Redni so: a) stalni in začasni učitelji, b) stalni in začasni strokovni učitelji. Vsi redni učitelji se nameščajo po odred* bah tega zakona. S 2. Za honorarne učitelje se smejo nameščati strokovnjaki, ki prejemajo honorar od ur, ki ga odredi prosvetni minister. Skupno odobren kredit za te honorarje se ne sme prekoračiti in se tudi ne more po* večati. § 3. Za začasnega učitelja sme biti nameščena ona oseba, ki je pridobila kvalifikacijo po § 48. zakona o učiteljiščih. § 4. Stalni učitelji postanejo oni začasni uči* telji, ki polože praktični izpit in dovršijo 3 leta državne službe. Praktični učiteljski izpit je državni izpit. Polaga se ga na učiteljiščih pred komisijo, ki jo odredi prosvetni minister. Pravilnik o praktičnem učiteljskem izpitu predpisuje pro* svetni minister po zaslišanju glavnega pro* svetnega sveta. Ta izpit polaga učitelj, ki je poučeval najmanj dve leti na osnovni šoli. § 5. Za začasnega strokovnega učitelja more biti postavljena ona oseba, ki si je pridobila kvalifikacijo za ta poklic. Natančnejše odredbe za to bo predpisal prosvetni minister s posebnim pravilnikom. § 6. Stalni strokovni učitelj postane začasni strokovni učitelj, pod istimi pogoji, pod ka* terimi postane začasni učitelj stalen. Plače učiteljstva narodnih Sol. § 7. Stalni in začasni učitelji narodnih šol, ka* kor tudi otroške vrtnarice s popolno učitelj* sko izobrazbo, pridejo v II. kategorijo ter se jim redni dohodki povišajo za 10%. Začasni učitelj ima polno položajno pla* čo uradnika 5 grupe II. kategorije po uradni* škem zakonu z dne 31. julija 1923. Stalno učiteljstvo se postavlja v IV. gru* po II. kategorije; po 4 letih učiteljske službe v IV. grupi napreduje v III. grupo II. katego* rije; po 5 letih v III. grupi napreduje v II. grupo II. kategorije; po 4 službenih letih v II. grupi napreduje v I. grupo II. kategorije, a po 4 letih v I. grupi napreduje v I. a grupo II. kategorije s položajno plačo, ki je enaka po* ložajni plači V. grupe I. kategorije. Strokovni učitelji in otroške vrtnarice brez popolne učiteljske kvalifikacije se uvr* ščajo po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. in po uredbi o razvrstitvi. § 8. Učiteljstvo narodnih šol ima sledeče stal* ne mesečne doklade: a) začasni učitelj 180 Din; b} stalni učitelj v IV. grupi 420 Din; c) stalni učitelj v III., JI. in I. grupi 750 Din; suplent (IX-1) profesor po 3 profesor po 4 profesor po 6 profesor po 8 profesor po 9 profesor po 12 profesor po 15 profesor po 17 profesor po 18 profesor po 21 profesor po 24 prefesor po 25 službenih službenih službenih službenih* službenih službenih službenih službenih službenih službenih službenih službenih letih letih letih letih letih letih letih letih letih letih letih letih (VIII-2) (VII-2) (VII-3) (VI-3) (VI-4) (V-5) (V-6) (IV-6) (IV-7) (IV a-8) (IV a-9) (III) 8.400 10.560 11.760 13.020 15.820 15.900 19.500 21.300 23.700 24.900 32.100 33.300 39.600 + Spec dok I a da 2.240 6.240 6.240 6.240 11.040 11.040 11.040 11.040 11.040 11.040 14.400 14.400 14.400 Skupaj 10.880 Din 16.880 „ 18.000 „ 19.260 „ 26.860 „ 26.940 „ 30.540 „ 32.340 „ 34.740 „ 35.940 „ 46.500 „ 47.700 „ 54.000 „ Predlog UJU za plače učiteljev osnovnih šol: Letni prejemki učiteljstva narodnih šol (brez draginjske doklade) po predlogu Udruženja jugoslovenskega učiteljstva: Osnov, in polož. plača z 10% povišico in Spec. Skupaj s 100 % stanarine < ioklada začasni učitelj 6.732 + 2.160 = 8.892 Din učitelj po 3 službenih letih (IV-2) 8.316 + 5.040 = 13.356 9 učitelj po 6 službenih letih (IV-3) 9.438 + 5.040 = 14.478 » učitelj po 7 službenih letih (III-3) 10.494 + 9.000 = 19.494 * učitelj po 9 službenih letih (in-4) 11.286 + 9.000 = 20.286 9 učitelj po 12 službenih letih (II-5) 13.398 + 9.000 = 22.398 » učitelj po 15 službenih letih (II-6) 14.520 + 9.000 = 23.520 » učitelj po 16 službenih letih (1-6) 16.170 + 9.000 =r 25.170 * učitelj po 18 službenih letih (1-7) 17.492 + 9.000 = 26.492 V učitelj po 20 službenih letih (I-a7) 20.590 + 9 000 = 29.590 V učitelj po 21 službenih letih (I-a 8) 21.748 + 11.700 = 33.448 1» učitelj po 24 službenih letih (I-a 9) 22.764 + 11.700 - 34.464 V učitelj po 27 službenih letih (I-a 10) 24.024 + 11.700 = 35.724 J) učitelj po 30 službenih letih (I-al0) 27.060 -f 11.700 = 38.760 9 Predsednik UJU: Vlada K. Petrovič, 1. r. Tajnik: M. Mihailovič, 1. r. č) stalni učitelj I. a grupe z 8 stopnjo osnovne plače 975 Din; d) strokovni učitelji in otroške vrtnarice III. kategorije 420 Din. § 9. i Razen dodatkov v § 8. prejemajo: upravitelji narodnih šol upraviteljsko do* klado po 100 Din za eden ali dva razreda in za vsak nadaljnji razred po 50 Din, a največ 500 Din mesečno; sreski šolski nadzorniki II. kategorije 750 Din mesečno; banski šolski nadzorniki II. kategorije 1000 Din mesečno. Sekretarji (pomožni sekretarji) in refe* renti (pomožni referenti) ministrstva prosve* te, ki so prišli iz vrst učiteljstva narodnih šol in prejemajo plače učiteljev osnovnih šol, imajo iste doklade kot šolski nadzorniki: prvi kot sreski, a drugi kot banski. § 10. ! Referenti (pomožni referenti), sekretarji (pomožni sekretarji) prosvetnega minstrstva, banski in sreski šolski nadzorniki, vsi druge kategorije, učiteljstvo narodnih šol, kakor tudi otroške vrtnarice imajo pravico do polne pokojnine po dovršenih 32 (tridesetdveh) službenih letih, ki se štejejo v pokojnino. § 11. Uslužbenci iz §§ tega zakona, ki dovršijo 10 let službe, ki jim štejejo v pokojnino in bodo upokojeni, dobijo 50% svoje plače in redne stanarine. Glede draginjskih doklad veljajo naredbe, ki veljajo tudi za ostale ci* vilne uradnike. Za vsako nadaljno začeto leto se poviša pokojnina za 2'42%, tako, da oni, ki je dovr* šil 32 leti službe, ki veljajo za pokojnino, dobi kot pokojnino vso plačo in redno stanarino ter ostale dohodke, ki jih je imel ob času upokojitve. Od specialnih doklad iz § 8. in 9. tega za* kona, ki so jih prejemali uslužbenci v času upokojitve dobijo, če so dovršili 20 let efek* tivne službe, 50%; po 25 službenih letih do* bij o 60%, a po 30 službenih letih 80% teh doklad, a po dovršenih 32 letih pa vse do* klade. § 12. Za osnovno plačo učiteljstva, šolskih nadzornikov, sekretarjev in referentov mini* strstva prosvet, kakor za redno stanarino vseh uslužbencev iz §§ tega zakona, veljajo odredbe uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. Draginjske in rodbinske doklade se bodo računale po uredbi o dokladah, kakor za ostale uradnike. § 13. V kolikor niso službeni odnošaji in pra* vice in dolžnosti učiteljstva predvidene v tem zakonu, veljajo zanje predpisi uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. § 14. Da bi moglo učiteljstvo osnovnih šol sle* diti razvitku pedagoških naukov, bo osnovalo prosvetno ministrstvo posebne počitniške te* čaje. Da bi pa mogli spoznati ureditev in delo v narodnih šolah drugih kulturnih narodov, sme dovoljevati prosvetni minister dopuste v svrho spopolnjevanja. ' § 15. Prosvetni minister bo dajal, v mejah pro« računskih možnosti, podporo onemu učitelj* stvu, ki bi za časa velikih počitnic potovali, bodisi na počitniške tečaje, ali radi znanstve* nega ali strokovnega dela po državi ali v ino* zemstvo. § 16. Če preide učitelj narodnih šol v drugo stroko državne službe in se potem vrne v uči* teljsko službo, ne bo prejemal nič vežje plače nego je ona, ki bi jo imel, če bi ostal v uči* teljski službi. Za izvršni odbor UJU. Predsednik UJU: Tajnik: V. K. Petrovič, 1. r M. Mihailovič, 1. r. Da si zgradite Učiteljski dom v Ljubljani in Učiteljski dom v Mariboru ter podprete tudi UJU, naročajte vse šolske potrebščine le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru. Tudi najmanjše naročilo izvršite le potom nje! Pred ustanovitvijo novega mladinskega lista. Ker ni mogel odbor „Mladinske Matice" rešiti uredniškega vprašanja mladinskega lista tako, da bi si zasi-gural vsestransko odobrenje in oporo članstva, je vrnil mandat poverjeni št vu. Ožji sosvet .je na svoji seji, dne 5. t. m. obravnaval zadevo in sklenil: Sklep skupščine se mora izvršiti. Zato se ustanovi začasen upravni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da izide list že v decembru. V ta odbor se nominirajo člani: Mazi Vilko, Mencin Rudolf, in Slapšak Julij s po v. A. Skuljem na čelu. Po potrebi se odbor razširi s koaptacijo novih članov. Odbor se razstane, kakor hitro so dani pogoji, da se list, z vsemi aktivami vred vrne „Matici". Članstvo se poživlja, da sprejme to edino možno rešitev na znanje, se podvrže vsem ukrepom upravnega odbora in zastavi vse svoje moči za list. Upravni odbor in uredništvo pa morata skrbeti za to, da postane list pravi vzgojitelj naše mladine. Prihodnja štev. Učit tov. prinese vsa potrebna pojasnila in navodila za zbiranje naročnikov. Druga polovica tega meseca naj bo na vseh šolah posvečena propagandi za mladinski list. Poverjenišvo UJU — Ljubljana, 6. novembra 1929. Andrej Skuli, poverjenik Josip Kobal, tajnik Razstava izdelkov vseh šol iz države ob priliki skupščine UJU Seta 1930. Kratek načrt za državno šolsko razstavo, ki jo priredi Udruženje Jugoslovenskega Uči= teljstva v letu 1930. Član izvršnega odbora UJU tov. Pavle Flere je bil določen, da izdela načrt za šolsko razstavo, ki jo bo priredilo UJU s sodelova« njem vsega učiteljstva v državi v letu 1930. o priliki proslave desetletnice našega udru« žen j a. Ta načrt bo razposlan vsem poverjeni« štvom z namenom, da započnejo takoj delo po tem načrtu, izvolijo posebne odbore in stavijo predloge, kako bi se to delo najuspeš« nejše izvršilo. Načrt za razstavo je naslednji. A. Po sobah. I. Grafično predstavljanje šolske organi« zacije in šolske statistike v zadnjih 10 letih. II. Posamezni učni predmeti so razde« ljeni sledeče: a) pouk na nižji stopnji osnovne šole, b) pouk na višji stopnji osnovne šole, c) pouk na višji narodni šoli z ozirom na ka« rakter šole (kmetski tip: trgovsko«obrtni) in to: 1. Začetni pouk v smislu delovne šole. 2. Računstvo. 3. Jezikovni pouk. 4. Stvarni pouk: zemljepisni, zgodovinski pouk in nauk o prirodi. 5. Verski pouk. 6. Risanje in ročna dela kot učni predmet. Pripomba: Razstavljeni predmeti naj bodo v prvi vrsti izdelki otrok, in to: a) pis« mena in ročna dela, ki se nanašajo na posa« mezne predmete, b) učni pripomočki, ki so jih za posamezne predmete izdelali otroci skupno z učitelji, c) učni pripomočki, ki so jih izdelali učitelji. III. Telovadba po sokolskem sistemu (v telovadnici). IV. Domača pedagoška književnost. V. Mladinska književnost (izbrana dela iz vseh pokrajin naše države). VI. Specijalni vzgojni zavodi (zavodi za gluhoneme, slepe, za manjnadarjeno in de« fektno deco). Opomba: Pri vsakem predmetu se raz« stavijo tudi vse odobrene učne knjige, ki se uporabljajo v posameznih banovinah in odo« breni učni prepomočki izdelani v naši državi. B. Po hodnikih razstava knjigarnarjev in izdelovalcev učnih pripomočkov, ki bi ho« teli na svoje stroške sodelovati na razstavi. Zbiranje predmetov. Zbiranje predmetov za razstavo, je stvar posameznih poverjeništev, ki se naj pobri« gajo, da zberejo najznačilnejše predmete in jih pošljejo najpozneje do konca julija pri« hodnjega leta odboru razstave UJU v Beo« gradu. Vsi predmeti naj bodo označeni za kateri del razstave so namenjeni. Za rastavo predmetov pod I., III. in VI. se bo pobrigal odbor sam. Stroške za prireditev razstave bo poravnal Izvršni odbor UJU, le stroške za pošiljanje predmetov v Beograd in nazaj mo« rajo kriti posamezna poverjeništva. Splošna vesti. DOPISNIKOM »UČITELJSKEGA TOVA/ RIŠA«. Za vse dopisnike »Učiteljskega Tovariša« je važno, da se seznanijo s poslovnikom tis« kovnega odseka — sekcije »Učiteljskega To« variša« — pov. UJU Ljubljana, ki ga je ožji sosvet sprejel na svoji seji v nedeljo dne 3. novembra t. 1. Vsi dopisi se bodo odslej obravnavali po tem poslovniku in je obvezen poslovnik tako za uredništvo, kakor za do« pisnike. POSLOVNIK tiskovnega odseka — sekcije »Učit. Tov.« — pov. UJU Ljubljana. 1. Tiskovni odsek pov. UJU — sekcijo »Učit. Tovariša« tvorijo: poverjenik poleg posebnega urednika »Učit. Tov.«, tajnik s posvetovalnim glasom in na skupščini izvo« Ijen uredniški konzorcij. Odsek skrbi za do« ločeno smer in vsebino lista. 2. Organizacijsko glasilo se urejuje v smeri, ki jo določajo načela deklaracije in ki jo po naročilu pokrajinske skupščine zasto« pata ožji in širji sosvet in je urednik odgo« voren samo njima za svoje poslovanje z ozi« rom na smer lista. (Čl. 66. poslovnika pov. UJU). F 3. V organizačnem glasilu se objavljajo vsa izvestja poverjeništva, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila v poverjeništvu včlanjenih društev in njih podjetij, če odgovarjajo na« čelom deklaracije, važnejše zadeve, sklepi in ukrepi glavnega odbora UJU. (Čl. 65. poslov« nika UJU). List je informativno in stanovsko bor« beno glasilo organiziranega učiteljstva. 4. V gornji namen se mora odsek z ured« nikom redno tedensko sestajati. Te sestanke sklicuje in vodi poverjenik, v slučaju njego« vega_ zadržka pa urednik org. glasila. 5. Na teh sestankih se: a) pretresejo došli dopisi in društvena poročila ter se presodijo po vsebini in priob« čljivosti; b) pretresajo tekoče zadeve strokovnega tajništva v kolikor bi bilo v eni ali drugi za« devi informativno poročati v listu, ali se za« vzeti za poedine zadeve potom lista; c) se določa program naslednjih številk glasila z ozirom na aktualna vprašanja in sklepe organizačnih instanc; č) se ima skrbeti za informativna poro« čila iz listov, ki jih dobiva uredništvo v za« meno in drugih naročenih učiteljskih in urad« niških listov ter za dobre sotrudnike; d) poskrbi za potrebne programatično« polemične članke in dopise; e) skrbi za redna poročila za »Narodno Prosveto«. f) se stavijo predlogi ožjemu sosvetu v svrho izboljšanja lista. 6. Za objavljenje člankov in razprav v stanovskem glasilu veljajo sledeče norme: a) Upoštevaje predpise tiskovnega za« kona in meje preventivne cenzure se morajo priobčiti vsi došli članki, če njih avtorji s podpisom prevzamejo vso odgovornost zanje, v kolikor jih ni ovrgla sekcija; b) nadalje vsi sklepi, poročila in resolu« cije društev, če so podpisani po predsedniku in tajniku učiteljskega društva. O zborovanju društev je poročati v sta« novskem glasilu v kratki obliki; v to svrho izvoli društvo letno svojega poročevalca. (Čl. 67. poslovnika pov. UJU). (Če ne vrši to društveni tajnik). c) v stanovskem glasilu se priobčijo: vsi sklepi in poročila iz sej ožjega in širjega so« sveta, pokrajinskih skupščin, važnejši sklepi iz sej glavnega in izvršnega odbora UJU ter glavnih skupščin in kongresa UJU. Zapisni« karji sej širjega in ožjega sosveta i. dr. mo« rajo pošiljati v to svrho poročila predsed« stvom, ki jih oddajo uredništvu, v kolikor se ne proglase za tajne. (Čl. 69. poslovnika UJU). Vsa poročila društev in skupščin iz* idejo kot oficijelni komunikeji, podpisani od predsedstva in tajništva. 7. Pri razdvojnem presojevanju priobčlji« vosti člankov na sestankih sekcije odloči na zahtevo 2 članov sekcije ali dopisnika v prvi instanci ožji, v zadnji pa širji sosvet. V zgolj načelno razpravo se pa prenese tako sporno vprašanje tudi lahko na delegacijsko zboro* vanje, če to izrecno pismeno zahteva do« pisnik. 8. O vsakem sestanku tiskovnega odseka je napisati kratek zapisnik, ki naj vsebuje vse potrebne sklepe in sporna vprašanja. Če bi ne bilo ne enih ne drugih, se ugotovi v za« pisniku le soglasnost v zadevah. Zapisnik podpišejo vsi prisotni. 9. Poslovnik tiskovnega odseka je odo« bril ožji sosvet UJU, pov. Ljubljana v svoji seji dne 3. novembra 1923. ga predložil prvi seji širjega sosveta v potrditev, stopi takoj avtomatično v veljavo ter velja do prve pri« hodnje delegacijske skupščine, ki ga odobri v tej obliki ali ga spremeni po svoji preudar» nosti. Predlog odseka k točki 6., ki se glasi: d) člani uredniškega konzorcija imajo pra« vico posvetovalnega glasu pri sejah ožjega in širjega. sosveta« — je ožji sosvet prepustil širjemu sosvetu v odločitev, ker je tudi širji sosvet prizadet. SEJA ŠIRJEGA ODBORA PEDAGOŠKE ¡CENTRALE V MARIBORU. Vršila se je dne 13. oktobra t. 1. na dr« žavnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. 'Sa« moizobraževalno delo. 3. Popisnice. 4. Peda« goški krožki in delovne zajednice. Predsednik dr. Žgeč uvodoma ugotavlja posebno važnost te seje. UJU poverjeništvo Ljubljana je na zadnji skupščini poverilo vodstvo samoizobraževalnega dela za učitelj« stvo članom Pedagoške centrale. Sklepi da« našnje seje bodo merodajni za samoizobraže« valno delo v bližnji bodočnosti. — Naj sledi glavni oris o poteku seje: K 1: Tajnik poroča, da je večina dela, ki je bilo ožjemu odboru naloženo na zadnji seji širjega odbora, izvršeno. Izdajanje last« nih publikacij je rešeno, oziroma nadomešče« no s tem, da je uredniški odbor »Popotnika« sestavljen iz 3 članov Pedagoške centrale in da so 4 člani odbora Pedagoške centrale ob« enem člani odbora SŠM. Za svoje člane je .Pe« dagoška centrala v strogo službenih zadevah posredovala pri šolskih oblastih; zaradi ob« stoječega političnega stanja je vršila to le osebno in le z delnimi uspehi. Naučno eks« kurzijo je priredila Pedagoška centrala doslej eno (na Dunaj), drugo (istotja) pa prireja za drugo polovico oktobra. Strokovnega tečaja še doslej iz gmotnih razlogov ni priredila, pač pa je sodelovala na zadnjem samoizobraže« valnem tečaju v Ljubljani. Poizkusno šolo (osvobojeno učnega načrta) je hotela sukce« sivno oživotvoriti v Studencih pri Mariboru, vendar še zadeva doslej ni napredovala. Uč« nega načrta še ni izdala; ta se bo podal najsi« gurneje iz dela v delovnih zajednicah, kjer sodeluje učiteljstvo poizkusnih razredov, ozi« roma šol. Blagajnik: Nekatera društva pošilja« jo članarino precej redno, mnoga pa žal ne. Zelo redna so društva: ormožko, mariborsko, celjsko, slovenjgraško, šentlenarsko, meščan« skošolsko. Ugodno je. da je letos nakazalo ministrstvo prosvete IPedagoškf centrali' pod« poro v znesku 10.000 Din. Sklene se, da si pri« dobi Pedagoška centrala v vsakem društvu svojega poverjenika, ki bo skrbel za včlanja« nje in redno plačevanje članarine in ki bo sploh posrednik med Pedagoško centralo in dotičnim društvom; po možnosti bi naj ta poverjenik bil obenem član odbora dotičnega društva. Knjižničar: Zadnje leto je nabavlje« nih ca. 200 novih knjig, tako da sedaj šteje knj ižnica blizu 1000 knjig. Pritožuje se, da USTEK Eici Jocifovi — Bistriški. Cerklje, Vseh mrtvih dan. Vzplapolala Ti je mladostna duša v sinje višave idealizma, brezupnega, smrti obsoje« nega. A strla so se Ti krila mehkočutečega srca, strmoglavila si v blatno nižino vsakda« njosti, kjer si tavala, brezupno begala po gra« pah in s trnjem obraščenih stezah usode, vse dotlej, da se nisi s trnjem v duši oklenila ple« menite_duše svojega sodruga, po Kačurjevih potih blodečega sotrpina, predobrega Petra, ki Te je čuval, ko zrnje očesa, trpel s Teboj, ne« goval kakor otroka, neizkušenega. Ne bom Ti posegal, Elca, v globine Tvoje duše, Tvoje usode. Vsi, ki smo živeli ob Tebi, smo spomine potopili v globočinah žalosti, še globlje naj jih potope oni, ki so Te bičali s trnjem, ne manj oni, ki trpijo ob zli usodi Tvojih bednih dni. Bojni hrum je odmeval ob pečinah Tvo« jih sanj, prekrasnih vršacih naših divnih pla« nin, ko Te je usoda zanesla, z upi preoblo« ženo, v našo prijazno podgorsko vasico, mič« ni Olševek. Ni Ti bilo grebsti po Valvazorje« vih spisih, da bi spoznala lepoto, z najlepšim planinskim krasom obkrožene gorenjske va« sice. S čutnostjo si se vsrkala v divoto bož« jega stvarstva. Solzno dolino zasmehujoče si si svojo sobico, ob divni panorami, opremila edino s perjanico na golih tleh in z zelenjem ovenčano sliko svojega literarnega ideala — Cankarja, ki je končno postal utež Tvoje usode V njegovih spisih si iskala utehe. Iskala, ne našla. Čim globlje si se uživljala vanje, tem globlje si se pogrezala v blato s Šentflor« janci preobložene doline. Ej, to Ti je bilo vriska, petja in življenja med nami podgorci, ko smo se vzpenjali po glavah očaka Storžica, zelene, divotne Zapla« te, sivolasega Grintavca in preko škrljastih robov Kalške gore, ostrorobatega Grebena in divjih peščenin Dolge njive tja proti zelenemu Krvavcu, ki mu je naša učiteljska družba ro« dila idejo za zgradbo Doma planincev, ki da« nes nudi zavetja oboževateljem planinskega raja. Tvoji čutnosti v spomin, draga Elca, naj navajam Tvoje lastne vrstice^ ki jih zajemam iz rokopisa o našem izletu pod Koren in nje« govo divno kotlino. >»Vi vsi, trudni težkega romanja po do« linskih stezah, na planine! Ej, tu je mir, le« pota, in vse do zlatih zvezd hite moje misli in se poigravajo, razposajeno poigravajo s svetlimi cekini na nebu. V blesku noči sanja Veliki Zvok in vse čudovito blesteče skale okrog mene. V dih noči se zliva drhtenje mla« dega cvetja, ki diha sanje v dušo in oči.« Sanjave so bile Tvoje misli, besede in spisi, zaradi katerih smo se zimske dneve se« stajali podgorci, da zdramimo planinska ču« stva njim, ki ne poznajo gorske poezije, ali je nočejo umeti. Žal, da nismo vzbudili ume* vanja niti pri njih, ki smo v njih idealizmu iskali podpore. Lepi »Planinski odmevi« sa« mevajo na mojih zaprašenih policah z vsem svojim bogastvom, stvaritelji pa legajo k več« nemu pokoju drug za drugim. Veselo je bilo za Tvojih dni, veselo v dolu in gori. Oživelo je mlado in staro, pe« čina in planjava. Marsikdo, ki ni umel razli« kovati duše od materije, je pobiral kamenje, dotaknil pa se je blata in osramočen je odšel, oblaten do ponižanja. O, dolina Šentflor« janska! Elca! V jeklo sem rezal svoje besede, ko sem stal ob Vajini poročni mizi, razumela sta me, z jeklom sem jih obdal ob Tvoji krsti, cula me nisi. Bal sem se, da mi prekipijo ču« stva, ki so me naposled premagala ob pogledu na prostore, ki so Ti rodili dragoceno bitje — Boštjančka in Tvojo — smrt. Dan vseh mrtvih, ki Ti je bil instiktivno že izza najnežnejših dni največji in najljubši praznik, je bil dan Tvojega vstajenja. Tvoje truplo, ki je hranilo Tvojo trpečo dušo, smo izročili v varstvo hladni zemlji preddvorski, Tvoj duh pa je splaval med nas — čutili smo ga — in se povzpel in vzplapolal visoko preko najvišjih vršacev naših divnih planin, gori v neznane višine, upa polne. Ljubezen je pohitevala za njim, ljubezen hvaležnosti in priznanja, tovarištva in prija« teljstva, resničnega, poštenega do dna. S krizantemami, Tvojimi ljubljenkami, je bila odeta ljubezen Tvoje mladine, Tvoje lastne dece, s pesmijo je bila ožarjena Tvoja težka pot doli iz meglene Ljubljane, kakor ona v Tvojem planinskem raju, v hvaležnosti se Ti je poklonila mladinska literatura. Uso« da je hotela, da je »Vrtec« presekal Tvoj spis »Na Gorenjsko«, tik pred vratmi v Tvoje kraljestvo, dočim je gospod urednik v sveča« nem ornatu izkazal priznanje Tvojemu ide« alizmu in Te spremil k počitku ob koncu Tvoje usodne poti preko trnjeve doline. Can« karjeva sojenica: Mladost, Življenje, Ljube« zen se je oklenila Tvoje duše, v naših srcih pa je zapustila živ spomenik, pomnik kreme« nitega značaja, čistega idealizma. Brez sanj je danes Tvoje spanje, Elca, v sanje se po« greza Tvoja družinica, mi drugi, pa ostanemo čuvarji Tvojega spomina, Tvojega groba. Če nikdo — izven Tvojih najbližjih — razumel in spominu Te želi ohraniti Vajin zvesti prijatelj Jože Podgorski. Učiteljstvu! Gospa Elca Jocifova, učite« ljica v Preddvoru, z idealizmom prepojena sotrudnica naših mladinskih listov, sramež« Ijivo se skrivajoča za pseudonimom Bistriška, je podlegla težki živčni bolezni, vnetju mož« ganske mrene, zapustivši soprogu, šolskemu upravitelju Petru troje otrok, obilico skrbi, učiteljstvu spomin na delo njenega življenja, ki se je zrcalilo v njenih globokoumnih pre« davanjih in nežnih spisih. Učiteljstvu kranjskega sreza bodi mo« ralno obvezno, vsem drugim z iskreno željo izraženo, da pošljejo na naslov šolskega upra« vitelja v Cerkljah pri Kranju poljuben pri« spevek za njen nagrobni spomenik. Cerklje pri Kranju, o Vseh Svetih 1929. Josip Lapajne, društveni predsednik. Če ne poznaš učiteljske gospodarske poslovalnice je tvoja dolžnost, da se o njej poučiš. Potem izrekaj sodbo. nekateri izposojevalci ne vračajo knjig tudi kljub ponovnim opominom. Sklene se, da se v takih skrajnih slučajih naprosi pristojnega nadzornika za posredovanje. K 2: Dr. Žgeč prečita smernice za učite» ljevo samoizobrazbo, ki jih je objavil v 1. šte» vilki »Popotnika« 1929./30. Po teh smernicah tvori podlago za samoizobrazbo učiteljevo delo s Popisnicami. Na podlagi teh smernic se razvije debata, ki pokaže, da se z njimi strinjajo vsi. Stavili so sc še nekateri dodatni predlogi, in sicer: Oblastni šolski nadzornik v pok. Šenkovič: Kot pomožno sredstvo k Popisnicam naj učitelj vodi pedagoški dnev» nik. ¡Prof. Šilih: Smernice bi naj še izraziteje navajale učitelja, da prodre poleg v dušo otro» ka tudi v strukturo učne snovi same. Osterc želi, da bi se ob početku samoizobraževalne akcije točno orisal specialni učiteljev delo» krog. Smatra, da učiteljevo delo na gospodar» skem področju ni njegovo delo; če ga oprav» lja, ga opravlja mesto drugih. Popisnice so sicer čim najboljše izhodišče za samoizobraz» bo, ne morejo pa seveda orisati njenega ob» sega; tako lahko učitelj zaide potom dela na Popisnicah na specialno gospodarsko pod» ročje in iztroši svoje sile tam. Kot učiteljevo pravo delovno področje se naj izrecno označi delo za mladino, v šoli in seveda tudi izven nje. Ne smemo seveda preprečevati v sedanjem prehodnem stanju učiteljevega go» spodarskega dela; a smatrati in označiti ga moramo izrecno kot izvcnpoklicno delo, ki je upravičeno le, če je izpolnil učitelj svoje ožje poklicno delo. — O teh dodatnih predlogih se ni stvorilo sklepov; to se je prepustilo seji odbora OIO. K 3: Dr. Žgeč predloži Popisnice, ki jih je ponovno izdelal in razširil. Odbor je sogla» sen v tem, da jih je treba izdati in skrbeti za to, da se uvedejo na vseh šolah. Kakor bi bilo želeti, da jih izda Pedagoška centrala, in si» cer takoj, se pa iz gmotnih razlogov to tre» nutno ne da izvesti. Rešitev bi bila v tem, da prosvetne oblasti priporočajo učiteljstvu in krajnim šolskim svetom uvedbo. Pedagoška centrala bo v to svrho posredovala pri obla» stih. Ko se Popisnice uvedejo, bo »Popotnik« svetoval literaturo, ki bo služila učitelju v po» moč pri tem delu. K 4: OIO naj ne ustanavlja obligatnih krožkov, oziroma delovnih zajednic, istotako naj ne predpisuje tem. Zajednice niso same sebi namen; so le sredstvo tam, kjer poedinec težko sam dela. Snujejo se naj iz konkretnih potreb. Delo na Popisnicah, jasni cilj in volja za samoizobrazbo bo gotovo ustvarilo te po» trebe. »Popotnik« bo take delovne zajednice naprosil, da mu poročajo o svojem delu; na ta način in p« s svojim neposrednim vplivom na tovariše bodo take samoizobraževalne za» jednice postale žive celice za samoizobraže» valno akcijo učiteljstva. — Dopisnike in društvene poročevalce »Učit. Tov.« opozarjamo na rubriko »Listnica uredniškega odseka«, v kateri imajo odgovore glede svojih dopisov, v kolikor niso prišli v list. Dopisi, ki niso omenjeni v listnici, so le zaradi tesnosti prostora odloženi na prihod» njo številko. Glede dopisov, ki so bili oddani ožjemu sosvetu, je razvidna odločba ožjega sosveta v sejnih poročilih ožjega sosveta. — Izenačenje plač profesorjev na sred» njih tehničnih šolah. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra trgovine in industrije in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah, prejemkih in napredovanju ter upokojevanju nastavnikov srednjih strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo. Zakon se glasi: § 1. Ravnatelji, profesorji, suplenti in pred» metni učitelji srednjih strokovnih šol v re» soru ministrstva trgovine (srednje tehnične šole, obrtne šole, višje ženske obrtne šole, trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole) kakor tudi načelniki in inšpektorji ter drugo osebje za strokovno šolstvo v ministr» stvu trgovine ter šolski inšpektorji pri banih se izenačujejo, glede plač, stalnih mesečnih doklad in prejemkov v aktivnem stanju in v pokoju z ravnatelji, profesorji, suplenti in predmetnimi učitelji srednjih šol in z načel» niki ministrstva in inšpektorji pri banih v resoru ministrstva prosvete istih kvalifikacij po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. L, P. št. 19.311. — § 2. Prevedba po tem zakonu na nove prejemke se bo izvršila na osnovi § 17. z izjemo točke 4. in 6. ter § 118. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929, P. št. 19.311, s tem da je treba § 17., točka 3. pod B) razumeti tako, da se lahko prevedejo učitelji, ki so položili zrelostni iz» pit kakršnekoli srednje šole in pa še dovršili kako drugo strokovno šolo nepopolne fakul» tetne stopnje. — § 3. Prejemki po tem zakonu se imajo nakazati s 1. oktobrom 1.1..— § 4. Iz» plačilo prejemkov po tem zakonu se bo vršilo na breme presežkov in prihrankov proračuna ministrstva trgovine za leto 1929./30., ki jo je treba takoj in v naprej vknjižiti, kakor hitro stopi ta zakon v veljavo. — V to svrho lahko minister za trgovino in industrijo iz» vršuje virmane med vsemi partijami tega proračuna. Vse dosedanje določbe o honori» ranju navedenih nastavnikov prenehajo ve» ljati. — § 5. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo priobčen v »Službenih novinah«. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Na debelo. Na drobne. FR. H. ROZMAN Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBLJANI, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7* — Doklade za železniška in finančno osobje. »Slovenec« poroča: Dosedaj so imeli svoje posebne doklade sodniki, upravni urad» niki in po novem srednješolskem zakonu tudi srednješolski profesorji. Ministrstvo za pro» met je predložilo finančnemu ministru pose* ben pravilnik, po katerem naj se uredijo za prometno osebje pri železniških direkcijah in pri ministrstvu posebne doklade. Doklade so fakultetske in direkcijske, in sicer obsegajo: 1. kategorija od sedme skupine naprej po 800 Din mesečno, t. j. 400 Din direkcijske in 400 Din fakultetske doklade, II. kat. od 3. skupine naprej samo direkcijske doklade; v III. kat. pa pride vpoštev samo ukazna sku» pina. Doklade torej znašajo: v I. kat. 800 Din, v II. in III. 400 Din. Dalje dobivajo refe» rentje mesečno 100 Din, šefi 100 Din in na» čelniki 200 Din doklade, tako da dobijo skup» no referenti 500 Din, šefi 600 Din, načelniki pa 800 Din posebnih doklad. Istotako je mi» nistrstvo za finance uredilo na podlagi mno» gokratnih intervencij fakultetskega osebja finančne stroke vprašanje novih posebnih doklad ter bodo tudi ti prejemali doklade po zgledu drugih uradnikov. Ministrstvo za fi» nance je predlog ministrstva za promet na» čelno sprejelo in odobrilo. — Odkritje nagrobnega spomenika tov. Franu Brinarju se je izvršilo v nedeljo 27. oktobra v Gotovljah. Na vaškem pokopališču so se zbrali pokojnikovi sorodniki, tovariši, prijatelji in množica domačega ljudstva s šolsko mladino in učiteljstvom. Po obredu blagoslovitve je domači župnik g. Vaclavik v daljšem govoru slavil pokojnika — svojega dobrega prijatelja. Orisal je njegove najlepše duševne poteze, poudarjal njegovo požrtvo» valno delo, ki je ljudstvu rodilo toliko dobrih sadov. Njegove iskrene besede so do solz ga» nile navzoče. Nato je predsednik Celjskega učiteljskega društva tov. Gosak pokazal na pokojnika kot vzor učitelja, živečega med kmetskim narodom in ž njim. Spomenik — dostojno in okusno delo z napisom »Odlič» nemu in značajnemu tovarišu« — je priporo» čil sorodnikom, domačinom in še posebej mladini v varstvo. Žalski pevski zbor je pod vodstvom tov. Pirca krasno zapel nagrobnico in s tem zaključil slovesnost, ki je s svojo intimnostjo segla globoko v vse navzoče. Otožen jesenski dan je slonel nizko nad Sa» vinjsko dolino in Gotovljami, kjer je delal in zdaj počiva nepozabni tovariš ob svoji so» progi in hčerki. Sredi med ljudstvom, ki mu je daroval svoje plemenito življenje. — Pomanjkanje učiteljstva na Bolgar» skem. Kot poročajo zagrebške »Novosti« je izdalo prosvetno ministrstvo v Sofiji poro» čilo, v katerem navaja, da je na Bolgarskem 1446 šol brez učiteljev. Največje pomanjka» nje učiteljstva se opaža v trnovskem okrugu, kjer je 476 vasi brez učitelja, nato pride ma» stanlijski okrug, kjer nima 258 vasi učitelja, a nazadnje plevljanski okrug, kjer primanj» kuje 179 učiteljev. — Razširjenje šol. V Novem mestu se ustanovi meščanska šola. V Podstenicah pri Novem mestu se ukine ljudska šola radi pre» majhnega števila učencev. V Gradacu pri Črnomlju se otvori nova redna dvorazredna osnovna šola. Osnovni šoli v Dobovi in Vid» mu ob Savi v brežiškem okraju dobita vzpo» rednice. — Za obnovitev že izrabljenih železniških legitimacij pošljite v prvi polovici novembra t. I. pravilno izpolnjene sezname Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Seznamu prilo» žite nove fotografije in za vsako osebo 10 Din v gotovini, na kar izda direkcija državnih že» leznic nove legitimacije in jih razpošlje upra» vičencem v drugi polovici decembra t. 1. Stare legitimacije morajo neposredni starešine vr» niti železniški direkciji brez fotografij takoj po 31. decembru. Kdor se bo ravnal po tem, ne bo imel nepotrebnih stroškov in event. sitnosti. — Usposobljenostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Usposoblje» nostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole se prično na državnem moškem učiteljišču dne 14. novembra ob 8. zjutraj. Kandidati, odnosno kandidatinje naj se zglase v sredo dne 13. novembra na državnem moškem učiteljišču v Mariboru popoldne ob tretji uri, in sicer v risalnici. Vse drugo je na črni deski v veži moškega učiteljišča. — Predsednik izs praševalne komisije. — Društvo učiteljic v Ljubljani je raz» poslalo poverjenicam vseh srezov in posa» meznim zavodom poročilo o svojem delova* nju tekom tridesetletnega obstoja. Opozar» jamo tovarišice zlasti na referat Alojzije Šte» bijeve, v katerem razvija misli o potrebi žen» ske stanovske organizacije. Pozivamo vse tovarišice, naj pristopijo v društvo, ki more uspešno delovati le kot močna organizacija vseh učiteljic. — Društveni odbor. — Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav po» natis Dimnikovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdala ista založba že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Med» jimurja in črnomeljskega sreza ter s priklju» čitvijo čabarskega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek Ma» riborske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že se» daj ročni zemljevid svoje banovine. — Učiteljski dom v Ljubljani je odstopil vso gospodarsko akcijo Učiteljski gospodar» ski poslovalnici v Mariboru, ki čiste dohodke porazdeli med oba Domova. Niso pa s tem odpravljene zbirke prostovoljnih darov, do» hodki predstav, sodnih poravnav, volil i. dr. denarni viri, katerih Domova, tako oni v Ljubljani kakor v Mariboru, zelo želita in nujno potrebujeta. Zakonski jarem je težak, vzgoja šolajoče se mladine je vsled slabega materialnega stanja roditeljev silno ogrožena, družine hirajo zaradi pomanjkanja in vendar so ti bedni najmarljivejši soborniki za dosego končnega cilja U. D. Zganite se Vi vsi, ki Vas peza družine še čaka — in oni, ki ste krizo že prestali. J. L. — Šolskih lekarn Učiteljski dom ne do» bavlja več. Medikamente si lastniki, vsaka šola lahko nadomesti po poljubni lekarni, obveze in razne inpregnirane bombaževine pa dobavlja tvornica Kocijančič v Domžalah — Količevo. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Članstvo Glavnega uradniškega sa» veza. V lanskem izvestju, predloženem skup» ščini v Sarajevu, je bilo navedeno število 50.000 članov in to število smatramo še sedaj za veljavno. Neposredno so v Glavnem sa» vezu včlanjene sledeče organizacije: 1. Savez drž. činovnika i službenika v Beogradu. 2. Sa» vez drž. činovnika i službenika v Skoplju. 3. Savez drž. nameštenika v Sarajevu. 4. Udru» ga javnih činovnika v Zagrebu. 5. Savez jav» nih nameštenika i umirovljenika v Zagrebu. 6. Zveza drž. nameščencev v Ljubljani. 7. Sa» vez staleških organizacija drž. nameštenika V Splitu. 8. Savez p. t. t. uslužbenika v Beo» gradu. 9. Savez finansijske kontrole v Beo» gradu. 10. Udruženje monopolskih činovnika v Beogradu. 11. Udruženje carinskih činov» nika v Beogradu. 12. Udruženje poreskih či» novnika v Beogradu. 13. Jugoslovensko uči» teljsko udruženje v Beogradu. 14. Udruženje činovnika poštanske štedionice v Beogradu. Ta seznam kaže zadovoljivo stanje, kar se tiče članstva, posebno če pomislimo, da so pri posameznih pokrajinskih zvezah zasto» pani nameščenci vseh strok. Na žalost se faktično stanje vendar obču'tno razlikuje od vtisa, katerega vzbuja prednji seznam. Med temi organizacijami so namreč tudi take, ki so z Glavnim savezom samo v navideznih zvezah. Tako n. pr. Glavni »savez od nekate» rih organizacij ves čas od prošle do sedanje skupščine ni prejel niti enega samega pisma. Niti takega ne, ki se ne nanaša na plačilo članskega prispevka! Taki majavi odnošaji med centralo in med včlanjenimi zvezami in združenji odkrivajo slabotnost organizacije in vidno označujejo enega od najvažnejših vzrokov nezadostnih uspehoV naše stanov» ske akcije. S tem je treba na vsak način kon» čati, da bo Glavni savez na vse zadnje ven» dar enkrat vedel, koliko in kakšne člane ima. Obžalovati je treba okolnost, da v Glavnem savezu niso zastopana nekatera centralna strokovna združenja, ki imajo sedišče v Beo» gradu, kakor so Združenje sodnikov, Profe» sorsko društvo in Združenje univerzitetnih nastavnikov. Odnošaj teh združenj napram Glavnemu savezu je povsem nenormalen. Dočim so centrale teh združenj izVen Glav» nega saveza, so njihove sekcije deloma včla» njene v odnosnih pokrajinskih zvezah. Upra» va Glavnega saveza je že prej večkrat po» skušala, da tudi ta združenja uvede v našo skupno organizacijo in jih pri tem opozarjala na že navedeno okolnost — na žalost uspeha ni bilo. Ta združenja so Vztrajala na tem, da ostanejo še naprej v položaju »sijajne osam» ljenosti«, pri čemer so utemeljevala to svoje s'tališče s tem, da imajo svoje specijalne pro» bleme in da zato ne uvidijo potrebe niti raz» loga, da bi vstopili v tesnejši stik z organi» zacijami nameščencev drugih strok in vršit. (»Naš Glas«.) Učiteljski pravnik. —§ Poviški osnovne plače se obračuna» vajo in izplačujejo v smislu § 108. zakona o podaljšanju odredb finančnih zakonov z dne 31. julija 1929 dvakrat na leto, t. j. 1. janu* arja za čas od 1. julija do 3j. decembra in 1. julija za čas od 1. januarja do 30. junija vsakega leta. Ta zakonska določba se do» slovno glasi: »Periodski poviški se obračuna» vajo in izplačujejo, če pade prestop na višjo stopnjo osnovne plače v prvo polovico leta, 1. julija, sicer pa 1. januarja vsakega leta. Prav isto velja tudi za prestop na višjo stop» njo stanarine.« — Doslej so se poviški iz» plačevali sproti, kakor so dospela rešenja o priznanju višjih stopenj osnovne plače. —§ Pokojnina, odmerjena za več oseb, se avtomatski zniža, če prestane pravica do pokojnine posamezni osebi. V konkretnem slučaju je bilo stavljeno vprašanje, da li se rodbinska pokojnina, določena s 65% za dve osebi v zmislu čl. 148. uradniškega zakona po smrti prve osebe, kameri je bila pokojnina nakazana za izplačevanje, sama po sebi (av» tomatski) zniža na 50%, ali je treba za pre« ostalo osebo vnovič urediti pokojnino. Na to vprašanje je odgovorilo finančno ministrstvo z rešenjem D. R. br. 86,953 od 3. junija t. L: »da v tem in v sličnih slučajih ni treba izdati novega odloka, temveč se pokojnina samo procentualno zmanjša, ker se ista ne prenaša na drugo osebo, temveč zgolj na tisto, ki preostane še kot uživač že odmerjene pokoj» nine.« — ,»N. GL« —§ Draginjska doklada osebam, ki uži» vajo stalno letno podporo. V konkretnem slučaju glede priznanja pravice do draginj» ske doklade k stalni mesečni podpori, je fi« nančno ministrstvo izdalo pojasnilo pod D. R. št. 13.381 od 1. marca t. 1.: »Analogno z določilom al. 2, čl. 9. določbe ministrskega sveta od 8. oktobra 1924, D. R. št. 107.201 je treba poleg podpore, ki jo nekdo uživa na osnovi zakona o izrednem priznanju državne podpore, določiti še pripadajočo minimalno osebno draginjsko doklado po čl. 7. iste od» ločbe. — »N. GL« UUUOUUUUUUN Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI. Ljubljansko učiteljsko društvo po sklepu občnega zbora iz letnega prebitka 2000 Din; tov. Janko Toman iz Moravč namesto venca na grob g. Drago Schwaba 100 Din; tov. Mi« hailo Kosič*Vojvodjanin, šolski nadzornik v pok., Preddvor, namesto venca na krsto to» varišice Elce Jocifove 200 Din; skupaj 2300 Din. — Vsem darovalcem najiskrenejša za« hvala! Spominjajte se ob vsaki priliki svojega doma! Josip Kobal, blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz prispevkov od obeh polovic razlik (nadalje» vanje in sklep): Sv. Križ pri Rogaški Slatini: Miloš Verk 100 + 0 (drugi niso dobili razlik); Laporje: Fr. Vendramin 100 + 0 Din (trije niso dobili razlik, ena ni darovala); Maribor, I. deška osnovna: Wieser Friderika 25 + 25, Škof Franja 0 + 20, Alt Aleksander 10 + 10 (dva nista dobila razlik, trije niso darovali) = 90 Din; Št. Jernej»Loče: Friedl Franc 20 + 0, Friedl Helena 20 + 0 (ena ni dobila razlik) = 40 Din; Št. Jurij ob južni žel., deška osnovna šola: Žagar Franjo 50 + 10, Schrei» ner Stanka 50 + 50, Muršec Ivan 10 + 10, Hajnšek Franjo 10 + 10, Seručar Franjo 10 + 10, Gorišek Simon 10 + 10, Sivka Anton 50 + 0 = 290 Din; Maribor, II. dekliška me» ščanka šola: Cvetko Štefanija 10 + 0, Kosi Ema 10 + 0, Levstik Jela 7+0, Poljanec Staša 3 + 14, Straus Marija 0 + 10, Šantel Avgusta 10 + 2, Zacherl Minka 10 + 10, Štupca Antonija 10 + 10, Scheligo Irma 10 + 54 (druge niso darovale) = 170 Din; Ce» lje, dekliška osnovna šola: Gradišnik Minka 20 + 0, Jurjevič Marija 20 + 0, Mohorčič Hermina 20 + 0, Sepe Milka 20 + 0, Suhač Ana 20 + 0, Wudler Franja 20 + 0, Zupanek Betka 20 + 0, Zupančič Ivanka 20+0 (ena ni dobila razlik) = 160 Din; Melinci: Cepu» der Marija 50 + 50, Cepuder Leon 50 + 50, (dva nista dobila razlik) = 200 Din; Dravo» grad: Kuraš Ivo 30 + 10, Nabergoj Uršula 20 + 10, Vreš Antonija 12 + 10, Neudl Ma» tilda 20 + 10, Haderlap Marija 20 + 10 = 102 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola: Bezjak Anica 100 + 100, Luknar Marijana 100 + 100, Šalamun Marta 50 + 0, Zidarič Marija 0 + 100 (drugi niso darovali) = 550 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah: Velnar Jože 100 + 0, (drugi niso darovali) = 100 Din; Fran» kolovo: Marijana in Ignacij Pejcha 100 + 0 (drugi niso darovali) = 100 Din; Apače: Še» bina Helena 20 + 0 (trije niso dobili razlik, eden ni daroval) = 20 Din; Šmartno v Rožni dolini: Vinko in Ivanka Požar 100 + 0 (dva nista dobila razlik) = 100 Din; Braslovče: Lušin Lojze 100 + 0 (dva nista dobila razlik, dve nista darovali) = 100 Din; Mala Nedelja: Lupša Franja 50 + 0, Čeh Ivan 30 + 0, Pre» log Janko 10 + 0, Osterc Jožica 0 + 20 (dve nista dobili razlik, ena ni darovala) = 110 Din; Grlinci: čuček Helena: 30 + 0, Zupančič Franc 90 + 0 = 120 Din; Maribor: II. dekli» ška osnovna šola: Jazbec Marta 50 + 0 (dru» ge niso darovale) = 50 Din; Guštanj: Kotnik Ema 10 + 10, Pečnik Olga 10 + 10, Gabr* šček Ivan 10 + 10, Gačnik Janko 10 + 10, Šijanec Mira 10 + 10 — 100 Din; Žiče: Časi Janko 0 + 100 (ena ni dobila razlik, ena ni darovala = 100 Din; Zreče: Fabiani Adela 0 + 50 (ena ni dobila razlik, štirje niso daro» vali) = 50 Din; upokojenci: Sv. Lenart v Slov. goricah: Trstenjak Ana 40 Din; Mari» bor: Rajšp Josip (od 2. polovice) 100 Din. Vsega skupaj je bilo od razlik darovanih: 25.881 Din. — (Ena šola je sicer poslala izkaz o nabranih prispevkih od razlik, vendar pa do danes še nismo prejeli zneska!) — Vsem darovalcem in darovalkam najiskrenejša za» hvala! — S tem zaključujem izkaz prispevkov razlik. — Darovalci, ki pogrešajo v doslej objavljenih izkazih svoje ime, naj se prito» žijo pri svojih upraviteljih, ki nam vkljub po» novnemu pozivu niso vrnili izpolnjenih »Iz» kazov«. Izkaz o članarini, darilih in doBodkih iz gospodarskih podjetij za julij, avgust, sep» tember in oktober 1929: Članarina: Učit. dru» štvo za ormoški okraj 1210 Din; Št. 11 j pod Turjakom, razredniki 50 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola 110 Din. Darila: Rogaška Sla» tina, Tomo Kurbus 50 Din; Maribor, sloven« ski člani »Selbshilfe« 10 Din. Srčna hvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 12.660 Din, grb 1128 Din, Almanah 3156 Din, Prekmur» ske pravljice 828 Din, Oder 18 Din. — M. Ko» žuh, blagajnik. Note ^mm za vse instrumente in petje s posebnim popustom za p. n. učiteljstvo in po želji na obroke nudi v na j v e čj i izbiri 1 e Osebne zadeve. PREMESTITVE UČITELJSTVA. Postavljeni so: Erbežnik Jožica z mešč, šole na Jesenicah na mešč. šolo v Št. Vidu pri Ljubljani; Lindnar Alfonza z mešč. šole v Ljutomeru na mešč. šolo v Št. Vidu pri Ljubljani; Puhr Drago z mešč. šole na Jese« nicah na I. deško mešc. šolo v Ljubljani; Medic Marija s I. dekliške mešč. šole v Ljub« ljani na II. dekliško mešč. šolo v Ljubljani; Pehani Milena s I. deške mešč. šole v Ljub« ljani na mešč. šolo na Rakeku; Šterbenk Kari, slušatelj viš. ped. šole, na mešč. šolo v Tržiču; Kopitar«Kranjčevič Barica, slušatelji« ca viš. ped. šole, na mešč. šolo v Tržiču; Jan Irena z osnovne šole v Mostah na pomož« no šolo v Ljubljani; Sedramac Nada iz Dalja na mešč. šolo v Vojniku; Bežek Mila iz rI r« bovelj na mešč. šolo v Ormožu; Kocbek Alojzija iz Dolnje Lendave na mešč. šolo v Slov. Bistrici; Veljak Miroslav iz Slov. Bi« strice na mešč. šolo v Slovenjgradcu; Rom Viktor iz Št. Lenarta na mešč. šolo v Slov. Bistrici; Brkovič Darinka iz Sušaka na mešč. šolo v Šoštanju; Ukmar Iva iz Ribnice na mešč. šolo na Viču; Svete Stane, sreski su« plent, za šol. voditelja v Zabukovju; Plevelj Viktor iz Kočevske Reke v Dragatuš; Men« cej Martin iz Zagozdaca v Podzemelj; Lam« pič Stanislav iz Gor. Sušic na Sinji vrh; Ju« traž Dora s Sinjega vrha v Stari trg ob Kolpi; Dominko Saša iz Zabukovja v Stari trg ob Kolpi; Dominko=Urek Franja iz Zabukovja v Stari trg ob Kolpi; Glaesener Terezija iz Znojil na Brdo pri Lukovici; Toni Justina iz Tunjic na Homec; Žvan Andrej iz Krškega v Komendo; Škerle Antonija iz Trbovelj« Vode v Komendo; Mehora Dragotin iz Šen« kovega Turna v Krašnjo; Cebular Albina iz Dragatuša v Krašnjo; Rape Vladislav iz Krašnje v Moravče; Rape«Jelenc Cecilija iz Krašnjc v Moravče; Potočnik Peter iz Št. Jurija pod Kumom v Špitalič; Potočnik«Lobe Antonija iz Št. Jurija v Špitalič; Dolenc Ana iz Ljubnega v Št. Ožbalt; Čuk Zora z Blok v Tunjice; Milkovič Adam iz Št. Ožbalta v Žu« žemberk; Bavdek Dušan iz Ovčjaka v Brigo; Češnovar Angela z Roba v Dobrepolje; Pip zulin Ana iz Igavasi v Drago; Labič Amalija iz Brige v Kočevsko Reko; Železnik Franc iz Loškega potoka za šol. upravitelja ravno tam; Drobnič Angela iz Poloma v Loški po« tok; Vertačnik Ivan iz Selc v Loški potok; Fister Pavla s Kala v Loški potok: Bartol Ana iz Drage v Loški potok; Andolšek Sta« nislav iz Loškega potoka v Polom; Flegar Avgust iz Sodražice na Rob (za šol. upravi« telja); Kleindienst Lovro iz Skrilja v Sodra« žico; Trtnik Vekoslava iz Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani v Sodražico; Rustja«Gre« gorač Jožica iz Novega mesta v Staro cer« kev; Šemerl Darinka iz Lesc v Stari log; Vid« mar Mirko iz Kočevja v Srilj; Zupančič Ga« brijela iz Trboj v Duplje; Jesih Iva iz Ajdov« ca v Šmarjeto; Ljubic Anton iz Zagradca v Radeče pri Zidanem mostu; Plehan Albin iz Horjula na Rako (za šol. upravitelja); Perko Anton od Sv. Antona na Telče; Perko=Torelli Franja iz Sv. Antona na Telče; Godec Aloj« zija iz Cerkelj o. K. v Vel. Dolino; Zupančič Leopoldina iz Telč v Vel. Podlog; Kavčič. Drago iz Zg. Tuhinja v Mavčiče; Pavlin An« tonija iz Dobrove v Tržič; Jereb Bogomir iz Vel. Doline v Cerklje ob Krki; Zdešar Hen« rik iz Loškega potoka na Kal; Zdešar=Sila Ljudmila iz Loškega potoka na Kal; Omerza Zdravko iz Čadrežev v Ljubljano (gluhonem* niča); Prpa Rudolf iz Bevk v Šmarjeto (za šol. upravitelja); Mahkota Milan iz Turja v Hrastnik (deška osn. šola); Jeglič=Globočnik Mercedes s I. dekliške osn. šole v Ljubljani na zasebno dekliško osn. šolo Lichtenturno« vega zavoda; Pristov Anton z Dobrove v Bo« rovnico; Suhadolc«Sartori Nataša iz Tomiš« lja v Borovnico; Bohte Stanislava z Rake na Dobrovo; Mally Antonila iz Tržiča na Do« brovo; Fatur Josip iz Borovnice na Dobrovo; Rihar Franja iz Sv. Jošta v Horjul; Jurčec Ivan iz Trbovelj k Sv. Katarini; Jurčec=Beg Milena iz Šmartnega pri Celju k Sv. Katarini; Madon Olga iz Komende v Trbovlje (dekli« ška osn. šola); Skulj Vlada iz Radeč v Tr« bovlje (deška osn. šola); Tavzes Breda iz Go« rij v Trbovlje«Vode (dekliška osn. šola); Po« točnik Adalbert iz Dev. Mar. v Polju v Za« gorje ob Savi; Kerkoč=Leban Marija iz Be« gun j k Sv. Joštu; Vodopivec« Velušček Marija z Vrhnike v Zg. Šiško; Likar«Jakše Gabrijela iz Zagorja v Dev. Mar. v Polju; Poznik Mar« jeta iz Sel v Begunje pri Cerknici; Križnar Vilma iz Starega trga na Bloke; Udovič Fran« čiška iz Rovt na Bloke; Vertačnik Milan od Sv. Trojice na Bloke; Jerala Frančiška z Blok v Igavas; Čebohin Franc iz Čemeče vasi na Rakek; Balanč Frančiška iz Podgrada v Dol. Logatec; Winkler Vaclav iz Vel. Pod« loga na Bloke; Urbančič Justina iz Šmarjete v Ajdovec; Hauptman Zora s Kala v Dol. Nemško vas; Šuman Elizabeta iz Osilnice v Gor. Sušeče; Berce Vladimir iz Loškega po« toka v Mirno; Sila Milan iz Črmošnjic v Mir« no; Prusnik Jožef iz Globodola v Orehovico; Bučar Nikolaja iz Št. Jerneja v Sela pri Šum« berku; Merlak Antonija od. Sv. Katarine v Gorje; Primožič Ivan iz Gorjuš v Koprivnik; Razinger Vladimir iz Koprivnika v Ljubno; Pristov«Čuk Marija z Dobrove v Borovnico; Bonča Leopold od Sv. Antona v Sevnico; Vardjan Ana iz Podzemlja v Griblje; Likar Leopold iz Škocijana v Blagovico; Čadež Ma= rija iz Sinjega vrha v Mokronog; Bratkovič« Lilleg Vida iz Cerkelj v Leskovcc; Vidmar Drago od Sv. Jederti v Laško: Vidmar Olga od Sv. Jederti v Laško: Galovič Frančiška iz Orešja v Trbovlje (dekliška osn. šola); Perko Vera iz Globokega k Sv. Jederti: Prosen Ce= cilija iz Horjula v Zagorje ob Savi; Lunder Dušan iz Blagovice v Primskovo pri Litiji; Sirnik Frančiška iz Primkovega v Škocijan p. Turjaku; Jarc Vera iz Sostrega v Škocijan pri Turjaku; Markizeti Marija iz Boh. Bistri« ce na Jesenice; Makovec Josip iz Dev. Mar. v Polju v Rajhenburg; Erjavec Fran s 111, deške osn. šole v Ljubljani v Moste; Uršič Amalija iz Gribelj k Sv. Križu: Planinec Gi« zela iz Dobrove na Videm; Kordon«Leiler Ivana, prideljena pisarni, v Gor. Logatec; Leveč Štefanija iz Blagovice v Boh. Bistrico; Žalohar Ciril iz Št. Vida, srez Logatec, v Boh. Bistrico; Zavrtanik Elizabeta iz Sv. Lovrenca v Šenkov turn; Pardubsky Rajko iz Kič<"va k Sv. Antonu nad Rajhenburgom; Virnik Josip iz Lupšta v Stari trg ob Kolpi; Hude Drago z Jesenic na IV. deško osn. šolo v Ljubljani; Novak Marija z II. dekliške mešč. šole na 1. dekliško mešč. šolo v Ljubljani; Fakin An« ton s I. deške mešč. šole v Ljubljani za rav« natelja mešč. šole na Viču; Kramarič Ivana iz Št. Vida na mešč. šolo v Krškem; Gruden Karel iz Radovice v Dobliče;. Tomič Avgust iz Svetlega potoka v Radovico; Kabaj Ljude« vit iz Špitaliča v Cerklje ob Krki; Kabaj« Petrič Olga iz Špitaliča v Cerklje ob Krki; Grobovšek Marija iz Dupelj v Radeče pri Zi« danem mostu; Golob Franjo iz Slivnice pri Celju v Št. Jernej na Dolenjskem; Plehan« Hiršman Marija iz Horjula na Rako; Kancler Teodora iz Konjšice v Toplice pri Zagorju; Jekl Josip s III. na IV. deško osn. šolo v Ljubljani; Lulik Avgust iz Ribnice na Rud« nik (za upravitelja); Završan Franja iz Dob« lič na Rudnik; Terpin Josip iz Vodic v Bev« ke; Babnik«Rajer Marija iz Št. Vida v Zg. Šiško; Franke«Kotnik Marija iz Rudnika v Zg. Šiško; Verbic Alojzija s Homca v Dol. Logatec; Bloudek Zdenka iz Nove cerkve v Podgrad, srez Novo mesto; Likar«Einspieler Marija iz Škocijana v Blagovico; Hočevar Fran iz Stare cerkve v Novo mesto (prideljen v pisarno); Smolik Rupert iz Doba v K°rQi^ ško Belo (za upravitelja); Smolik«Grčar An« gela iz Doba v Koroško Belo; Knez Rudolf iz Studenec«lga v Lesce; Ribičič Josip z Rakeka v Ljubljano (k prosv. oddelku); Vuga Ivan iz Komende v Ljubljano (k prosv. oddelku); Strajnar Ida iz Trbovelj v Ljubljano (k pro« svetnemu oddelku); Punčuh Katarina iz Dol. Logatca na Rakek; Vrtovec Ciril iz Loke k Sv. Jederti; Kos Leopoldina iz Suhorja v Šmartno pod šmarno goro; Kozamernik Ma« rija iz Ribnice v Dev. Mar. v Polju; Daneu Danilo iz Črnomlja v Metliko; Urbančič Alojzij z Blok na Dob pri Domžalah; Urban« čič«Vilhar Zofija z Blok v Dob pri Domža« lah; Jurjevčič Franc iz Cerkelj ob Krki v Rib« nico; Spazzapan«Marolt Berta iz Podlonka v Škocijan pri Mokronogu; Medvešček Bogo« mil iz Rovt v Trebelno; Eržen Stanislav iz Starega trga v Turje; Vilhar Katarina od Sv. Katarine na Vače; Pivk Franja od Sv. Jošta v Horjul; Kerkoč Antonija iz Šmarjete k Sv. Joštu pri Vrhniki; Čendem Angela iz Starega loga v Zgornjo Šiško; Podgornik Franc iz Črmošnjic v Rovte; Lapajne Marija iz Mežice na Vič (mešč. šola); Srebrnič Karla iz Marije Reke v Pirešico; Humar Rudolf \i Solčave v Šmihel pri Gornjem gradu; Sekirnik Maks iz Borovca v Razbor pri Slov. gradcu; Šenčur Milica iz Ormoža v Ptuj (mešč. šola); Kuha« rič Irma iz Turnišča v Ljutomer; Pogačnik Janko iz Vojnika v Celje; Jurančič«Dolenc Leopolnina iz Remšnika k Sv. Marku; Kor« bar Vladimir iz Marenberga v Maribor; Ce« sar Iva iz Bočne v Novo Štifto; Rakovšček« Petrič Marija iz Slivnice v Braslovče; Škerlj Darinka iz Polja k sv. Ani v Slov. goricah; Erker Milan iz Kruplivnika v Petešovce; Kašpar Fran iz Narapelj v Dobrovce; Grobin Pavla iz Vuhreda v.Tezno; Maučnik Slava iz Svečine v Vuhred; Stergar Eleonora iz Pil« štajna v Šmarje pri Jelšah; Koželj Mirko iz Murske Sobote v Šmarje pri Jelšah; Hrček Marija od Sv. Štefana v Polje; Mencej Fran iz Murske Sobote v Puconce; Babič Filip iz Kramarovcev v Puconce; Pustotnik Marija iz Celja v Slivnico; Bogateč Vida iz Srednje Bistrice v Ščavnico; Rojnik Silva iz Pirešice v Polzelo; Borštner Josipina iz Podove v Žiče; Dominkuš Maksa iz Pobrežja v Koprivnico; Korpai=Budinek Jožica iz Maribora v Sv. Le« nart; Mohor Anton iz Svečine v Maribor (I. deška osn. šola); Roje Avrelija od Sv. Mar« tina v Marenberg; Justin Marija iz Kupšin« cev v Mursko Soboto; Korošak Cirila iz Mar« kovcev v Vučjo vas; Jeglič«Žgajnar Vida iz Fokovcev k Sv. Rupertu; Majer Marija iz Pe« čarovcev v Mursko Soboto; Porekar Angela iz Središča v Maribor (I. desliška osn. šola); Štokeli. Karel iz Sv. Lenarta v Marijo Reko; Kalan=fevš Bogomila iz Cerkelj v Majšperk; Beloglavec Maks iz Razbora v Remšnik; Ža« gar=Ternovič iz Nove Štifte v Bočno; Plesko« vič«Mikolič Martina iz Gornjega grada v pi« sarno sreskega šolskega nadzornika v Gor« njem gradu; Klenka Anzelma iz Žič v Ma« renberg; Jurančič Bogdan iz Remšnika k Sv. Marku; Bertoncelj Vlado iz Sv. Lovrenca k Sv. Petru, srez Maribor; Mežan«Gogala Irma iz Maribora v Kamnico; Stupan Milica iz Dobrovcev v Maribor (III. dekliška osnovna šola); Beloglavec«Kranjc Draga iz Št. Ruperta v Remšnik; Kokol Jelisava, suplentka, na IV. dekliško osn. šolo v Mariboru; Hauptman Marija iz Sv. Miklavža v Celje; Bencina Olga, otroška vrtnarica, iz Maribora v Studence; Donik Anton iz Sv. Jerneja nad Muto v Koz« jc; Jan Marjeta iz Hodoša v Trdkovo; Simo« nišek Josipina iz Teharjev v Celje (dekliška osn. šola); Bantan Julijana iz Mačkovcev v Pečarovce; Dolinar Ivan iz Šmihela v Pe« trovče; Černigoj Slavko za sreskega šolskega nadzornika v Konjicah; Lužnik Franc iz Luč za sreskega šolskega nadzornika v Gornjem gradu; Glinšek Ivan iz Rogaške Slatine za sreskega šolskega nadzornika v Šmarju pri Jelšah; Serajnik Božena iz Prihove v Konjice; Ramšak Franc iz Ljutomera v Maribor (II. deška osnovna šola); Majcen Mirko iz Mari« bora k Sv. Urbanu; Verčko Josipina iz Kam« niče v pisarno sreskega šolskega nadzornika v Mariboru; Koželj«Šerok Armela iz Majš« perga v Podovo; Klun Kristina, otroška vrt« narica, iz Studencev v Maribor. Stanovska organizacija UJU Iz odsekov pov. UJU. ŠOLSKO UPRAVNI IODSEK V LJUBLJANI se je konstituiral na svoji seji dne 26. okto« bra t. 1., ki so se je udeležili vsi člani. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika tov. Lam« pret Fortunat, za podpredsednico to« varišica ga. M. K 1 e i n m a j e r«S a d a r j e « v a, za tajnika tov. Gregorič Vinko. Odsek sklene, da se bodo vršile seje redno vsako zadnjo soboto v me« secu ob 15. uri v pov. UJU. Člani odseka bodo posebej vabljeni le na izredne seje v slučaju izpremembe. Na sejah se bodo ob« ravnavala vsa vprašanja upravnega značaja, ki dospejo poverjeništvu od društev ali posa« meznikov — tovarišev(ic). Tovariš Iv. Dimnik sestavi načrt po« slovnika za odsek, ki se bo obravnaval na prihodnji seji. — Dalje je sklenil odsek na predlog tov. Dimnika, naj se pozove vse tovariše, da zbirajo za izvršno uredbo k no« vemu šolskemu zakonu potrebno gradivo (naturalna stanovanja, kurjava, šolski obisk itd.), ki se potem pošlje Izvršnemu odboru UJU. Na tej seji je razpravljal odsek o dru« štvenih predlogih in sklepih, ki se tičejo: 1. izpremembe razdelitve učnih ur na enoraz« rednicah, 2. rabe I. in II. računice, 3. obno« vitve železniških legitimacij, 4. nagrad zapis« nikarjev krajnih šolskih odborov, ki naj se vnesejo v novi šolski zakon, 5. izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva potom šolskega zakona, kakor se je to uredilo drugim s po« sebnimi dokladami in 6. poučevanje ponav« ljalcev z vsakdanjo šolo, če ne presega šte« vilo ponavljalcev 15. Ad 1. in 6. jc zavzel odsek stališče, naj se počaka s tema vprašanjema do sprejetja šolskega zakona, s katerim bodo itak izdani vzporedno tudi učni načrti. Dotlej pa naj se uči po odobrenih urnikih. Ad 2. naj napravi poverjeništvo vlogo na merodajno mesto, da se bodo smele rabiti računice vsaj v razredih z oddelki, kjer je težko učiti brez računic, ki naj bi se rabile tudi za domače naloge. Ad 3. naj neposredni starešine takoj pošljejo direkciji državnih železnic v Ljubljani pred« pisane sezname (A aktivni — B družinski člani) in jim prilože za označene osebe nove še nerabljene fotografije in za vsakega po 10 Din. V seznamu je navesti tudi številko dosedanje legitimacije, na fotografiji zadaj pa zapisati ime, značaj (učitelj II./1., učite« ljeva žena, sin, hči, ter starost — službeni kraj). Železniška direkcija bo razpošiljala onim, ki zadoste' gornjim pogojem, obnov« Ijcne legitimacije takoj v drugi polovici de« cembra, tako, da bodo imeli upravičenci le« gitimacije že za božične počitnice, t. j. že za povratek iz počitnic. Stare, izrabljene legiti« macije se bodo morale vrniti železniški di« rekciji s seznamom takoj po novem letu brez fotografij. Ad 4. in 5. poroča tov. poverjenik A. Skulj, da je poverjeništvo že predložilo zadevne predloge Izvršnemu odboru in na« pravilo vse, kar se je dalo za izboljšanje gmot« nega stanja. Še pred par dnevi je poverjeni« štvo poslalo Izvršnemu odboru ponovno naše zahteve. Če je možno še kaj doseči z osebno intervencijo, pojde takoj v Beograd, ko dobi naročen poziv od Izvršnega odbora. Na vprašanje nekega tovariša, kdo naj vrši nadziranje otrok pred pričetkom pouka, je odsek mišljenja, da oni. ki poučuje prvo uro. sicer pa odloča in določa to učiteljska konferenca v začetku šolskega leta. Dalje je obravnaval odsek vprašanje, kako odpraviti razna nesoglasja med tovariši na šoli in sklenil, naj se povabi tovariše(ice), da skušajo sporne zadeve na vsak način ure« diti najprej doma, če to ne gre, naj se skuša zadevo urediti pri društvenem razsodišču. V vsakem slučaju pa naj iščejo tovariši(ce) pravne leke pri šolsko«upravnem odseku. Ker je zadnja sobota v novembru (30.), predvečer praznika Državnega Ujedinjenja, se bo vršila prihodnja seja 23. t. m. Iz društev: Vabila r - LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ima v sredo 13. nov. ob ^20. uri v risalnici I. mestne dekl. osn. šole redno me« sečno zborovanje s sledečim sporedom: 1. Po« ročilo predsednika — tekoče zadeve. 2. Upo« raba moderne ornamentike v osnovni šoli. Predava g. prof. Šantel. 3. Razgovor o usta« novitvi ped. krožka in določitev smernic krožkovega delovanja za 1. 1929./30. 4. Slu« čajnosti. Ker so na sporedu važne in zelo aktualne stanovske zadeve, zlasti razgovor o ris. tečaju, katerega bi vodil g. prof. Šantel, pričakuje odbor polnoštevilno udeležbo. Poročila: + SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 11. oktobra 1929 na Gomilskem. Izmed vpisanih 34 članov(ic) navzočih 24, t. j. 70%. I. Po običajnem pozdravu se spomni tov. predsednik zgodovinskega dne 3. oktobra t. 1., ko je Nj. Vel. kralj Aleksander podpisal za« kon o nazivu in upravni razdelitvi naše drža« ve. Z zaupanjem zremo v srečnejšo bodoč« nost jugoslov. naroda in države. II. a) Mladinski list naj bo urejevan v smeri moderne mladinske književnosti, da bo čim bolj privlačen. Izhajati naj začne takoj. b) Knjige Mladinske Matice naj bodo na svojem mestu, pa se bodo same hvalile! Uči« teljstvo pa naj vseeno ne stoji pasivno ob strani, temveč naj propagira za Mladinsko Matico po svojih močeh. V slogi je moč! c) Tovariš predsednik priporoča naroči« tev vseh učil in učnih pripomočkov potom Učiteljske gospodarske poslovalnice! Geslo: Svoji k svojim! Čemu bi dali zaslužek drugim. III. Poročilo blagajničarke: Obračun 1. 1928./29. znaša: dohodkov 814L96 Din, izdat« kov 593L98 Din; blagajniška imovina koncem leta 2209-98 Din. — IPregledovalca računov tov. Šega in Lušin sta našla blagajniške knjige v vzornem redu. Blagajničarki se da absolu« torij. IV. Prečita in odobri se proračun za leto 1929./30. Določi se letna članarina 200 Din, za poročene članice 100 Din. V. Poročilo o poteku pokrajinske skup« ščine je podal tov. Jarh. Tovariš Jančigaj pa je podal poročilo o državni skupščini v Za« grebu. Obe poročili sta bili z odobravanjem sprejeti. t VI. Predavanje se je moralo zaradi pre» obširnosti dnevnega reda preložiti. VIL Prihodnje zborovanje bo meseca de« cembra na Gomilskem. Čas in dnevni red bo objavljen pravočasno. Glede vsebine »Učiteljskega Tovariša« se sklene na predlog tov. M. Zdolška sledeča resolucija: Savinjsko učiteljsko društvo za Vranski okraj, zbrano pri rednem zborovanju dne 11. oktobra 1929 na Gomilskem, soglasno od» klanja sedanjo vsebino »Učit. Tovariša«. Skrb urednika, oziroma konzorcija naj bo, da se list vsebinsko dvigne: potruditi se je treba za poročila iz prvih virov, ki naj začasa se« znanjajo č.lane o raznih perečih vprašanjih, tičočih se šolstva in učiteljstva. Plankanje iz dnevnikov ni le nesmiselno, ampak, milo rečeno, nedostojno stanovskega glasila. Osebni spori, ki zavzemajo večji del lista in ne zanimajo članstvo, ne spadajo v »Učit. Tovariša«, poravnajo naj se medse« bojno! (Glede tega sklepa bo uredniški od« bor pojasnil svoje stališče v eni prihodnjih številk. — Op. uredn. odb.). Preds. Jos. Jarh 1. r. Tajnica Ponig Pavla 1. r. + IPTUJSKO UČITELJSTVO je zboro« valo dne 14. oktobra v Ptuju. Situacijsko poročilo. V okraju je 222 uči« telj ev in učiteljic. V društvu včlanjenega uči« teljstva je 149. Na zborovanju je bilo 107 uči« teljev in učiteljic, t. j. 71'8%. Tov. predsednik se je ob otvoritvi občne« ga zbora v lepih besedah spomnil 3. oktobra, ki je prinesel državi ime Jugoslavija, s po« udarkom, da smemo zlasti učitelji biti tega dogodka veseli, ker nam olajšuje vzgajati na« rod nacionalno«edinstveno. O pokrajinski skupščini jc poročal tov. Šterk. Poročilo je bilo do potankosti izčrpno in vseskozi objektivno. V debato so posegli tov. Jančič radi »Zvončka«, ki zopet izhaja, ter ponovno tov. Musek. Poročilo o državni skupščini v Zagrebu poda nato tov. predsednik. Skupščina je bila važna v toliko, ker se je imel voliti nov Iz« vršni odbor. Tudi tov. predsednik je podal svoje poročilo toli natančno, da so zbrani vi« deli vso sliko zakulisnega delovanja odločil« nih faktorjev. Kljub vednemu poudarjanju Jugoslovenstva, pa izbruhne ob takih koč« ljivih prilikah plemenska strast. V tem slu« čaju se imamo le razsodnosti dela slovenskih delegatov ter popustljivosti srbskih tovarišev zahvaliti, da se skupščina ni razšla brezplodno. Poročal je nato še o seji širjega sosveta v Celju. V zadevi osnovnošolskega zakona-je storilo poverjeništvo in Udruženje svojo dolžnost, saj je bil poverjenik s tov. Dimni« kom ponovno v Beogradu, da intervenira na pristojnih mestih v prilog učiteljstva. Poroča tudi o nastalih nesoglasjih v po» verjeništvu samem, ki so nastala zaradi stroge opozicije nekaterih učiteljskih društev. V debato so posegali tov. Peček, Rusjan, Šterk. Poročila so bila sprejeta. Izredni občni zbor, ki ga je nato otvoril tov. predsednik, je imel nalogo spremeniti točki 1. in 14. društvenih pravil. Spremenilo se je ime društva, ki se bo odslej imenovalo: iPtujsko učiteljsko društvo, ter se je določil čas rednega občnega zbora, ki naj se vrši v dobi od 1. septembra do kon« ca oktobra vsakega leta. Po zaključitvi izrednega občnega zbora je bil redni občni zbor. Tajnica je podala sliko društvenega dela v prošli poslovni dobi, blagajničarka je raz« veselila navzoče s poročilom lepega prebitka v blagajni, ki se bo porabil deloma za vezavo knjig in revij društvene knjižnice. Izrekla se ji je za dobro gospodarstvo specialna zahvala. Manj zadovoljiva je bila z društveniki tov. knjižničarka, ker ji ne dado zadostnega dela. Zahtevala je, da se določi čas, v katerem se mora izposojena knjiga vrniti. Sklene se, da se mora knjige vrniti pri prihodnjem zboro« vanju, sicer se pa za zamudo plača 5 Din. V debati, ki se je razvila o poročilih, je zahteval tov. Majer, da se naj napravi pre« gled knjig, ki so v knjižnici ter se isti dopoš« I je vsem šolam v srezu, da bo izposojanje knjig olajšano. Soglasno sprejeto. Debati« rajo še tov. Rusjan, Lešnik in tovarišica Kanclerjeva. Tov. Musek zahteva poimensko naštetje članov, ki glede plačevanja članarine niso sto« rili svoje dolžnosti. Se mu ugodi Tov. bla« gajničarki se pa naroči, naj zbere vse zaostan« ke članarine do prihodnjega zborovanja v blagajni. Odboru se izreče zaupnica. Pri volitvi predsednika društva dobi naj« več glasov tov. Šestan, ki se navzočim zahvali za zaupanje in sprejme izvolitev. Sledi volitev odbora. 2. Samoizobrazba. Letno poročilo o delo« vanju krožkov je podal tov. Jančič. Zanima« nje za delovanje v krožkih je od lanskega leta precej padlo. Krožkov je bilo 7; sestali so se dvajsetkrat. Članov krožkov, ki so bili vpi« sani je 129, obiskovalo pa je krožke 63 čla« nov. Obisk krožkov je padel od prejšnjega leta za 20%. \ HT OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MikloSiieva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameSEenti dobi blago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij. Poleg stanovskih zadev, ki so bile vedno na dnevnem redu, je društvo temeljito razmo* trivalo tudi o življenskih neprilikah, ki vpli* vajo na razvoj šolske dece, o domoznanstvu v koncentracijskem pouku, delovni šoli, sa* moizobrazbi, zadružništvu, šolskem listu, raz« voju ženskega vprašanja in emancipaciji itd. Povprečna udeležba na zborovanjih je zna* šala 75%. Poročilo tov. blagajničarke je bilo so* glasno sprejeto. Blagajna izkazuje prebitek. Na predlog računskih pregledovalcev je bil blagajničarki podeljen absolutorij. Tov. pred* sednik ji je izrekel v imenu društva najlepšo zahvalo za njeno vestno desetletno delova* nje. II. Samoizobrazba: poročal tov. Gačnik. Udeležil se je tudi letošnjega samoizobraže* valnega (zadružnega) tečaja v Ljubljani. Pre» davanja so bila zelo zanimiva ter bodo ob» javljena v »Prosveti«, kakor tudi potek sa* moizobraževalnega tečaja samega. Smernice za naše bodoče delo v krožkih se bodo raz* brale iz resolucij, ki so bile sprejete in ki bodo objavljene v »Prosveti«. III. Reforma šole: poročal tov. Doberšek. V svojem poročilu omenja, da se je v po« gledu šolske reforme v zadnjem času mnogo razpravljalo, kar dokazujejo referati v »Po* potniku«. Metodična, kakor tudi vzgojna re» forma ima svoje zagovornike. Poroča tudi o svojem delu v elementarnem razredu. Zelo priporoča Fromove stavnice. Omenja tudi Fleretovo Prvo knjigo, ki pa še ni preizkus šena. Nato je bilo sprejeto soglasno poročilo o pokrajinski skupščini. Poročal je tov. Fran Kogelnik. IV. Izvenšolsko delo: poroča tov. Aloj* zija Vreček. — Med drugim pravi, da dekli* ških krožkov v smislu UJU pri nas sicer ni, pač pa delujejo učiteljice v tem ali drugem društvu, kjer že od prej obstojajo dekliški krožki. V. Volitev novega odbora: Tov. pred* sednik je pred volitvami novega odbora pro* sil, da se ga razreši predsedniškega mesta, ker potrebuje po svoji težki operaciji daljši oddih za popolno okrevanje. VI. Članarina za letošnje leto se je do* ločila na 170 Din v desetmesečnih obrokih. VIL Slučajnosti: Šolski nadzornik Peter Močnik se v imenu članstva iskreno zahvali odstopajočemu predsedniku Ivanu „Feinigu za njegovo večletno vestno in požrtvovalno delovanje v društvu. Zahvala se je vzela z burnim odobravanjem na znanje. spomenik, ki se odkrije 27. t. m., je nabranih 3495 Din. Spomenik se izroči v varstvo šoli v Gotovljah in ga bo društvo oskrbovalo z vsakoletnim prispevkom. Obravnaval se Je predlog za pravila UJU in se je članstvo stri* njalo zlasti s točkami, ki poudarjajo avto* nomnost in enakopravnost sekcij, ter z na* činom volitev, ki daje tudi manjšinam za* stopstvo. Ti principi naj se slično upoštevajo tudi v pravilih sekcij, ki bodo urejevala raz* merje med sekcijo in društvi. Vsa admini* stracija bodi enostavnejša in cenejša. Pred* lagano je bilo, naj gospodarska poslovalnica sklene s knjigarnami pogodbe, po katerih mo* rejo šole nabavljati potrebščine direktno pri knjigarnah, ki pošljejo nato račune potom poslovalnice šolam, kar bi značilo poenosta* vitev in sigurnost v dobavi povsem odgovar* jajočega blaga. Sledil je razgovor o snujočem se modernem mladinskem listu Mladinske Matice, čigar uspeh je izven dvoma, ako iz* polni obete. Poročila funkcijonarjev. Tov. tajnik je podal sliko in rezultate društvenega dela v minuli poslovni dobi. Poročilo tov. blagajni* ka izkazuje saldo 14.398 Din in to največ po zaslugi pokojnega tov. Brinarja, ki se v spo* min nanj določa poseben »Brinarjev fond«. Tov. blagajnik je prejel absolutorij. Dru* štvena knjižnica je prejela lani iz blagajne 1410 Din, za novo poslovno leto ji je dovo* ljenih 1500 Din. Šteje 293 knjig, med njimi mnoga moderna pedagoška dela. Določila se je članarina: redni člani 150 Din (s članarino Pedagoški centrali), z učit. poročene učite* ljice 60 Din, upokojenci po čin. zak., ako ne prejemajo »Popotnika«, 100 Din, upokojenci pred čin. zak. 30 Din. Poročali so društveni zastopniki o po* krajinski skupščini ter seji ožjega in širjega sosveta. Sledila je zelo živahna debata, v ka* teri so se vrstili ostri protesti proti pojavom neresnosti, neiskrenosti, enostranosti in ab* solutizma, ki so jim bili izpostavljeni dru* štveni zastopniki. Posamezni člani so zahte* vali. naj društvo prekine vse stike z vod* stvom poverjeništva Ljubljana. Slednjič so bile soglasno sprejete reso* lucije. (Ostanejo po sklepu širjega sosveta z dne 6. oktobra t. 1. »in suspenso« do rešitve zadeve z Vašim društvom. — Op. pov.) Volitve novega odbora: Predsednik Jos. Gosak, podpredsednica Iv. Zupančičeva, taj* nik Fran Roš. blagajnik Milko Gerlanc. knjiž* ničar Vek. Gobec, ostali .odbor: Ljudmila Schreinerjeva, Ant. Sivka in Ant. Volavšek. Fran Roš, t. č. tajnik. + OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO se je vršil dne 5. oktobra 1929. na Pre valj ah. I. Situacijsko poročilo: poročajo predsed* nik Ivo Feinig, tajnik Rud. Gallob, blagaj* ničarka Eliza Zega*Kert. a) Število učitelj* stva v okraju 55. b) društvo šteje 53 članov (ic). c) Zborovanja se je udeležilo 44 čla* nov(ic). č) Predsednik tov. Feinig je otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče ter čestital v imenu društva vsem odlikovanim tovari* šem in tovarišicam. V svojem poročilu omenja funkcijsko do* bo društva, ki je bila tokrat podaljšana od 14. januarja 1928 do 5. oktobra 1929. Dru* štvo je v tem času intenzivno delovalo za izboljšanje položaja našega stanu ter skušalo ustvarjati samoizobraževalne smeri članstva. Naše društvo je soglasno pozdravilo novi položaj v državi, ki je nastal 6. januarja 1929. Šola in učiteljstvo sta pred to dobo mnogo trpela. Poročevalec želi, da bi novi odbor za* stavil vse moči, da ostane v društvu pravo tovarištvo, ki je vedno lajšalo našemu stanu vse neprilike v težkih časih. Nato je prečital tajnik zapisnik zadnjega zborovanja, kateremu sta se priključili izjavi tov. Doberška in Gailoba v »Učit, Tovarišu« kot pojasnilo. Nato je bil zapisnik odobren. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da šteje društvo 53 članov(ic). Z všteiim ob* čnim zborom je imelo društvo 9 zborovanj. Listnica uredniškega odbora. Seja 21. oktobra 1923.: »Izjava« J. P. se predloži ožjemu sosvetu v odločitev. (Odlo* čitev, glej sejo ožjega sosveta.) Seja 30. oktobra 1929.: Članek »Zvonček« se odkloni. — Poročilo »Kranjskega učitelj* skega društva« se predloži ožjemu sosvetu. — Poročilo »Radovljiškega učiteljskega dru* štva« enako. — Enako članek »Svoboda, ena* kost, bratstvo!« — Istotako ponovna »Izjava« j. p. _ (Odločitev, glej sejo ožjega sosveta.) — Članek »Radio« se priobči ko bo prostor ali se odda v »Prosveto«. »Prosveta« ne izide, dokler ne bo rešeno uredniško vprašanje. (Glej poročilo iz seje ožjega sosveta.) Seja 5. novembra 1923: Dopis Jug. akad. Čit. se odkloni, ker ni stanovskega značaja. — Književna dela naj se v bodoče le regi* strira z ozirom na nabavo za knjižnice. Le za stanovske in šolske publikacije se oskrbi iz* virna ocena. — Vsa društvena poročila, ki niso podpisana od predsednika in tajnika, se bodo v bodoče vrnila društvu v podpis. — Notice, ki zadevajo šolstvo in stan, je infor* mativno posneti tudi iz dnevnih listov, ker je to važen vir za bodoče generacije, če iščejo podatkov. — Savinjskemu društvu objasni odbor svoje stališče glede urejevanja lista z ozirom na zadnji sklep društva. — Nekro* loge pregledata tov. Ribičič in Pahor, če imajo literarno in biografsko vrednost. — Članek »O samoizobraževalnih tečajih — nekaj misli k III. tečaju« je odklonjen. — Zaključek res dakcije »Učiteljskega Tovariša« je vsak torek opoldan in pozneje došli dopisi in pošta ne pride v poštev za istotedensl4o štjevilko. — Seje uredniškega odbora so vsak torek ob 20. uri zvečer. M «It »glaat, ki »luiije * po«red«*aina ia Metat«« iitatDi obiinstra, raaka bemeda 50 par, Najmaoji' nuek Din 5°—. Naročniki »Fromovih stavnic« dobe • za kompletiranje črk stavnic par abecede (ce* lotna velika in mala z ločili) na kartonu za 1*25 Din. Poslužite se ugodne prilike in naro* čite takoj po UGP! Mubliana, Stari trt; 9, Cenjenemu učiteljstvu nudim največjo izbiro krasnih damsltih plaščev, oblek, zimskih sukenj in treneh coatov. spec. trgov, sukna Mu biie n& tjeno letu IS39. Tele/on i I en. 2.282 Tovarna polili I, I. Na®8as, Turjaški trg S priporoča svojo veliko zalogo vsako« vrstnega pohištva po najnižjih cenah POZOR! Za šolske sobe, pisarne in telovadnice najboljše, najpripravnejše in najcenejše so JUGO-LUC peči (pravi domači iziielk), ki jih izdeluje in popravlja edinole domača tvrdka JUGO-LUC, LJUBLJANA Puharjeva ulica štev. 3 Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! ,ELITE' D. Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA9 prodaja dsiuiske, moške in deške koniekcije. NA DEBELO! NA DROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 INudimo veliko izbiro angleškega lin češkega blaga za gospode in [dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE ftfi „rB-■- Hotel /TRATNIK' l jubljana, Sv. Petra cesta 25 asase priporoča lepe zračne sobe Kdor oglasyje ta napreduje S Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN/A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. Vol 1 Iz '5 T hlFV manufakturnem blagu najnovejše » Clma IZ^Uli a mode nudi se Vam pri znani tvrdki JOS. SNOJ, LJUBLJANA - Palača Mestne hranilnice Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna! Zlégantna ♦DAMA v fu UPU JE ZA PUVC V. ÉDNO NAJMCMRNKliE VZORCE 0, jI Specijalna mehanična delavnica GLEJTE SI NAŠO BOGATO IZBIRO A. I» I. SKAOlftNE L1UBLTANA za popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmno- ževalnih aparatov in blagajn gelenburgova u,.6. _ Telef0n 2980. ločna postrežba! Konkurenčne cene! LUD. BARAGA, Ljubljana Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmefski hrani! ■ ■i i in posojilni ooi Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruoa z n«om. za v. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ♦ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 "/„, pri trimesečni odpovedi po 7 V» °/o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. —— JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost \log. == Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kiedite v tek.rač pod najugodnejšimi pogoji. n;Ske nre: Ob delavnikih od 8—12'/s in od 3-4 '12, le ob sobotah in dnevih p:ei prazniki od 8—1'l/2- Šolske zvezke, splsovnlce, pisanke, risanke vseh vrst Izdeluje v lastni tw©rvtiči In priporoča Učifeijf jam Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma- v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani 0100020202010001010002000101010000028901010000010002