Š . 257
IZHAJA VSAK DAN
tod «2) nedeljah la praznikih tk 5., «h panedeljklh tb S. zjutraj.
jfosamičoe itev. m predajajo p® S nvd. (6 stot.) v mnogih
toc -.karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovih ni, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvft. (10 stot.). C C3LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1
kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, at mrt niče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj' »F.nj pa 40 stot. Oglase Nprejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
FJičijivo In utoffjivo v Trstu, r-- -----
TRST, petek 16. septembra ISio
©čaj XXXV
CPINOST
Glasilo politi*n«ga druiWa „Kdinost* » Primorsko.
V tfcifMo«*» je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na naložbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialna na nedeljsko IsdanJ« „SBIlfOSTZ" stan«: za
lato Kron 5-20, za pol lota Kron 3'60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se a« sprejemajo in rokopisi se ae vrač?, j o Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0ĐINA.. Last«:k konsorcij lista „Edinost14. - Natisnila Tiskarna „Edinost -vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
■« ----Giorgio G&latti štev. 18.	--
Po3tno-hranIlnl?nl račun it 341652. TELEFON It. 11-57.
Politično društva „EDINOST" v Tr-
Stj sklicuje
javna shoda
in sicer: dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v »Konsumnem društvu« pri sv. Jakobu in dne 18. t. m. ob 4. uri po-
pol. v »Konsumnem društvu« v Ro-jari*. - Dnevni red: LJUDSKO ŠTETJE.
Radi velike važnosti predmeta, poživlja na obilno udeležbo
ODBOR Polit društva „Edinost '.
Slovenski stariši!
Dolžnost Vas kliče, da vpišete v pri kodu jih dneh svoje otroke v šolo, da si priborijo ono prepotrebno znanje, brez katerega bi jim ne bilo mogoče premagati težkih bojev za obstanek.
Naravno in poglavitno načelo vsakega poduka, ki naj bo vspešen, pa je,
«la ?e vrai na podlagi materinega jezika. Kajti edino poduku učitelja, čegar jezik otrok razume, bo sledil z veseljem, lahkoto in vspehom. Ce pa je že to načelo naravno in poglavitno, je pri nas Slovencih tem bolj potrebno, da se ga oklenemo in izvršujemo, kajti v tujih šolah na našem ozemlju se otroci nauče le sovražiti svoj rod in zaničevati
svoj lepi materini slovenski jezik.*
Stariši ! Ako hočete preprečiti, da Vas na stara leta Vaši lastni otroci ue bo«lo zasmehovali in zaničevali. pojtB
in storite svojo sveto dolžnost ter vpišite
slovenskega otroka v slovensko šolo!
Kdor svojega slovenskega otroka v-] iše v tujo Šolo, vzgaja v svojem lastnem otroku brezdomovinca zaničevalca slovenskega jezika in zasramovalca rodne nau matere.
Slovenski stariši ! Dan za dnevom čutimo sovražnikovo pest liad sabo in zato Vas rotimo pri Vaši ljubezni do lahnega naroda in otrok :
Ne množite Vi somi souražnlKoiM ursf In ne prodajajte lastne Krvi!
TRST, v septembru 1910.
Slovensko aksdem društva „BALKAN'.
Slovenci!
Zopet se bliža dan, ko bomo slavili obletnico smrti ADAMIČA in LUNDRA, ki nta na ljubljanskih ulicah prelila kri. Tedaj ,-mo priseg i. da tega dne ne pozabimo nikdar ter da bomo s podvojenimi močmi delali m svoj rod. Ne hujskanje, ne demonstracije: delo, kulturno in gospodarsko delo. to bodi naše sredstvo, s katerim se hr Ćemo uspešno bojevati proti vsem sovra-gf>m. A da dosežemo vspehe, v to treba « u o t n i b, treba denarnih sredstev. Saj je to isto or> žje, s katerim nas hočejo uničiti nsši sovražniki. Z enakim orožjem se jim moramo postaviti v bran. Tudi letos je skleailo podpisano društvo, da proslavi spomin padlih ljubljanskih žrtev s tem, da priredi svojo II. narodno zbirko, ki je lani tako lepo uspela. Nabrani denar se porabi v iste svrhe, kakor lani, namreč : tretjino za prepove bno dr. sv. Cirila in Metod-J, tretjino za dijaško podporno društvo v Trstu in tretjino za ljudske knjižnice, vzdrževane po podpisa-iea društvu.
Slovenci! Spominjajte se XX. septembra s kako svoto, naj si bo fte tako malo! T o bo najlepša proslava!
Za Slov. akad. ferijal društva Balkan"
ANTON VEKOSLAV DELAK, JOSJP KERNEV, t. i. pred-iedaik.	t. č. tajnik
BRZOJflUNE UESTI.
Francesco Verzegnassi.
PERTEOLE 15. Danes zjutraj je umrl odvetnik Francesco Verzegnassi v starosti 73 let. Pokojnik je bil svoj čas več let državni in deželni poslanec in eden naj-1 uglednejih voditeljev italijanske liberalne stranke na Goriškem.
Shod čeških nar.-soc. in državnopravno-naprednih poslancev.
PRAGA 15. Češki narodno-socijalistični in državnopravno-napredni deželni in državni poslanci so imeli danes popoludne posvetovanje, na katerem so izjavili, da ostanejo pri svojem načelnem odporu nasproti de-želnozborskim predlogam vlade in Nemcev. Ker pa nočejo opustiti nobene prilike v obrambo pravic češkega naroda, so poslanci sklenili, da se odzovejo vabilu princa Lobkovica kakor višega deželnega maršala češke kraljevina na konferenco deželnozbor-skih poslancev.
Nadomestna državnozborska volitev.
PRAGA 15. Danes se je vršila za volilni okraj Gablonz - Tannvvald - Rochlitz (kmetske občine) nadomestna državnozborska volitev. Rajmund Triibnecker (socijalni demokrat) je dobil 4727, Adolf Glčckner (nemški radikalec) 3743 in Viljem Prediger (nemška ljudska delavska stranka) 1724 glesov. Razcepljenih je bilo 13 glasov. Potemtakem je potrebna ožja volitev med Triibeneckerjem in Glocknerjem in se vrši 26. t. m.
Češko-nemška pogajanja.
PRAGA 15. Češko-nemška pogajajanja pričnejo dne 20. t. m. ob 10. uri predpo-ludne.
Vojaške vaje na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 15. Vojaške vaje petega zbora so bile nenadano odpovedane zaradi kolere.
Uvoz argentinskega mesa.
DUNAJ 15. Kakor smo zvedeli, je mi-nisterski svet dne 20. avgusta sklenil, pričeti takoj pogajanja z ogrsko vlado radi radi provizorične dovolitve uvažanja argentinskega mesa. Začasno se uvozi za posku-šnjo kontingent 10.000 tonelat. Prodaja tega mesa v notranjih krajih države bo dovoljena le pod pogojem, da se bo izrecno ozna-čalo provenijenco. Vsprejemanje uvoženega mesa in hranjenje se bo vršilo po potrebnih zdravstvenih in po veterinarskih policijskih predpisih.
Iz Srbije.
BELIGRAD 15. — Minister za unanje stvari Milovanovič, ki se je sinoči povrnil semkaj, je bil danes popoludne pri kralju na avdijenci. Minister se je nasproti nekemu uredniku „Politike" izrazil, da je povodom svojega sestanka z ruskim ministrom za unanje stvari Izvolskem imel priliko, rapravljaii z istim o vseh dnevnih političnih vprašanjih. Ta sestanek ni bil prej dogovorjen.
Finski deželni zbor.
HELS1NGSFORS 15. Predsednikom deželnega zbora je bil izvoljen Mladofinec Svinhusvud, — podpredsednikoma pa en Šved in en Starofinec.
TURČIJA.
Spor z grškim patrijarhatom. | CARIGRAD 14. Narodno skupščino je otvoril patrijarh z nagovorom v navzočnosti 60 delegatov. Na predlog patrijarha se je skupščina odgodila do 23. t. m. Mej tem naj patrijarhat dela na to, da se pri vladi odstranijo ovire, radi katerih noče porta priznati zakonitosti shoda. Ko so delegatje odšli od seje, jih je bilo aretiranih devet. Patrijarh je takoj zahteval od ministra za bogočastje, da se aretirance izpusti na svobodo, sicer da zapre patrijarhat. Minister za bogočastje ni hotel ugoditi zahtevi. Are-tiranci pridejo pred vojno sodišče.
Protigrški bojkot se poojstri.
SOLUN 15. Tukajšnji bojkotni odbor je sklenil, da čim najbolj poojstri protigrški j ; bojkot in da se odpravi olajšanje. — Tudi v slučaju diplomatične intervencije se več ne dovoli težakom, da bodo razkladali blago z grških ladij in ga transportirali. O tem sklepu so bile obveščene vse turške luke.
Budimpešta 15. (Žrebanje Palffyjevih sreček). Glavni dobitek 84.000 K je zadela št. 12.899, drugi dobitek 8400 K štev. 39170.
Kreuzburg 15. (Gor. Šlezija). Cesar Viljem je na svojem potu na Ogrsko ob 2*22 pasiral Kreuzburg.
Opava 15. Pri gradnji neke nove hiše ▼ Š koča vi je padlo pet delavcev z
odra. Trije so bili težko, dva pa lahko ranjena.
Charleroi 15. Včeraj popoludne se je zrušila razstavna dvorana, ki jo gradijo. Enega delavca so ubili tramovi, trije pa so bili težko ranjeni.
Amsterdam 15. Belgijski kralj in kraljica, kraljica Viljelmina in princ Henrik nizozemski so dospeli semkaj. Prebivalstvo jih je prisrčno pozdravljalo.
Hamburg 15. V Jernejevi ulici se je podrla neka nova zgradba}; pri tem je bilo zasutih 7 oseb. Do 2.30 popol. so izvlekli dva delavca, ki sta bila težko ranjena. Podrobnosti manjkajo.
Kongres slovanskih železničarje s u Pragi.
Tukajšnje manifestacijske slavnosti „Lige" slovanskih železničarjev so se hkratu razvile v impozantno manifestacijo sedanje slovanske vzajemnosti na kulturnem, poli-tično-gospodarskem polju. — Kakor sem Vam že na kratko pororočal, so se pričele te slavnosti v soboto. Nadaljevale so se v nedeljo a zaključile danes v ponedeljek 12. t. m.
V nedeljo dopoludne se je vršil v obširni dvorani žofinjske restavracije v resnici veleimpozanten shod železničarske „Lige", katerega so se osebno udeležili razni zastopniki mest, okrajev in drugih korporacij. Imenom kr. glavnega mesta Prage je shod pozdravil župan g. dr. Gro š. Shodu so dalje prisostvovali razni drž. in dež. poslanci, med drugimi tudi naša državna poslanca gg. dr. Hribar in dr. O. R y b a r. Tisočglava množica je posebno burno in gromovito pozdravila našega bivšega ljubljanskega župana.
Za „Društvo jugoslovanskih železničnih uradnikov" je pozdravil shod predsednik istega g. Ivan Zoreč iz Trsta, zahvaljujoč se v prvi vrsti za nad vse prisrčen in iskren vsprejem Slovencev ter dalje nagla-šujoč, da slovanska vzajemnost, posebno češko-jugoslovanska, ni tako mlada. — Že pred 100 leti so posamičniki delovali skupno na kulturnem polju, a danes delujemo za isti, že v bolj praktičnih oblikah izraženi ideal v strnjenih, organiziranih masah. — Prišli smo k Vam, bratom, da bi se pogovorili o skupnem delu, o skupnih idealih v dosego pravic, ki nam gredo kakor Slovanom in ljudem, da bi potem zamogli živeti življenje primerno človeku. Danes moramo zopet nastopati proti edinemu skupnemu sovražniku od nekdaj. — A sedaj je povsem drug položaj nego pred 100 leti. — Proseč Vas, bratje Čehi, za nadaljno pomoč v našem boju, Vam kličem v pozdrav krepek: „Na zdar" ! (Burno ploskanje).
Po pozdravnih govorih ostalih delegatov iz Galicije in Bosne je začela razprava o točkah dnevnega reda.
Predmet dnevnemu redu so bila vprašanja : službena pragmatika, ureditev pokojnin železničarjem, starostno zavarovanje in zavarovanje zoper nezgode, ureditev službe in gmotnih odnošajev, reorganizacija c. kr. državnih železnic in jezikovno vprašanje avstrijskih železnic.
O službeni pragmatiki je^ podal obširen strokoven referat kcpt. dr. Č e r m a k. Po tem referatu pa je bila vsprejeta resolucija na ministerskega predsednika Bienertha in železniškega ministra dr. Wrbo približno sledeče vsebine:
„Manifestacijski shod „Lige" slovanskih organizacij železniških uslužbencev v številu 5oOO udeležencev iz Češke, Moravska, Šlezke, Galicije, s Kranjskega, Koroškega, Primorskega, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine s soudeleženjem najodličnejših javnih korporacij in v soglasju z dopisom predsednika „Poljskega Kola" najodločneje protestuje proti zatiranju, ki se javlja v gmotnem in narodnem oziru edinole proti pripadnikom slovanskim narodom v železničarski službi. Nič manje energično protestuje manifestacijski shod proti preziranju pravic slovanskih jezikov v notranji službi, kjer sedaj vlada samo nemščina. Sklicevaje se na osnovni državni zakon prosimo za najobsežnejše uveljavljanje absolutne narodne enakopravnosti. Zbrani ehi, Poljaki in Jugoslovani slovesno izjavljamo, da uresničimo z vsemi zakonitimi sredstvi to pravično svojo zahtevo. V tej državi mora do najvišjega mesta prodreti vest, da se Slovani ne damo niti gmotno niti narodno zatirati. Govori se tako pogosto o vernih avstrijskih narodih. Naj bo tem vernim avstrijskim narodom izkazana pravičnost, proglašena v napisu na dvornem gradu temeljem države".
(Pride še).
Hrvatska kriza.
Ban Tomašič in novi program. — Obveze bana Tomašiča. — Kandidatura grofa Pejačeviča.
Zagreb, 13. 9.
—C.— Omenjali smo že kritike bana Tomašiča o programu nove stranke na Hrvatskem. Izrazili smo svoje mnenje, da. koalicija ne akceptira njegove kritike. Nu, po pisavi „Pokreta" ni izključeno, da koalicija vendar popravi program v smislu banove kritike. „Pokret" piše namreč: „Mogli bi reči, da so ti (banovi) prigovori stilistične naravi, ker se ono, česar Tomašič išče. ne protivi duhu programa nove stranke !" — Potemtakem ne bi bilo izključeno v tem oziru sporazumljenje bana Tomašiča s koalicijo.
Važen je odlomek „obveze bana Tomašiča" iz govora bivšega sekcijskega šefa dra. A. B a d a j a na volilnem shodu v Novi Gradiški. Dr. Badaj je namreč izjavil sledeče :
„Pakt med koalicijo in banom je razvezan. — Obe strani imata sedaj svobodno roko. Vendar pa ima ban Tomašič iz pakta poplačati neki dolg, ker ni mogel izpolniti vsega pakta. On ni mogel vse Rauchove vlade ukloniti, da bi na ta način dal zadoščenja pogaženi ustavi ; za to pa mora vzravnati ravnotežje pogodbenega interesa. To zahteva juridična logika, to zahteva politična morala!
Razun tega je prevzel ban Tomašič obvezo, da reši spor, navstavši radi železniške pragmatike. To je obljubil ban v saboru vsemu narodu in je odločil, da se loti rešitve letošnje jeseni. Te obveze ban Tomašič mora izpolniti, ako noče zapuščati banske stolice s političnim deficitom. — Če ban Tomašič vzame te obveze kakor bazo svojega delavnega programa, more biti gotov tudi nadaljne podpore od strani koalicije."
To bi bile torej predhodne zahteve za sodelovanje z banom Tomašičem.
Ali, v kolikor se koalicijsko novinstvo strinja z banom ob programnem vprašanju, v toliko je prišlo do nasprotstev zaradi volitev. V volilnem okraju Našice kandidira — kakor smo že poročali — urednik „Pokreta" in od koalicije Wilder, a kakor banov kandidat bivši ban grof Pejačevič. To dejstvo, kakor tudi kandidatura Rauchovca Aranitz-kega vzbujata veliko nezadovoljstvo proti Tomašiču.
Pripomba uredništva. To situ-acijsko sliko nam je odposlal naš dopisnik pred plenarno sejo koalicije, ki se je vršila v Zagrebu v torek na večer, torej, ko sklepi te konference še niso bili znani in ki po-menjajo debelo črto čez vse račune bana Tomašiča. Ne Ie, da na konferenci niti govora ni bilo o kaki spremembi programa nove stranke, marveč je koalicija soglasno vsprejela od Tomašiča napovedani jej boj, skleni vši, da poj de samostalno in solidarno v volilni boj in bo glasovala le za svoje kandidate.
Ob enem je srbska samostalna stranka prijavila, da ostane v koaliciji z novo stranko.
Češki pos!anec p. Šilinger na adreso „Slovenca4*.
Polemizujoč z izvajanji v „Slovencu" ozirom na prizadevanja v dosego edinstvenosti čeških strank na dunajskem bojišču, je češko-moravski poslanec p. Šilinger — torej mož, ki ga menda tudi „Slovenec" ne bo prišteval med liberalce — v brnskem katoliškem glasilu „Hlas" naslovil na adreso glasila slovenske S. L. S. nekaj vrlo aktu-velnih in resnih besed.
Naprej reagira p. Šilinger na „Sloven-čevo" tendencijozno taktiko, da p. Silingerja vedno postavlja poleg prof. Masaryka, kakor glavnega nasprotuika taktike dra. Šus-teršiča.
Poslanec Šilinger — sicer ne ve, komu hoče „Slovenec" s tem več škodovati: ali njemu, ali prof. Masaryku ; izjavlja pa, da mu ob tolmačenju državne politike in zgrešene Susteršičeve taktike sosedstvo proj. Ma-saryka ni prav nič nadležno !
„ V pojasnilo te svoje izjave podaja prof. p. Šilinger „Slovencu" zlatega pouka, kakor imperativno izhaja iz pravega patrijotizma in resnične ljubezni do svojega naroda : da še tako velike razlike v nazorih o kulturnih stvareh ne izključujejo jednakih nazorov v političnih stvareh! Saj ravno okolnost, da tako različne stranke imajo jednak nazor o kaki gotovi stvari, je dokaz, da je ta nazor pravi.
Zato preziramo — naglaša p. Šilinger — z absolutno mirnostjo vsa tendencijozna zbadanja „Slovenčeva".
Stran II
»EDINOST« št. 257.
V Tretu, dne 16. septembra 1910
Na to izraža rečeni češki poslanec svoje uvcrjenje, da Šusteršičeva taktika „ na jesen ne najde več take rezonance. — Šilinger je namreč nasprotnik Šusteršičeve obstrukcijske taktike, ker je uverjen, da po poti stroge opozicije pridemo poprej do cilja. Tudi on noče, da bi prihodnji enotni češki klub postal grob Slovenske enote. Pred vsem želi, da se slovanske stranke sporazumejo ob italij. univ. vprašanju: toliko v stvari sami, kolikor glede taktičnega postopanja !
P. Šilinger opozarja gospodo pri „Slovencu" na nadaljno zlato resnico, da je v politiki strast najslabša svetovalka. S strastjo se pač lahko podira najtrdnejo trdnjavo, ali sezidati se ne more žnjo niti pasje koče.
Posl. p. Šilinger zaključuje: Koliko smo izgubili z dosedanjo taktiko, to vemo. Če pa „Slovenec" in njegova stranka nista nič izgubila, jima le častitamo na tem !!
Posl. p. Šilinger je res najjasneje pokazal na vzroke, ki so v prvi vrsti tudi nas dovedli v navskrižje s „Slovencem" in njegovo stranko.
Prvi vzrok je, da pri „Slovencu" radi razlik v nazorih o kulturnih stvareh odklanjajo vsako skupno postopanje v političnih stvareh, tudi če bi življenski javni interes naroda zahteval tako skupno postopanje — kakor to eklatantno in kričeče predočuje slučaj Hribarjev, oziroma državni atentat vlade na avtonomijo naših občin.
Drugi vzrok našemu navskrižju s „Slovencem" pa nam pojasnjuje prvega : „Slovenceviu krogi se dajajo voditi od strankarske strasti!
Spor med turško vlado in grškim patrijarhatom.
V zadnjem času se je zelo pooj-stril spor med turško vlado in grškim patrijarhatom. Mladoturki hočejo popolnoma odpraviti stare privilegije in za to so tudi prepovedaii sklicanje grške narodne skupščine v Carigradu.
Pripadnost h kaki cerkvi igra na Balkanu mnogo važnejo vlogo nego kje drugod. Vas, ki priznava grški patrijarhat, se smatra za grško, vas, ki je odvisna od boigarskega eksarhata v Carigradu, velja za bolgarsko. Nasprotstvo med pripadniki patrijarhata in eksarhata se je poojstrovalo od leta do leta in razburjenost v grških krogih je naraščala čim dalje bolj, ko so Bolgari zasedli šole in cerkve, ki so pri-pripadale Grkom. Turška vlada je, da napravi enkrat konec večnim prepirom, predložila v zadnjem zasedanju zbornici zakonski načrt, ki določa, da se ima v bodoče cerkev v kaki vasi odkazati oni narodnosti, ki iina v tozadevni vasi večino. Za manjšine hoče turška vlada zgraditi nove cerkve na svoje stroške.
Teinu se je pa grški patrijarhat z vso odločnostjo uprl. Za-se zahteva vse cerkve i in šole, ki so mu pripadale za časa ločitve bolgarske od grške cerkve (v sedemdesetih letih minolega stoletja) in sicer utemeljuje to s tem, da so te cerkve in šole ustanovi!. pristaši patrijarhata. Zaman je patrijarh prosil sultana, naj ne potrdi zakona, zaman se je obrnil na velikega vezirja.
Potem je pa pričel patrijarhat prirejati pr testne shode in je poslal škofom okrožnico, v kateri je v razburljivem tonu slikal položaj pristašev patrijarhata. V je bilo
Sedaj sedim tu v zaporu od 5. janu-varja do danes, ne da bi bila kaj zakrivila. Moji gospodarji mi morejo izdati vsak čas je najboljše spričevalo. Prosim gospoda vladnega predsednika, da bi blagovolil odrediti, da bom izpuščena iz zapora, da morem zopet stopiti v službo, da bom kaj zaslužila, ali pa da me se spravi v domovino.
Gospodar, pri katerem je služila, se je na prošnjo sopodpisal ter pristavil: Prosilka je deklica, kateri ni mogoče v ničemer prigovarjati".
Vlada je seveda odstopila stvar „Land-ratu", ki je odgovoril gospodarju deklice : „Na Vašo prošnjo Vam naznanjam, da na podlagi obstoječih predpisov deklice ni mogoče izpustiti iz zaporov". — Deklica je morala torej dalje sedeti celi junij, julij in avgust. Pred par dnevi je bila spravljena v Neumiinster. Kje je pristojna sodnija ? — Vsak, ki je radi kakega pregreŠka ali hudodelstva aretiran, ima pravico, da se ga brez odloga v 24 urah predvede njegovemu sodniku. Kak razlog je bil, da se je izgnalo to inozemko, ki je služila 14 mesecev na enem mestu in se jo more torej smatrati za naseljeno ? In s kakim razlogom se jej je moglo kratiti osem mesecev njeno svobodo ?"
Tako nemški državni poslanec. Če se celo pruski podanik zgraža nad gori omenjenim postopanjem, kaj naj rečemo Šele — mi ?!
In vendar: Našel se je mož, ki se je potegnil za avstrijsko podanico, ni pa bilo nikjer avstrijskega konzula.
Kaj bi storila vse nemška diplomacija, ko bi se dogodilo kaj s ličnega kakemu nemškemu podaniku pri nas ! Ali seveda : do tega ne more priti, ker našim oblast-nijam, ki imajo sicer velikansko korajžo, ko se gre za lastne podanike slovanske narodnosti, zleze takoj korajža v hlače, ko imajo posla s kakim pruskim pritepen-cem. —
Dnevne novice.
Pasivni odpor na južni železnici.
Dunaj 15. Danes je pričel na vseh progah južne železnice pasivni odpor, ker ni ravnateljstvo južne železnice izpolnilo zahtev železničarjev.
Dunaj 15. Neka tukajšnja korespondenca poroča, da so prišli zastopniki koali-ranih osebnih zvez, k generalnemu ravnateljstvu južne železnice, ki jim je naznanilo, kaj jim privoli. Na seji, ki se je potem vršila, je bilo sklenjeno priobčiti generalnemu ravnateljstvu, da so te privolitve nezadostne in da se jih ne more predložiti osebnim zvezam. Nadalje se je sklenilo brzojaviti zaupnikom, da ustavijo pasivni odpor le na posebni ukaz koalicijskega vodstva.
Domače vesti.
Tržaški mazzinijanci v Gradcu. —
Italijanski listi javljajo, da se od mazzini-jancev, ki so bili minuli teden spravljeni v zapore v Gradcu, nahajajo oni štirje, ki so bolai, v jetniški bolnišnici.
Daljno preiskavo vodi sodnik dr. For-
ster.
Nekateri sorodniki obtoženih so se okrožnici j predstavili preiskovalnemu sodniku s pro-rečeno, da je sedaj v Turčiji manj I šnjo, da bi jih smeli obiskati. Preiskovalni
svobode nego pod Abdul Hamidom. — sodnik je pa izjavil, da obisk zaprtih bo do-Pismo enči^c vsebine je poslal patrijarhat' voljen šele po zaključeni preiskavi, tudi ministerstvu za uk in bogočastje. Mini- Ta odredba da je bila sprejeta z ve-
ster ie pa, ko ie prečital to noto, izjavil, da je ne vsprejme in da ne dovoli sklicati narodne skupščine. Patrijarhat je pa protestiral proti temu, da ni hotel minister vspre-jeti note, a ta je ponovno izjavil, da ne more porta dovoliti, da se sestane narodna skupščina.
likim obžalovanjem in začudenjem, ker so bili v Trstu tudi perijodični obiski dovoljeni. Sicer da se vsi zaprti počutijo razmeroma dvbro.
K temu poročilu italijanskih listov bi imeli mi še dostaviti, da so bili obtoženi mazzinijanci spravljeni v Gradec, ker vodi
Vkljub temu je patrijarhat sklical na- 1 vso preiskavo korno poveljstvo v Gradcu, rodno skupščino. — Ta narodna skupščina Iz Trsta so imeli vsi spisi o zaslišavanju grškega patrijarhata sestoji iz 12 škofov obtoženih romati v Gradec na korno po-sir.ode, iz 12 metropolitov, ki si jih izvoli, i veljstvo in od tam nazaj. Zato se je prei-iz 8 členov sveta laikov in iz delegatov- j skava vlekla tako na dolgo in široko in lajikov 81 škofij patrijarhata, ki pošiljajo v j zato niso bili obtoženci po par tednov niti narodno skupščino vsaka po enega dele- zaslišani. V Gradcu pojde vsa stvar vse-
kako hitreje.
S poti po Češkem. — V „Jihočeskich listich" v Budijejovicah piše 7. t. m. dr. A. Zatka .kako starosta Narodnega sveta v Budijejovicah, sledeče:
„Češkim starišem ! Pred šolskim vpisovanjem smo. Zopet nastajajo nerazumljiva nasilstva čeških sta-

Kako se postoma v Rusiji z avstrijskim! podaniki ?
Pod tem naslovom priobčuje poslanec nemškega državnega zbora ar. Struwe v „Kieler Zeitungu-i sledečo nezaslišano nasil-
stvo pruske nasilnosti:
Neki kmet na otoku Fehmaru je dne^išev zoper lastno deco, ki v glupi do-
12. novembra 1908 vzel najprvo za eno leto v službo neko Poljakinjo iz Galicije, z imenom Josipina Kastan. Ker je deklica siu-žila v popolno zadovoljnost svojega gospodarja, je bila službena pogodba po preteku enega leta podaljšana za eno daljno leto. Naenkrat — dne 5. jan. 1910 — je bila deklica na odredbo „Landrafa" (naš okrajni glavar, samo še bolj nadut! Ur.) okrožja oldenburškega aretirana. Kot razlog se je navedlo, da bi bila morala deklica kot ino-zemka najdalje do 20. dec. 1909 zapustiti »emško ozemlje.
Posestnik, ki bi bil deklico rad zopet imel, se je obrnil na svojega uradnega predstojnika, na „Landrata", ali vse zastonj. Deklica je ostala v zaporu. — Konečna je bila dne 16. maja t. L imenom deklice poslana na vladnega predsednika (naš namestnik ured.) v Šlesviku prošnja, v kateri je rečeno:
mišljiji, da se bo otrokom v življenji boljše godilo, vlačijo svoje otroke k vpisovanju v nemške šole.
Tako postopanje je naravnost nespa-metnost, je ravnanje proti dobri bodočnosti lastne dece, je zločin, ki ga zagrešajo sta-riši na nedolžni duši svojega otroka. Tisočkrat je bilo to že dokazano, leto za letom pišejo o tem vsi češki listi, žalibože vedno zaman.
Kdaj pride naše ljudstvo do spoznanja ? Kdaj bo razumevalo, da je to kazni vreden čin, ako se češko dete daja v nemško šolo, kjer je Ie more, mu oglupujejo duševno silo ter je odtujujejo starišem in nam vsem !
Češki stariši! Mislite o tem, ni-li to zločin, ki ga zagrešate na nedolžni duši lastnih otrok in vsej njih bodočnosti ? ! Sodite sami, ali bi ne bili sovražniki lastne dece in zraven izdajalci svoje češke krvi,
vredni, da bi vas lastni otroci proklinjali in vsi zavedni Čehi vam šteli to v greh ?!
Ljubite-li svoje otroke, imate-li v srcu čuta in v glavi razuma: spomnite se v trenotku Šolskega vpisovanja svoje odgovornosti za bodočnost lastnega otroka in
zaupajte ga le češki šoli, ki vam napravi iz njega človeka — poštenega, zmožnega da bo preživljal sebe in bodočo svojo družino, in ljubečega jezik in narod svoj!
Istočasno zahtevamo od vsacega Čeha, da poučuje one obžalovanja vredne zaslepljene stariše, ki bi navzlic vsemu svarilu hoteli vesti svoje brezbrambne otroke v nemške šole.
Vršimo v teh dneh vsak svojo narodno dolžnost!"
* * *
P. S. Slovenci! Čitajte v to pismo in stavite na mesto besed „Čeh" „češko"-„Slovenec" in „slovensko", a k besedi „nemška šola" dostavite še: in „laška"... in ravnajte se po tem!
Konsumno društvo c. kr. državnih uradnikov. Prejeli smo :
V „Edinosti" od nedelje je bilo čitati, kako da so večletna delavca odslovili iz službe in ju nadomestili z dvema „regniko-Ioma".
Ravnateljstvo zadruge je priobčilo sicer v „Edinosti" od minole srede tozadeven popravek, ki pa se nam ne zdi toliko jasen in odločen, da bi nas prepričal popolnoma. — Nu, za sedaj verujmo ravnateljstvu.
Vsakako pa zahtevamo slovenski zadružniki decidirane izjave, da se niso in se ne bodo vsprejemali v službo regnikoli, dokler je domačinov na izbero. Vodstvo zadruge naj ne pozabi nikar, da so se na zadnjih volitvah odbora te konsumne zadruge ravno slovenski zadružniki toliko ogrevali za kandidate, ki so sedaj v odboru in ni bilo malo agitacije za omenjeno „slovensko" listo — brez Slovencev.
Kar zahtevamo mi slovenski členi zadruge, je zares — minimum. In če b« celo državni uradniki hoteli prezirati celo to minimalno zahtevo na korist naših domačinov: česa moremo — vprašamo — zahtevati od privatn h strank, oziroma tvrak ? !
Dalje smo prejeli na italijanskem jeziku: Popravek gospoda Marcocchie v „Edinosti" od 14. t. m. nikakor ne odgovarja resnici. Ni res, da sem jaz s svojim govorjenjem spravil zadrugo v slabo luč: to je prosta izmišljotina. Da so me gospodje odpustili iz kakoršnegabilo razloga, ne bi bil ničesar rekel; ali, ker je gotovo, da so vsprejeli na delo regnikole in ker bi bil naslednji dan imel nastopiti službo drug težak, nisem hotel vsprejeti knjižice z opazko, češ, da sem odpuščen radi pomanjkanja dela. Pripravljen sem dokazati svoje trditve. Reči mi je še gospodom, da nisem deial le 12— 13 ur, temveč tudi 15—16 ur na dan brez odškodnine. Delal sem vedno drage volje, a ko bi bil vedel, da bom odškodovan na tak način, ne bi si bil toliko prizadeval. Giuseppe Francovich, bivši težak zadruge c. kr. drž. uradnikov.
Sokolska slavnost pri Sv. Ivanu. —
Čakal sem spretnejšega peresa, ki bi opisalo nedeljski nastop in slavnost Vrdeljskeg? Sokola, ali ker je bilo moje čakanje zaman, izvolite priobčiti to-Ie poročilce o tej divno vspeli slavnosti.
Iz čmerikavega dopoludne se je izcimil prilično lep popoldan, tako, da je bil ko-nečno vsakdo gotov, da nebo s svojo „roso" ne bo motilo svetovanske prireditve.
Vremenu primerno so se bili spremenili tudi dopoludne — kisli obrazi njih, ki so bili namenjeni k sv. Ivanu, ko so videli nad seboj skoraj jasen svod. In opravili so se v „praznično oblačilo".
Prvi so prikorakali v Sv. Ivan prvaški in Openski „Sokoli", ki so po kratkem pozdravu šli v družbi Vrdeljskega „Sokola" nasproti svojim tržaškim bratom do „Bo-šketa".
Ker je bilo radi razburjenja zadnjih dni skupno odkorakanje zabranjeno, so se okolo 3. uri popoludne pripeljali v kočijah tržaški Sokoli, katere je v prisrčnih besedah pozdravil starosta Vrdeljskega Sokola, brat G r m e k. — Na prisrčnem vsprejemu se je zahvalil podstarosta trž. „Sokola" brat dr. S la v i k. — Všprejem v Bošketu, kjer ni bilo še nikoli zbranih toliko število Sokolov, je napravil na vse gledajoče občinstvo velik utis.
Ob živahnem pozdravljanju od strani občinstva in godbo na čelu so Sokoli na to odkorakali v Sveti Ivan, kjer so jih narodne žene in dekleta obsipale s cvetjem. V sprevodu je korakalo okolo 100 Sokolov v kroju.
Točno ob petih popoludne je pričela na vrtu „Narodnega doma" javna telovadba, katere so se vdeležili: moški in ženski naraščaj, telovadkinje in telovadci, kakor tudi posebna vrsta predtelovadcev Vrdeljskega „Sokola". — Telovadba, ki je trajala dve uri, je bila zaključna z več krasnih skupin.
Oceno telovadbe prepuščam strokov-njaškemu peresu in se omejam le na konstatacijo, da se je vsa telovadba, po mnenju
vseh gledajočih, izvajala izreda« precizno. Zadovoljstvo ljudstva nad tolikim vspehom se je jasno zrcalilo v burnem odobravanju in ploskanju, katerega so bili telovadci in telovadkinje neprestano deležni. — S posebnim navdušenjem s« bile pozdravljane telovadkinje na izvajanju telovadbe s kiji, kakor tudi vrsta predtelovadcev.
Po telovadbi, — ki je nudila gledajočim res obilo vžitka — so nastopila razna pevska društva in razvila se je po širnem z došlim občinstvom prenapolnjenim vrtu živahna domača zabava.
Vrdeljski Sokol je dokazal z nedeljskim nastopom in prekrasnim vspehom, kolik« se da doseči s trdno voljo, ljubeznijo do strani in vstrajnostjo. — Ta vidni napredek Vrdeljskega Sokola naj bi bil v izgled in vspodbujo ostalim sokolskim društvom in odsekom na tržaškem ozemlju.
Ne morem zaključiti tega površnega in kratkega poročila, ne da bi omenil, da /ma na tem krasnem vspehu največ zasluge neutrudni načelnik Vrdeljskega Sokola brat Perhavec. Seveda gre zasluga na nepričakovanem nedeljskem resultatu tudi vsem res vstrajnim in marljivim sodelujočim članom in članicam.
Z nezmanjšemo delavnostjo naprej p« začrtami poti do nadaljnih vspehov na telovadnem in narodnem polju v smislu se-kolske ideje! — Na zdar !
J. K-c.
Pripomba uredništva. — Hvala gospodu dopisniku! Neljubo zaključje, oziroma ne-sporazumljenje je zakrivilo, da ni imel naš list — v največe obžalovanje uredništva — svojega poročevalca na tej slavnosti našega „Sokolstva".
Zahvala. Da je slavnost „Vrdeljskega Sokola" izpadla vkljub slabemu vremenu nepričakovano dobro, zahvaljuje se podpisani odbor bratskim „Sokolom" iz Trsta, Prvačine in z Opčin, cerkvenemu pevskemu zboru, „Čitalnici" od sv. Jakoba, „Zastavi" iz Lonjerja in tamburaškemu zboru društva „Trst".
Istotako se odbor zahvaljuje gospema Ponikvarjevi in Grmekovi za njiju trud in požrtvovalnost pri „Kolu sreče", br. načelniku, podnačelniku, vsemu članstvu, ženskemu oddelku in naraščaju, ki so s svojim nastopom povzdignili ugled našega „Sokola".
Srčna hvala vsem onim prijateljem „Sokola", ki so preplačali vstopnino in do-poslali darila za „kolo sreče".
AkG smo katero društvo nehote prezrli, ali mu nismo mogli pri najboljši volji ustreči — naj nam oprosti !
Z željo, da si „Vrdeljski Sokol" ohrani simpatije vseh nedeljskih gostov, kliče jim: Na zdar !
Vsprejemanje učencev v pripravnico na Prošeku. Nedavno je bilo naznanjeno v „Edinosti", da se v pripravnico sprejemajo samo oni dečki, ki so dovršili 5. ali 6. leto ljudske šole, torej taki, ki so dovršili 11., oziroma 12. leto svoje dobe.
Ker so ti dečki v najboljšem slučaju po enoletnem, navadno pa šele po dvoletnem obiskovanju pripravnice sposobni za vstop v srednjo šolo, dosežejo 13. ali 14. leto, ko vstopijo v 1. razred srednjih šol. —
Zategadelj vprašamo višo šolsko obla-stniio: zakaj se morajo otroci slovenskih stariše v 3—4 leta več pripravljati za vstop v srednjo šolo in kako to, da se na drugih pripravnicah vsprejemajo dečki iz 3. šolskega leta ljudske šole ? !
Prizadeti oče.
Magdalenska CM podružnica priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo 18. t. m. svojo tretjo vrtno veselico v Obrtniškem društvu pri sv. A n i (blizu klavnice). Sodelovala bosta pevsko društvo „Slava" in godbeno društvo „Lira", obe iz sv. M. Magdalene spodnje, kar priča dovolj, da bo zabava krasna. Ker je čisti dobiček Ha-menjen za zgradbo slovenskega otroškega vrtca, je pričakovati obilne udeležbe, posebno iz obeh Magdalen in iz Skednja; pa tudi meščani bi morali z obilno udeležbo dati našim okoličanom vzgled narodne zavednosti. Pomislimo, da je med okoličani takih, ki resno mislijo, da je Slovenec le človek za nižje posle in se radi tega sramujejo svoje narodnosti in jo celo zaničujejo.
Začetek je ob 4. uri popoludne. Po koncertu bo- ples.
Ker se bo vrtelo tudi kolo sreče, so naprošena vsa narodna dobra srca za mal dar, da bo sreča tem obilnejša. Darovi naj se dopošljejo vsaj do sobote. Vsprejemata jih blagajnika CM podr. g. F. Trošt, gostilna „Pri Tirolcu" sv. M. M. zgornja in g. Benedikt Godina pri sv. M. M. spodnji.
Narodni trgovci, pozor! Zadnje čase zopet nastopajo Franckovi potniki s pretvezo, da se prodaja Franckova cikorija v prid naši Ciril-Metodovi družbi. To je slepilo javnosti. Družba sv. Cirila in Metoda ima pogodbo edino le s Kolinsko tovarno v Ljubljani, ki je slovansko podjetje, daja zaslužka slovenskim delavcem in jako lepe prispevke Ciril-Metodovi družbi in drugim narodnim društvom. Zato pa je naša narodna dolžnost, da podpiramo Kolinsko tovarno, Zavedni trgovci naj pouče o tem odjemalce, a Ciril-Metodove podružnice naj skrbe, da
V Trstu, 16. septembra 1910.
„EDINOST" št. 257.
Sti&B HI
bodo imeli vsi trgovci v zalogi Kolinsko kavino primes. Redne odjemalke dobe vse leto brezplačno „Slovensko Gospodinjo" pri trgovcu. „Svoji k svojim" v našo narodno obrambo !
Na koncertu Št. Jakobške „Čitalnice- ki se vrši v nedeljo 18. t. m. v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu, bo tudi društveni orkester proizvajal jako lepe skladbe; tako : uverturo iz opere „Teharski plemiči" Foersterjevo: Pesem sv. Venče-slava in V. Mirkovo: Slovensko uverturo, ki še ni bila nikoli izvajana. Kdor si želi popolnega vsporeda, ga dobi brezplačno v slov. knjigarni (ul. Caserma).
Po koncertu bo ples do polnoči. — Vstopnina h koncertu 60 stot. Sedeži I vrste 80, II 60, III 30 stot. — Začetek točno ob 4. in pol uri popoludne. Opozarjamo, da bode med izvajanjem posamičnih točk vhod zaprt, da ne bo motenja.
Glasbena šola. St. Jakobške Čitalnice (Campo S. Giacomo 5 I). Vpisovanje do 20 t. m. vsaki večer od 8—10. V nedeljo 18. t. m. od 10—12 dop. Vpisnina 1 K. — Opozarjamo, da ima šola letos na razpolago vrle učitelje, zato smo prepričani, da se, kakor vsako leto, tudi letos upiše veliko število učencev. Poučevalo se bo vse inštrumente.	Vodstvo.
Nevročljive poštne pošiljatve. C. in kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je poslalo seznam navadnih in priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu avgustu v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte, in ki so jim odpo-šiljatelji neznani. Ta seznam je objavljen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu. —	_
Tržaška mala kroni
Štirje samomori. Alma Antonini, stara 19 let, šivilja iz Legnaga pri Vidmu, stan.
v zagati S. Tecla št. 121, je včeraj popoludne izpila na pokopališču pri Sv. Ani večo množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, a zvečer ob 7. uri je umrla.
Valentin Debortoli in Emilija Kriščak sta po noči okolu polunoči izpila na neki klopi na Acquedottu lizola in še drugega strupa. Umirajoča so prepeljali oba v bolnišnico.
Obesil se je včeraj popoludne v gozdiču pri Sv. Alojziju uradnik Maks Deutsch, star 32 let. Truplo so prepeljali v kapelo pri Sv. Juštu.
Poskus samomora. Avgusta Marič, stara 20 let, iz Komna, sta. v ul. Stadion 15, se je okolu polunoči vrgla pri Sv. An-dre j v morje. Rešili so jo iz vode in odvedli v bolnišnico.
Ranjen z nožem. Sinoči je bil od neznane osebe ranjen z nožem v trebuh neki Viljem Detach, stanujoč v ul. Cattedrale št. 7.
Tatinski Čini. Predvčerajšnjem zvečer ob 10.30 je redar aretiral v ul. Industria nekega človeka, ki je nosil precejšen zavoj, pa se je nekam strahopetno oziral naokrog. Aretiranec je bil 19 letni Ezio Senizza, pleskarski vajenec iz Trsta, stanujoč v ulici Michelangelo št. 9, ki je kljubu svoji mladosti dal oblastim vzroka, da so se morale pečati z njim. V zavoju je bila rjuha in volnc-n plašč. Ko je bil aretiran, sta jo dva človeka, ki sta se držala vedno v njegovi bližini, kar najhitreje pobrisala. Na policiji je Senizza izjavil, da sta mu ona dva, ki sta zbežaja, izročila ona oblačila in da je bilo med nekaterimi trami v ul. Cristoforo Colombo skritih še drugih rečij. Redarji so šli tja in res našli več komadov oblačila. Pozneje se je dognalo, da je vse to bilo vkredeno Avreliji vdovi Sterle, stanujoči v Zgornji Kjarboli št. 710. Ta-le je izjaviia, da so se vkradene stvari nahajale v kleti, katere ključ je bil izginil že pred par dnevi. Kar se ni našio vkradenega oblačila, so tatovi prodali starinarju Verzegnassi v ul. del Rivo za tri krone. Starinar je v Senizzi spoznal prodajalca. Kar je bilo vkradeno Sterletovi, je biio vredno 90 K. Tudi oba kompanjona Senizze je policija iztaknila in aretirala. Ista sta 15-leten Ivan Zegler iz Trsta in 18-leten Rudolf Kovaš iz Postojne.
.loiedar in vreme. Danes: Ludmila vd. — Jutri: Lambert šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 20° Ce!s. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Zmerni vetrovi. — Zmerna vročina.
Toženec je včeraj na razpravi zanikal, da bi bil prijel redarja — ki je njegov bratranec in s katerim sta bila vedno v prijateljskem razmerju — prijel za roke. Pač pa j da mu je velel oditi, rekši mu: „V mojem stanovanju imam samo jaz vkazovati!"
Redar Cattai, zaslišan kakor priča, ni znal določiti, je li bil šel na Stenerjevo stanovanje kakor javni funkcijonar, ali je inter- j veniral le kakor prijatelj in sorodnik. Ste-' nerjeva žena je — dasi sta bila z njim še druga dva redarja — poznala ravno njega, rekša mu: „Te prosim, Peter, pojdi malo k nam !"
Sodišče se je prepričalo, da je bila re-darjeva intervencija le privatnega značaja, in je Stenerja oprostilo obtožbe.
Ker je prodal zaplenjenega vola.
Na zaostalih davkih je bil Josip Vergant — kmet, iz neke vasi blizu Buzeta — dolžan c. kr. erarju svoto K 14347. Da iztirja to svoto, je c. kr. erar uvedel proti Vergan-tu eksekucijo. Zaplenili so mu vola, a on je potem istega vola prodal.
Radi tega se je moral včeraj zagovarjati na tukajšnjem deželnem sodišču. Priznal je, da je prodal vola, a izgovarjal se je, da ni vedel, da je bil ravno oni vol zaplenjen, ker je imel dva vola. Sicer pa je on ekse-kutorju, ko je prišel, da bi prodal vola na dražbi, ponudil druzega vola.
Kakor priča je bil zaslišan eksekutor Vincencij Poropat, ki ni povedal druzega, nego, da ni več našel v hlevu zaplenjenega vola.
Toženčev branitelj odv. dr. Cosulich je vendar dosegel, da je sodišče kaznovalo Verganta le za prestopek, in sicer na samih 5 dni zapora.
Odmev z občinskih volitev v Nabrežini.
Dne 6. julija 1.1. so se vršile v Nabrežini občinske volitve. Volitev sta se vdele-žili dve stranki: kmečka in socijalno demokratična.
Pristaš te poslednje, Roman Kozmina, je bil vstavil na cesti Andreja Kozmina in ga vprašal, za katero stianko da bo glasoval. Ko mu je povedal, da za kmetsko, si je dal pokazati glasovnico; a ko mu je Andrej Kozmina dal glasovnico v roke, mu jo je on raztrgal.
Vsled tega je bil pozvan včeraj na odgovor na tukajšnje deželno sodišče. Rekel je, da ni on razrtgal glasovnice, ampak da jo ie raztrgal Andrej Kozmina sam, ko mu jo je viekel iz rok.
Sodišče je zaslišalo Andreja Kozmina, ki je pa povedal ravno nasprotno, vsled česar je bil Roman Kozmina obsojen na 20 K globe.
Radi zločina goljufije.
se je moral zagovarjati 37-letni Fran Grilanc, kmet in posestnik v Saležu. Grilanc je meseca oktobra 1. 1. pri tvrdki Ivan Jax & sin naročil dve kolesi, v skupni vrednosti 490 kron. Plačal je na račun 30 K in potem obe kolesi zastavil v tržaški zastavljalnici.
Na včerajšnji razpravi je toženec priznal, da je zastavil kolesi. Ni pa vedel, da si je bila tvrdka pridržala lastninsko pravico nad kolesi do popolnega plačila.
Njegov branitelj, odv. dr. Otokar Rybar ie opozoril sodišče na dejstvo, da je tvrka Jax tožila Grilanca civilnim potom na plačilo koles in da je bil Grilanc tudi obsojen v plačilo dotične svote. Tvrdka Jax bi bila lahko iztirjala dotično svoto potom izvršbe, a ni storila tega. Sploh, da je stvar popolnoma civilne naravi. Na noben način se pa ne more govoriti o goljufiji, ker ni toženec posegel po nikakem sredstvu v svrho, da bi zavedel tvrdko Jax v zmoto.
In sodišče je Grilca proglasilo krivim zločina poneverjenja in ga obsodilo na mesec trde ječe.
DruStvene vesti.
Pevsko društvo „Ilirija" uljudno vabi gg. pevke in pevce, da se gotovo vdeleže nocojšnje pevske vaje, ki prične ob 8. uri in pol ; to z ozirom na nastop, ki se v kratkem pripravlja. Pridite gotovo vsi, tudi zato, ker bo po vaji pogovor. Razpravljali bomo o važnih stvamh.
Svoji k svojim ! O&likav. krojačnica Svoji k svojim !
Avgust Stnlar
TRST - Via delle Poste štev. 12,1. nad. - TRST
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
IZURSOJE USflKOURSTNE OBLEKE
najnovejše mode (od 50 K naprej)
in Tsaio?. uniforme. - Narocbe se izvršijo ločno. - Delo solidno.

G. J. SERRA VALLO
Trst.
Veseli me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje o Vašem izdelku ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), ki ga rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo uživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo ž njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem posebno ženskam v času konvalescence in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Vaše vino prepotrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno.
SOLUN\ 12. junija 1909.
Dr. NEDELKO.

SOUDNO : 551: ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIAI
FRST - V A MALCANTON - TfSST
Odpri sc j« KiTicTnarnr
v Skednju ft4MWHfliWj|S
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA.: I. mestu 30 vin., otroci in ?o|ald 20 m. II. mesto 23 m, otroci ii Tojati 10 ?.
^oceie
se
ofciščits /e--»-A - iad ač?«
3 fiSfc nč
Mlc^sfc & ? »V
Fonte drjls FsHra t
(vcj'ai Tc»rrczite> • y iao'j?	.jenih

al	v
M
i:i Poste? SilfO'fl
-Alir. citt& <ii
b;*.r z*	^ dečk*
;oČne jope. kakor tudi
* thbv. SLO otroke. Po^ian: z L obiftotov. Oblrkf- t-.r (Jen: :r drle Dt iavBžrr c r i..- j?.'.*; : -:iea NVp:ecoočljfri plnSč (pnstir ;r>iiti) SpectJaUto»a Ifcgo iv- b ieozt-nrinkib b-*-. ijiRoT&vijftjo t- otačic po a en vo najnovejši iažej, ro-.tlao i.- i?- gSEtao po gizkii. cccufc
Ispred sodišča;
Radi javnega nasilstva.
33-letni tesar Josip Stener, ki biva v Miljah, je bil tožen, da je dne 23. maja t.1. prijel za obe roki občinskega redarja Petra Catiai-a, in ga podil se svojega stanovanja, kamor je bil Cattai prišel na poziv Stener-jeve soproge Angele.
Ta poslednja je bila namreč naprosila redarja, naj gre pomirit njenega moža, ki jo je baje hotel pretepati.

III
Tražimo činovnika izučenog KNJIGO VOLJU. Prednost imaju oni, što su do sada bili u koje banke ili veće kred. zadruge. Ponude do 25. rujna o. g. obložene svjedočbama. Neka se oglase i oni, koji bi željeli u nas stupiti u praksu.	=
Istarska -ostjtlnica u Puli
j?
dne 14. septembra 1910
Aii se hočete po ceni obSeči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA GITTA? 01 TRIESTE
Trst ilica Biosns Cartei st. 40 oma Torr, 11:0}
Tam dobite
Moške obleke ... od Kron	13 do 56
Obleke za đačke . od Kron	S	do 30
Otročke obleke . . od Kron	2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstra in iz domačih, tovarn. Velika zaloga »rajo, hlafi ln drugih predmetov za delavce.
sprejemajo se naročbe po meri.
klik GUTA' Dl TRIESTE
Trst, nlica Giosne Cariacci ste?. 40 (prej Torrente)
l
jS'azuan'ja se slavnemu občinstvu, da se nalia-.a
VATOVEO :
(prej trg Barrlera veochia) sedaj ^
ul. istituto 25 (uogal ul. Manzoni 1)
Zaloga testenin domačega pridelka, „PEKATETE1^ z ILIRSKE BISTRICE, tunaj. pridelka inuapolitan-; ektga. Zaloga olja iz oljk, vinskega jeaiha, kave, sladkorja itd. Posebnost: vina domača in zunanja v steklenicah in pivo. Toplo se priporoča .-tiavn. J občinstvu in s\ojim prejšnjim cenjenimi odjemalcem.
5 Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.
IVAN KLUN
naznanja slav. občinstvu, da je odprl na
novo urejeno prodajalno jestvin v Sv. Ivanu št. 506
)pri Trstu) ter se priporoča slavnemu ob činstvu pri sv. Ivanu in bližnji okolic za obilen obisk. — Poš Ijatve na deželo
CENE ZMERNE.
Stalnim odjemalcem dva od«to odbitka
Panifieio Triestino

Otvoritev filiialke na
ob sežaaski cesti.
Itahj
Priporočamo našim KOUKTSBO OIKORUO!
- - gospodinjam - - - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
' Btran IV
»EDINOSTc st 25f.
V Trstu, ltJ. septembra 1910
Sprejemajo se novi pevci in pevke do 30. t. m. Po tem dnevu se ne bo sprejemalo več, ker pričnejo redne vaje za omenjeni nastop.
Orgeljce drevi ob 9. uri pri Čehih (Trattoria Meridionale), ul. Belvedere sestanek vseh članov. Kdor ne pride, bo izključen iz kluba.
Za dirko „Primorsko prvenstvo" vlada v tuk. športnih krogih že vsestransko zanimanje. Štejemo si pa v dolžnost obvestiti cenjena društva na Goriškem in Istri, da je rok za vpisovanje dirkačev nepreklicno do 22. t. m. ter se na poznejše prijave ne bode jemalo ozira.
Nadalje prosimo vsa koles, društva, ki so naše dopise prejele da nam vsaj do 18. t. m. javijo, če se vdeleže veselice in slavnosti, kakor tudi da naznanijo koliko opazovalcev postavijo ob progi in kje, to pa radi tega, da znamo koliko kontrolnih pol nam je poslati.
S skromno prošnjo pa prihajamo do naših čestitih dam, da nam blagovole poslati kak majhen dar, da zamoremo obdariti prvodošleca in prvaka kakor lansko leto.
Gg. člani odsekov so naprošeni da se vdeleže sestanka, ki bo jutri v soboto ob S. uri zvečer v prostorih v ulici Stadion štev. 19. 1. (dobrohodno dovoljeni).
ODBOR Trž. koles. dr. Balkan.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETI. Danes častni večer umetnice Mimi Aguglia. Vprizori se drama od Gabriela D1 Annunzio „La figlia rfi Joriou. ______
Nar. del. organizacija.
Skupina „Plinarna". Danes, v petek dne 16. tek. m. ob 8. uri zvečer se vrši v prostorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu javen shod. Dnevni red: Razmere v mestni plinarni.
Delavstvo iz mestne plinarne ! Za delavstvo v Trstu, zlasti pa delavstvo v mestni plinarni današnji časi niso najboljši. Zato vas vabimo, da se v polnem številu udeležite tega shoda. Ravno tako pa vabimo tudi drugo narodno delavstvo, da se udeleži v čim največjem številu tega shoda in tako pokaže svojo solidarnost z delavstvom v mestni plinarni.
ODBOR skupine NDO rplinarna".
Gostilna članov NDO. Jutri v sobotu se vrši občni zbor članov gostilne NDO v prostorih NDO ob 7.30 uri zvečer. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo blagajnika. 3) Poročilo nadzorništva. 4) Dopolnilna volitev odbora in nadzorništva. 5) Slučajnosti. — Vstop imajo le člani.
Predsednik.
DAROVI.
— Za veliki srečelov „Vinske trgatve" je daroval g. I. Zivič 1 K, A. T. 1 K. Na-daljne darove v predmetih ali v denarju je ■aslovljati na Pevsko društvo „Trst" ulica Lavatoio 1 I. NDO.
niki pevskega društva „Slavec", kateremu je bil, dokler so mu dopuščale telesne moči, izboren pevec in zvest član. Bil je več let predsednik prej „Posojilnega in konsumnega", sedaj „Konsumnega" in „Posojilnega in hranilnega društva". Kolike simpatije je gojilo ljudstvo do njega, je pričal vsem mnogoštevilni sprevod. Spremili so ga k večnemu počitku tudi mnogi njegovi prijatelji iz okolice in sosednjih vasi.
Cerkveno ceremonijo je opravil preč. g. Cvejn, župnik borštanski. Žalostinke in pri maši je pelo društvo „Slavec". Pokojnik je zapustil vdovo s sedmimi odraslimi otroci, vzgojenimi v narodnem duhu. N. v. m. p.
Razne vesti.
Vohunstvo. Par let sem vohunstvo kaj lepo cvete. Aretiranih je bilo več vohunov raznih evropskih držav, samo o Angležih se ni nikdar čulo, da bi vohunili. Nedavno so pa Nemei aretirali v Emdenu tudi dva Angleža radi vohunstva. In kakor se zdaj poroča, je zaprla nemška policija več Ircev, ki so bili v zvezi z aretiranima Angležema. — Nemška vlada je izdala radi angleških vohunov zelo stroge odredbe glede straženja utrjenih otokov v Severnem morju.
Mlada babica
z dežele, katera je ie eno leto prakticlr&la iiče službe pri kahl stari babici v Trstu kct pomagalka Pismene ponndbe z pogoji pod ..KLADA BABICA." sa Inser&tnt oddelek Edinosti.	1417
lllfiBD B Ml ■		KALI OGLA?!	■■■■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ ■ " ■ ■■■■
		MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.	
nnLlirO ^ je dovršila 9 razredov mestne šole z UcKlSbd. dobrim spričevalom, zmožna nemščine, itaiijar ščine in slovenšČ ne ter stenografije in strojepisja, bi rfeda stopila k*.kor začetnica v kako pisarno večje trgovine. Več pove Ins. cdd. Edinosti. 1533
IČoPVTl dečka za papirnico, ki pozna slovenski lOlsCHI jn italijanski jtzik. Ponudbe na naslov : „Edinost".	1518
Sokolska obleka
(srednja velikost) po-: polnoma nova, s e takoj proda. Naslov v Go.enjčevi knjigarni v BarkovJjah.	~ 2000
niiolfQ sprejme na hrano in stanovanje, skupno U (J đK d z domaČim sinom, dobra slovenska družina Naslov pove Inser. odd. Edinosti.
Prililfa -P" d* fe nov Skalni stroj „Singer", 3 lil* Uda moderni sistem, ki služi lahko tudi za vezanje, 100 kron ; drugi za domačo rabo 62 kron. Triletna garancija. Ul.ca S.ta Caterina 9, zalega 1, v dvorišču.	i
PrnHa CD gostilna v sredini mesta in sicer rrUUd OtJ z inveutarjem in dekretom za K G250 v ul. Molin a vento 70, Siberna.	1517
ŠflJ 6	vrste' tu<** na ^j-_,,re^Čanf>tvo
zi»n št, 27, I.
ee izgotovljrjo v ulici Felice Vene-
1459
Dz*mict*l fprejme v siužbo takoj fotograf I lol/lOia Jerkič, Trst, Poste 10.	1487
Pekarna in sladčičarna . svan
Qiictr Tr8t» vla Cavena 17 (na-
I CI 11? L'OUS u p proti sodišču). Zalagatelj društva „Sccieta Coocerttiva fra Impiejjatj privat" v Tr »tu. — Večtrat ca can s\ež kruh. Najtin. sladščice. Pcšilja na dom. Prejema naroČila za vsako pecivo. Velika zalega moke MajdiČeve in drugih prvih mlinov po nizki ceni.
Vesti \z Goriško,
Iz Štorij nam poročajo dne 13. t. m. Na vojaških vajah, ki se vrše tu, je bil danes ob 10. uri predpoludne prostak 4. bos. pešpolka pri streljanju na hribu So-pada ranjen v desno nogo. Rana je k sreči le lahka, ker je krogla priletela le v mečo. Krogla je prišla od 97. pešpolka, ki je bil na nasprotni strani. — Ranjeni vojak je bil odveden v Štorje in od tu v vojaško bolnišnico v Trst.
x Stariši, pozor! Vpisovanje na deški in dekliški vadnici v Gorici se vrši dne 17. t. m. (v soboto). Toliko na znanje, ker so nekateri slov. listi pomotoma priobčili 19. t. m. kakor dan vpisovanja.
x V Podgori love slovensko deco v laški otroški vrtec in ljudsko šolo z neverjetnimi zvijačami. To velja tudi o laškem otroškem vrtcu pri Mostu. Laška učiteljica je tako predrzna, da je obhodila razne slov. družine, kjer imajo za šolo godno deco, in je nagovarjala stariše, naj vpišejo svoje otroke v laške šole. Obljublja jim brezplačne obleke, obuvala in drugih udobnostij, če se pa stariši nočejo udati, jim priporoča, naj vpišejo otroka vsaj za nekaj mesecev, takole za poskušnjo... kakor pravi — v laški razred. Stariši naj pokažejo tej vsiljivki vrata, pa bo mir!
x Vojaštvo, ki je imelo vaje na Krasu, se je vrnilo v sredo popoludne in zvečer v Gorico. Oficirji so pravili, da je vojaštvo trpelo mnogo na driski, ki je navstala najbrže vsled slabe pitne vode na Krasu. Mnogo vojakov je obolelo.
x V Podgori se vrše občinske volitve.
V	sredo in četrtek je volil 3. razred, v petek voli 2. in 1. razred. V tretjem razredu so postavili lastne kandidate naprednjak), klerikalci in socijalisti.
Vesti i z Istre.
Iz Ricmanj nam pišejo dne 15. t. m.:
V	ponedeljek zjutraj smo izročili materi zamlji 50-letnega posestnika Antona Komarja, moža, ki se je stekel veliko zaslug mm narodndm polju. Pokojnik je bil blag mož, vsem priljubljen. Bil je med »stanov-
Antcnio Spanghero "
F DEKORATIVNI SLIKAR 1m
_ Nislednik tvrdke DELALNICA:
DGMENIC0 DELISE. Via Madonnina 7
Telefon 160 Trst Telefon 160,
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECUALiTETA: imitacije lesa in marmorja, izlozne table.
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
LASTNA HI&A = Telefon it 262
LASTOA HI „A ~ Telefon it. 262
Največje narodno spedicijsko podjetje — na Kranjskem
JOSIP SKERLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vea v epedicijsko stroku »padajočo naroči!a,	katera isvrit tofino In solidna
po najnižjih cenah.
Italijanski, hrvatski
podu*uje : hitro in praktično iz-vežbani učiteli omenjenih jezikov. Informacije v In-seratnem oddelku Edinosti.	900
Anstrijansto parobrodarsko društvo na dionice
: „DALMATIA" :
V G Z X RED
veljaven od 16. julija 1910 do nove cdredbe.
Pro^a TBST-METKOVIĆ A
I Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trat v soboto ob 6. uri zjutraj.
Proga TR3T-METKOV1Ć B
Odhod iz Trsta v Četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v sredo ob ti. uri zjutraj.
Prega TRST-2EETKOVIC C
Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri zjutraj.
Proga TBST-KOItCULA.
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.
Prodolclnn slanine: in: deliRofes
- z bufFoto:a	■........
Al oj zij Kranj c, Trst
ulica Sanita 22 (vog&i ulice S. Giorgio 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. španska vina iz The Continental Bodega Companv. - Dezertna vir.a bela in rudeča iz kleti piinea LicbtPusteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, štanjelska gnjat in raznovrstne slanine.
Sveža purovo maslo iz planin in izbran sir.
:.	trn
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Vaidirivo št. 3. Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■b SZABATKA ■■■■
Prvi parni mlin BeKescsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.

Zasebni dekliški licej
trgovski kurz. gospodinjska ljudska iola Šolsklu sester v Trstu. Via Pasquaie Besecghi številka 14
Izbornu lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francozko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim Šolskim letom se otvorljo
prvih pet licejalnih razredov.
Na zahtevo se dopošljejo prospekti.	Na zahtevo se doposljejo prospekti.
U m
d SE
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfi „UNION"
(Filijalka Banke flnion) v Trstu
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera ;jaml.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah ali r inozemskih vrednostih
Uložne knjižiee
■a fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo*
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Inkasi
efektov, dokumentov, odrezkov in
izžrebanih srečk.
Kupo - prodaja
tu- In inozemskih vrednot, vslnl Is diviz.
Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po
Kostni d »vek od hranilnih vlog plačuje zavod sam.
Daje pred ajme	|| Prejema in hrani deposite
os vrednote in karate parnikov i. I. d. j|	ter jih točno upravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto vsakorinih stroškov)
menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Eanca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO.
Daje predujme	f| Odpira earinske kredite.
os blago, police, warrants i. t. d. |j Kupuje in prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.
Is
ii :
Velike nove prodajalnice ^f* pohištva in tapetarij
Gastwirtb -
TRST, al. Stadion št 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenfce)
Dva oddelka : Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene rneme.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4:000 kron. Jedilne aobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšern alogu. —SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo
j}ogzta izbera vsakovrstnih stolić* — popoln: opreme in posamezni deli.
■t =====

van Miheučic & Co
MEHANIČNA DELALNICA --
Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STRI JALNA DELA V KOVINAH IN KOLARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO O IN NATANČNOSTJO.......
----- SKRBNOSTJO
PRORAČUNI IN NAČRTI.

TELEFON ŠTEV. 22 53-
in