Kteri je imel najlepši šmarnični altarček
['ajlepši in  najprijelniši  čas v vsem  lelu je ¦ Ijuba spomlad. Središče le lepole in pri-jetnosti  je  pa  cvellični mesec  — krasni ruajnik. Posebno pa je sv. cerkev poveličala ta mesec s tem, da ga je Mariji, nebeSki
Kraljici. posvelila s prelepo, Slovencem tolikanj priljubljeno ¦
pobožnostjo, ki ima ime »šmarnice«.                                 j
Zares,  lepšega in priinernišega Casa za to genljivo
pobožnost bi si ne bila mogla izbrali, kakor mesec lnajnik.
Krasota iz zimskega spanja probujene narave, nežno zelenje
in cvetje po poljih, vrtih, travnikih in gozdih, prij el na vo-njava krasnih cvet-lic in veselo petje preljubib. ptičkov: A'se vse nas v tem
krasnem mescu spominja na veli-Castvo ,    lepoto, ljubeznjivost, do-
brotljivosl, milobo in slavo naše pri-srčne Matere, mo-goč-ne Kraljice nebeške. Vsaka pvellica oznan|a Marijino čast iam lepoto. Ali se vatn ne zdi, kakor bi bila vsaka cvetka posebej Mariji po-
svečen zvonček, ki čez  hrib in plan glasi:  »Ceščena iil Marija!«   Ali  se  vam   ne  zdi,   kakor bi   bilo   na  vsaki™ vejici   posebej   s  prekrasnimi   erkami   zapisano:   »Ave ]\Iiiri:i!* Vsa narava slavi njo,  ki  se imenuje »cvetlioa ^^dolu, lilija na polji«, — njo, o kteri v tako vzvi,«anih 
beaedfih govorl sv. iiismo: »1'uvikSona «ein kukor redrt^H iiu Libunu in kaknr fiipresti na >fori Sijonski; knko^B puliiiti   v   KmluHii    .MCin    viMoko    zniHllu    jii    knkor   zu.-iUjeu^^B
roža v Jerihi: kakor lepa oljka na polji in kakor javo^B ob vodi sem visoko zraslla«.                                         j^t
Kako naj pa Se le sree iMoveško, zlasli nerinlžn^H otrosko srce, preslavlja Marijo v tem svetem mescu! SajH ravno misel na Marijino lepoto in veličastvo nam tolikar^H pril.jablja majnikovo lepoto v naravi. 0 kako plemeniLo]H kako vzvišano, kako eisto je s|>omlailno veselje nedol/neg^H rcii.   ktero  Marijo  l.jnbi!                                                     ^H
1'rlilni iilrin-i iin iiMiii.|ii,|n Aiuiirnln In V f«fkvt<^H .<ni|»iK    I tull   iliuiut,    lii    hiihn    iinlliM""......""'   •¦"¦" '•'"li   '^H
t lllaUjilnJo/lM*                                                                                                                          ^H
Ze en teden pred majnikom je Dorica s pro^H slorne omare vse posprasila ter jela pripravljati, kar je™ za šmarnični altar potrebno. Zadnji večer pred Marijinim mescem je bilo že vse dovrSeno. Prelepi kip prečistaM Device, ki ga je bila od svoje dobre boterce v dar dobiki^| stal je v ji                         m)                              jj precejve^B
spredaj 11                                              __        1|  lepo in
umetno všito Marijino presladko ime s cvetlicami oven-^— čano. Ob obeh straneh so bili po zidu lepi venci razpetiM poleg  Marijine   podobe   pa   sfa   slala  dva   lepa   šoplc^H nmet.no narejenih vrtnic. Njen bratec Dragotin posod^B jej  je  s  svojega  altarč-ka  svitle  svečnike,   da  bi   imel tudi nekaj deleža pri tem svelem opravilu. Natakaila sla_ lepe pisane svefike in Dorica je še olja nalila v rudečtH svetilnico pred kipom. Vse je bilo lepo okusno narejeno; vsakemu je bil altarček všeč, kdor ga je videl.
Oglejmo si pa zdaj to, kar je pri šmarnicah glavna reč^B kako stabratec in sestricašmarnice obhajala^H
PredSmarnični večer molijo ysi skupaj pred allarčkon^B rožni venee in loretanske lilanije,  pa še nekaj  molitvic
ler slednjič zapojejo dve naSih preiriilih pesem; Dorica nnnireč inw prav lep »soprnn«, l>mKoliinV'k \m siini linj l«po v »sekund*; seveda je tudi druzina pomagala, vsako !'O svoje, možki bolj v debelih, ženske pa v tankih gla-
¦ivih. Zelo lepo zares se je začel prvi večer. Toda ujte; molitev pa pelje,  Oe je še tako glasno in ubrano,
i' ne zadostuje: majnik mora slehertii dan pri nt.rocih kako čednost vzbnditi; vsak dan je inora storiti   modrejse, poslušniše, krolkejše
— boljSe! Toraj  kako je bilo?
\*<''i'fiij  ,jo   Dm-ccii   flnliilii   nov  klobnlc   (hiln j« nmnrec"' li>>i<vllf>    hlSfu.     1'iiiiooim   "i   »fii    iImiiii   nn   kI»»*"i    U»    I"'-
•pet. »l^j, kako »e iuI lepo i>oda! 'l'o ae boste itezika l>a Nežic-a gpogledovali, ko me bosfe v novem klobuku videli; to me boste zavidali!« — Tako se je ogledovalo in govorilo nečimerno dekle: Mati božja pa je stala na omari na belem prtu med krasnim evetličjem in blesteeimi svečniki — pozabljena: ona, ki je bila ves čas naj-ponižniša, najpohlevniša! 0 ko bi mogla podoba jokati,
Ipienim, da bi se ji oči s solzami napolnile in milo bi fc priiožila nad (ako nečimernostjo. ¦ Kaj pa Dragotinček? I Ko se je §e nečimerna Dorica pred ogledalora sukala, se tiho priplazi v sobo in porogljivo zavpije: '0 ti nečinierna goska ti!« — »Ali mar nisem lepa, Jiragotin?« ga vpraša, — »Grda, Dora, grda kakor sova, lakor čuk,« ji zabarlja; »le liSpaj se, saj vendar nikoli e boš lepa, veš!« Ob enem pa se spakuje in »kaže osle«, da se razžaljena sestrica še bolj razjezi in s srditim glasom zakliče: »Tiho, molči!« On pa le noče nehati; beseda da besedo. čedalje hujSe zabavljice letijo od obeh strani. Ko besedi zmanjka v žrjaviei hude jeze, zamahne razkačena Doriea s pestjo in pri tej priči pokaže rudeče in skeleče lice Dragotinovo. kaj se je zgodilo. Ko bi trenil. zgrabi tudi on sestrico za kite in ji vjako kratkem (¦asu njen gorki udarec trojno povrne (učeni gospodje bi dejali: s tristoterimi odstotki = 300°/0).
Ko se je vojska najbolj razgrela, pa neka druga rnoč- oblastno poseže vmes. Mati namreč- stopijo v sobo  in ]iotisnejo   bralca v en  kot,   sestrico v druzega.
Nekaj časa nič ne reku, kajti bili so modra, plemenita gospa, že na obrazu se jim je bralo nekaj vzvišenega, nekaj svetniškega. Ko se pa otrokoma huda jeza najprej sprevrže v glasen jok, potlej pa v tiho tresoče se ihtenje in se slednjič umiri, vprašajo, kaj je bil vzrok toliki raz-burjenosli, potlej pa spregovorijo resne besede s solznimi očmi: »Ljuba otroka, kaj sta storila? 0 kako vaju mora biti Mati božja žalostna! Cemu so ji vajine šmarnice, če ,ji srca ne dasta? Čemu allar, čemu cvetlice, eemu luči? Ali bi ne bilo bolje, da bi angelj iz nebes prišel in bi ves vajin altarček odnesel iz sobe, v kateri se tako godi! — 0 nesrečneža, kako sta skazila tako lepo pričete šmarnice! Sinoči tako lepa angeljska pobožnost tukaj, danes pa tako grda grešnika!! — Le za eno reč vem, s ktero se da vajina nesreča popraviti. Dorica, pojdi sem! Zdaj pa ti! Tako. Tukaj se sprijaznita, po-dajta si roki in iz srca si razžaljenje odpustita! Potlej pokleknita pred Marijin altarček in prosita jo najprej za odpušč-anje, potlej pa še posebej za niilost, da bi mogla dobro spoved opraviti. Kajti še danes morata iti k spovedi in jaz pojdem •/. vama. Mislila sem sicer po- i zneje iti; a ker se je vama to primerilo, moramo preeej danes opraviti, ker z grešnim srcem, to sama vesta, ne raoremo šmarnic dobro obhajati.«
Ni rai treba praviti, da se je vse lo, kar so mati rekli, tudi spolnilo, kajti ta mati niso iraeli navade dvakrat ukazovati. Le to morara še pristaviti, da sla se po spo-vedi tudi oba popolnem poboljšala: Dorici se je prevzetnost in nečimernost studila in brez polrebe se ni nikdar v zrcalu gledala; Dragotin pa sestri ni veC nagajal, tudi sicer sla se na vso moč prizadevala pridniša biti. Smarnice so se pri tej dobri hiši tisti večer in pozneje ves čas obhajale v najlepšem redu in ob koncu majnika so z ginjenim srcem  zapeli  zahvalnico  in   tisto  genljivo  poslovljanje:
Z Bogom! dans Marija pravi. Z Bogorn! srtno vas pozJravi itd.
Preselimo se iz bogate plemenite hiše v kraj revšč-ine in pomanjkanja ter poglejmo, kako osaraela pa bogoljubna siroščina obhaja šmarnice.                                           _^H
Živel je v nekem samotnem kraji ubog deček Jakec, ki ni iniel več starišev in je moral služiti pri možu, kterega so inu bili ranjki stariši v varuha odločili. Ta varuh je bil premožen kmet; a kar imajo varuhi, tega nimajo sirote. Jakec je ostal ubožen .Takec, ki je bogatemu kmetu gosi pasel. Pa ubogi gosar je bil dobra dnšica in je ob suhem koščeku kruha in hladni studenčnici vedno veselo žvižgal in pel. Njegovo opravilo je bilo sicer dolgočasno, a ravno zato mu je bilo tem Ijubše, ker se je mogel še marsikaj učiti in je imel na samotnih travnikih dovelj časa, vse dobro premisliti, kar je lepega in koristnega slišal v šoli in v cerkvi. Nedavno je tudi zvedel, kaj so »šinarnice« in kako se najboljše opravljajo v Marijino čast in v lastno korist.
Že sicer je bil Jakec zelo udan Mariji Devioi; od-kar je pa še šmarnice spoznal, je žareče gorelo njegovo srce za Mater božjo. Veekrat se mu ,je milo zdelo, da nima lastne matere, in da mora pri tujih ljudeh živeti in po njih želji se ravnati: tem večja tolažba mu je bila, da je sinel Marijo imenovati — svojo mater. Njej je v detinski priproslosti vse zaupal; njej je potoževal svoje grenkosti in britkosti: ž njo se je gostokrat in dolgo časa pogovarjal kakor otrok s svojo lastno materjo.
Posebno hudo se mu je zdelo, da mu doma ni bilo nikjer tacega prostora, da bi si bil majhen altarček naredil in pri njem prelepe šmarnice obhajal. Toda lju-bezen je znajdljiva. Nenadno mu šine raisel v glavo, ki m mu je zdela kakor misel iz nebes. Tam na polji, kjer je navadno gosi pasel, bilo je lepo »znamenje« Matere božje. V lem znamenji je bila tako lepa podoba Marijina, da se je je ni bilo mogoče nagledati. Vsak popotnik, <5e je imel le še količkaj pobožnega srca v sebi, se je ustavil pri tej mali kapelici in se priporočil nebeški Kraljici, ki je tako milo obračala svoje materne oči za časUlcem, kakor bi hotela o začetku reči: »Pridi k meni!« in na zadnje: »Bodi potolažen in zaupaj, f.voje prošnje niso bile zastonj!«
Pri   tej   tako   priljubljeni  podobi   je  toraj   sklenil dobri  pastirček Jakec obhajati Smarnice, prve v svojem življenji.  Sklenil je v ta namen tri reči: podoboMa-      I jujino s cvetlicami  zališati,  vsak dan v Mari^^J
jino čast pred to podobo moliti, in iz ijubezn: do nebeške Kraljice pridnisi biti. ln vrlo dobro je spolnoval svoj sklep. Od prvega do zadnjega raajnika je bila častitljiva podoba Matere božje s poljskimi cvetlicani v vencih in šopkih vsaki dan na novo olepšana in vsaki večerje bogoljubni pastirček pred njo kleče molil sv. rožni venec in na vso moč si je prizadeval, da bi Ijubega Boga l.udi z malim grehom ne žalil.
8.
Vrnimo se od samotnega pastirja zopet v mesto. Tudi v mestu niso samo bogati Ijudje. ampak mnogi živijo prav priprosto ali eelu revno. Taeih ubožnih starišev hči je bila develletna deklica, Julijana po imenu, jako pridna in blagosrčna. Nad vse je ljubila Boga in molilev je bila njeno največje veselje. Kdor pa Jezusa ljubi, ljubi gotovo tudi njegovo preblaženo Mater. .Tulija jo je ljubila in časlila iz vsega srca.
Zadnji dan aprila priredila je pobožna deklica Sinar-nični altarček. Priprostejšega si skoro ne morete misliti. Na dilico v kotu je postavila podobico Matere božje, ki ,jo je bila v šoli dobila, in pred njo posodico. napolnjeno s poljskimi cvellicami; spredaj je še iz pisanega papirja izrezljala in ovila nekoliko priproste olepšave. Umetnih cvetlic in šopkov pa ni raogla kupiti in tudi lučiee ni mogla nobene prižgati, ker ni bilo denarja ne za olje ne za svečiee.
Še tisti dan, ker je bil ravno somenj v mestu, pride njen strie in jo povabi, naj gre ž njim na somenj, bo plačal za njo, da bo videla novo »komedijo« in druge reči, ki so za otroke o sejmskern času folikanj vabljive. Julika se v prvem Irenutku močno razveseli, a nagloma postane resna in nmolkne. Spomnila se je male součenke Alarte, ki ,je v nasprolni hišici stanovala in živela v prebritkem pomanjkanji. OC-eta in inater ni imela več; start\jši brat je bil dninar ter je moral s svojim pičlun plačilom sebe, sestrico in še na pol slepo sltiro raater preživiti. Julika si je že poprej večkrat kaj pri jedi pritrgala in nesla ubogi družiniei. Zdaj ji pa kakor blisk šine misel v glavo: s tein za sejmovanje namenjenim deaarjem bi se dalo
iromašni družini  zdatno pomagati  in jo vsaj za nekaj
¦ ni s kruhom preskrbeti. Slrahoma razodene Julika slricu vojo namero;   '/.  vidnim vpseljem ji   stric to dovoli ler
¦ i poda svitel  tolar.  Veselih  korakov hiti  blaga deklica
k sosedu, da izroči stradajoč-ira plemeniti dar. Oj kak^™ se je solznih oei zahvaljevala uboga soueenka in sLo id^| ->o blagrov ji je dajala onemogla stara maraica!
Ne da se izreč-i, kako veselega src-a je blaga Julika zvet-er prieela Smarnice pred Marijino podobico in kako goreče je raolila pa kako zadovoljna spat šla ter v raalo tre-*— nutkih sladko zaspala v tolažilni zavesti. da je §marnic€^| ričela s tako  dobrim  delom. — Po  noei  pa je  imela !no lepe sanje.  Sanjalo se ji je,  da se njen  priprosti ¦rnamični   altarč-ek   leskeče  v   tisočernih   lučicah,   dva ngelja pa sta spletala prelepo rlišeče vcnce in v drazik ¦osodicah   na   altareek   postavljala   prekrasne   cvellice.
¦ Tvoja dobra dela, ljubo dete«, ji nebeški duh razklada, »so liogu dopadljive  evellice in radoslno jih vsprejema Mati nebeška; tvoja kršč-anska Ijubezen plainti v pre-
¦  pi luči ter oveseljuje in tolaži njeno presladko materno^— iee za toliko razžaljenj, s katerimi jo žalostijo hudobid^B iroei. Ti, draga Julika! si ji pripravila krasen šrnarničn^H Itar. Blagor usmiljenim!»                                                 ^M
Ali   uboga  sirotica  Marta,   klero je .Tulika iak^^H blagodušno podpirala. ni imela nič šmarnic?   0, tudi t|| -irotna deklica. eno leto mlajša od .lulike, je opravljala -inarnice, ker je bila pobožna ia posebno vneta časlilka Marijina,  čeravno še lako  majbna.  Altarčka si sicer idH mogla  narediti,  kajti  stanovali  so v silno  tesni sobi, ^H kleri  so  imeli  komaj  najpolrebniših  reči,  stene  pa  s^| bile  prazne in gole,  pa  Se  vlažne.   Vendar šmarnic m noben  dan  opuščala,  man'eč  molila je  vsaki  veCer  s siaro mamo sv. rožni venec in še več Marijinib molitvic, nekaj iz molitvene  knjižice,   nekaj jih je  pa na paraet znala; slednjič je še vselej pobožno poljubila lepo Mari-;ino podobico, ki jo je bila od gospoda katehela dobil^H >   spomin  pridnosti  in  v  plai':ilo  zglednega  vedenja; ^M ¦teelej je podobico zopet v knjižico spravila, kajti, ko b^H
10-
jo bila na vlažno steno obesila, bi se ji bila kmali po-polnem spridila. Poleg lega si je prizadevala, še kaj druzega dobrega storili iz Ijubezni do Marije, Kraljice majnikove.  Poveni le to,  kar se je zgodilo 5. majnika.
Ta dan je uboga deklica peljala popoldne svojo ljubljeno, skoro slepo staro mamo na travnik pred mesto, da bi se nekoliko zdravega zraka navžila. Pa surovi dečki so se pridrvili za njima in so začeli ubogo starko zmerjati, ji slepoto in beraštvo očitati ter grda imena dajati. Marti je tako zmerjanje hudo dejalo in je svarila in prosila razposajene dečke, naj nikar ne žalijo stare ženice. Pa nič ni pomagato; čem bolj je svarila in pro-sila, tem bolj so zmerjali in nagajali. Debele solze se utrinjajo dobremu otroku iz oči in kapljajo čez bledo obličje na mrzla tla.
Stara mati silijo domu, ker se jim uboga vnukinja smili; za svojo osebo se ne zmenijo, ker so vajeni že vsega hudega, a dobro dete se jim v sree smili. »Aič ne maraj, ljubo dete«, začnejo prigovarjati, »pred Bogora mi ubožčeki ravno toliko veljamo, kakor srečni bogatinci, če smo le v resnici dobri; pozabi, kar so zlobneži go-vorili!« — Na to se vzdignete in odpravljate proti domu. Zdaj pa eden izrned hudobnežev pobere kamen in ga zažene proti Marti; kamen jo toliko zadene na čelo, da začne krvaveti. Ce tudi mala rana ni hudo sklela, vendar jo je srce neizmerno bolelo, ko si je s čela kri brisala in mislila, kako je od vsega sveta zapuščena in ga ni človeka, da bi se polegnil zanjo. Krohotaje se razkropijo zlobni dečki. V dekličnem mladera srcu pa nastane huda vojska: zamera, jeza, sovraštvo na eni strani, — nauk in zgled .Tezusove krotkosti in potrpež-ljivosti na drugi strani! Vendar vojska je bila kratka: solze kmali prenehajo, mlado pa tako zelo užaljeno srčice začne mirneje biti; le še malo meglice — ne jeze ampak mile žalosti jo obdaja, ko pride domu. Zvečer pa, ko prične svoje ljube šmarnice, je že popolnem jasno v njenem dobrem srcu, kakor bi se ne bilo nič zgodilo; ie ob koncu jo Se enkrat solze posilijo, ko prične tako-le molili: »Ljuba Mati božja! Tebi darujem bolečino, ki je danes moje srce zadela: iz ljubezni do Tebe  popolnem odpustim dečkom, ki so mene in staro
mamo tako zelo užalili in onemu, ki me je s kamnom napadel še posebej: nikar ga ne kaznuj, marveč blagoslovi ga in povrni mu dobro za hudo; pomagaj pa tudi meni, da bom mogla čedalje boljša biti«.
Po tej molitvi vsa utolažena sladko in rnirno zaspi. V spanji pa se ji zdi, da se začnejo stene ozke in nizke obice širili, strop pa vzdigovati: beraško stanovanje se premeni v prekrasno cerkev. V nepopisljivo lepi bliščavi se prikaže prečista Devica na zlatem prestolu s prekrasno krono na glavi, množica angeljev jo obdaja. Prijazno se nagne proti Marti in z nebeško milim glasom jo na-govori: »Marta, danes sem prišla k tebi, da tukaj šmarnice obhajam; tvoje malo stanovanje naj bo cerkev, tvoje blago srce pa altar. Močno si me oveselila, ker si jezo in sovraštvo premagala; sovražnikeljubiti,je meni in mojemu Sinu prav posebno všeč. Hodi blagoslovljena zato«. Marti se je zdelo, da se je pri zadnjih besedah prikazen tako globoko priklonila, da se je njenega čela rahlo dotaknila. Ko se prebudi, čuli se neizrekljivo srečno. Xa novo obljubi predobrotljivi Materi nebeški detinsko Ijubezen in zvestobo, kar je tudi do smrti natanko spolnovala. Pozneje se je v samostanski tihoti popolnem posvelila Marijini službi in je dosegla veliko popolnost v vseh krščanskih čednostih ter je umrla tako sreene in vesele smrti, kakor le zvesti Marijini  otroci umirajo.
I         I
Kaj ne, zdaj bi pa radi zvedeli odgovor na to, kar sem najprej vprašal: kteri šmarnični altarček je bil najlepši? Pa ravno tega vam ne morem odgovoriti. Godi se mi kakor onemu kmetu, ki je prišel v somenj in so se mu vse reči zdele tako lepe, da si nobene ni ¦nogel izbrati rekoč: >Eno je lepže ko drugo!* Tako -odbo morara tudi jaz izreči o detinskih šmarnicah, ktere sem tii opisal: ene so lepše od druzih! Dorica in Dragotineek sta jih izvrstno obhajala, ker sta po svoji zmožnosti tako lep altarček Mariji napravila, posebno pa, ker sta se terneljito poboljšala, kajti če se pravega^ poboljšanja angelji v nebesih veselijo, kako da bi se na^ ^seuilji ne veselili starisi, odgojitelji itd.? Pobožni pastirček,
Ijubeznjivi Jakec, je Smamice tako vrlo dobro opravljagH dti si ga ne upara za druzimi staviti. Da ste pa tudi .Tulika in Marta izvrstno jih obhajali, priča teinu so^_ prelepe sladke sanje. Vsi so vsaki po svoje izvrstiu^B opravili svojo pobožnost. Le še vi tako storite in p^M svojih okoliščinah in zmožnostih si še knj novega iz^| mislite in pridenile: za Marijo naj vsikdar gorko bij^f vaše srce! Ona je najbogatejša pa tudi najboljša Mat^H ki svoje dobre otroke za vsako najmanjšo ljubav bo^| gato poplača.                                                               ^M