štev. 51/52 Cena 15 din PTUJ, 30. decembra 1959 Letnik ^11 Za srečo v novem lelu Ko zaključujemo koledarsko leto 1959 in stopamo v novo 1960. leto, uspešno zaključuje- mo obenem tudi tretje gospo- darsko leto petletnega družbe- nega plana gospodarskega raz- voja v razdobju 1957—1961, s katerim bodo tesno povezane tudi naloge prihodnjega leta in cilji, ki jih želimo doseči v letu 1960. Zato je primerno, da prav v tem času napravimo kratek obračan uspeha z bi- lanco o doseženem razvoju go- spodarstva za preteklo razdob- je in da se takoj ob Novem letu 1960 seznanimo z osnovni- mi smernicami, v okviru kate- rih bomo sprejemali in izvajali konkretne delovne programe. S tem sestavkom bi radi pri- kazali dosežene rezultate in smernice razvoja občine Ptuj v letu 1960. Povečanje narodnega dj^fiodkea za 14 odstotkov Po družbenem planu gospo- darskega razvoja občine Ptuj za razdobje 195?—1961 je pred- vidfefto. da &e bo narodni do^^ hodek povečal povprečno letno za 14 odstotkov. V preteklih letih, to je v razdobju od 1957. do 1959. leta pa je porasel na- rodni dohodek v ptujski občini za 44 odstotkov ali povprečno letno za 14,5 odstotka. Zaradi tega se je povečal tudi narodni dohodek na enega prebivalca v občini od 88 tisoč dinarjev v letu 1956 na 129 tisoč dinar- jev v letu 1959. Tak razvoj narodnega dohodka je toliko pomembnejši zaradi tega, ker je bil dosežen predvsem na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmoglji- vosti in le deloma s pomočjo novih investicijskih naložb, ki so v tem razdobju znašale 2,5 milijarde dinarjev ali le 16 od- stotlvov predvidenih investicij po 5-letnem planu. Več zaposlenih, večja storilnost In večja po- trošnja v socialističnem sektorju go- spodarstva, ki ustvarja 68 od- stotkov vsega narodnega do- hodka v občini, sta se v tem razdobju povečala zaposlenost za 25 odstotkov, družbeni bruto proizvod pa za 46 odstotkov. To pomeni, da se je dvignila delovna storilnost za dobrih 20 odstotkov ali povprečno letno za 6 odstotkov. Večja za- poslenost, povečana delovna storilnost in ugodnejša delitev narodnega dohodka v korist potrošnega sklada (plač), ki jo je omogočil splošni gospodar- ski razvoj v državi, so vplivale na hiter porast osebnih dohod- kov delavcev in uslužbencev in s tem tudi na večjo osebno potrošnjo v občini. Osebni do- lodki delavcev in uslužbencev so se v razdobju od 1957. do 1959. leta povečali skupno za 66 odstotkov, povprečni osebni dohodek na enega zaposlenega pa je porasel od 130 tisoč di- narjev v letu 1956 na 180 tisoč dinarjev v letu 1959, to je za 40 odstotkov, medtem ko se je potrošni sklad kmečkega pre- bivalstva v tem razdobju po- večal od 1.5 milijarde dinarjev na 1,78 milijarde dinarjev ali za 37 odstotkov v primeru z letom 1956. Vzporedno s pove- čanjem osebnih dohodkov se je močno spremenila tudi struk- tura osebne potrošnje v korist potrošnje blaga — višjega stan- darda. V zvezi s tem je ugo- tovljeno, da je relativno naj- bolj porasla potrošnja belega kruha, volnenih in svilendi tkanin, biciklov, radio apara- tov in drugih elektrotelm'rnih proizvodov. _ 41 odstotkov kmečkega prebivalstva Hiter razvoj v socialističnem sektorju gospodarstva ni vpli- val samo na spremembo eko- nomske strukture, temveč je povzročil tudi velike spremem- be v strukturi prebivalstva. Od leta 1953 do leta 1959 se je šte- vilo kmečkega prebivalstva v ptujski občini zmanjšalo od 40.013 na 38.200 ali od 65 od- stotkov na 59 odstotkov v ko- rist nekmečkega prebivalstva, na katerega odoade sedaj 41 odstotkov vsega prebivalstva. Posledice teh pozitivnih spre- memb socialno ekonomske strukture je bilo v preteklem razdobju živo čutiti v obliki vse večjega pritiska na osnov- ne fonde družbenega standar- da. Zaradi tega je družbeni plan gospodarskega razvoja občine Ptuj za razdobje od 1957 do 1961 posvetil temu vprašanju poseljno pozornost in predvidel za razvoj družbe- nega standarda 2,6 milijard di- narjev investicij. Velik učinek vloženih investicij v preteklih treh letih je bilo poraljljeno za razvoj vseh de- javnosti družbenega standarda 1,3 milijarde dinarjev, to je 52 odstotkov investicij, pred- videnih po 5-letnem planu. Uči- nek teh investicij odražajo nove stanovanjske hiše, v ka- terih je dobilo stanovanje 245 družin, dalje nova sodobno opremljena osnovna šola v Ki- dričevem s štirimi učilnicami ter šolska poslopja v Cirkov- cih, Vidmu, Polenšaku in Že- talah z 20 popolnoma obnovlje- nimi učilnicami. Razvoj komu- nalne dejavnosti je bil osredo- točen v izgradnjo vodovoda in kanalizacije, ki bo začela slu- žiti svojemu namenu že v za- četku leta 1960 in izgradnji novega mostu čez Dravo kakor tudi v elektrifikacijo haloških vasi. Investicije v korist zdrav- stva pa so omogočile razširitev kapacitet v Splošni bolnici in razširitev zmogljivosti zdrav- stvenih storitev v zdravstvenih postajali, predvsem pa v zdrav- stvenem dojnu, ki je ustanovil poleg splošne ambulantne zdravstvene službe tudi spe- cialistične ambulante, kar je zelo pocenilo in približalo spe- cialistične zdravstvene storitve vsemu prebivalstvu v občini. SadoAH investicijskih vlaganj in dosedanjih naporov se opažajo tudi v živahnejšem lokalnem avtobusnem prometu, v ureje- jenih trsrovskih lokalih in na področjih gostinstva, ki že uspešno iitirajo pot tudi raz- voju turizma v občini. Delovni napori niso biH zaman Vsi uspehi v gospodarstvu in izven gospodarstva so plod so- cialistične zavesti in delovnih naporov vseh delovnih ljudi ptujske občine in smo lahko nanje resnično ponosni. Po- sebno dober in učinkovit raz- voj pa je bil dosežen v tistih gospodarskih organizacijah in na tistih družbenoekonomskih področjih, kjer so ta razvoj zavestno podpirale socialistične subjektivne sile. Zveza komu- nistov, sindikati. Socialistična zveza delovnih ljudi, delavski in zadružni sveti, krajevni od- bori ter drugi organi delavske- ga in družbenega upravljanja. Novo leto 1960 samo po sel)i prav gotovo ne bo prineslo večjega blagostanja, ampak si ga bomo morali ustvarjati sa- mi kot doslej, z delom in kon- tinuirano proizvodnjo na vseh področjih, le tako bomo še uspešneje razvili raven, ki se je ob zaključku tega leta /a- služeno veselimo. Dosedanji gospodarski raz- voj nam daje trdno in zanes- ljivo materialno osnovo, da do- sežemo glavne družbeno-eko- nomske cilje petletnega plana že v letu 1960 ali eno leto pred rokom. Take cilje in smernice vsebuje tudi predlog družbe- nega plana občine Ptuj, v ka- terem so že razpravljali vod- stva Socialistične zveze, sindi- katov in občinski ljudski od- bor. Svetle perspektive za 1960. leto v letu 1960 bomo razvili go- spodarsko aktivnost na območ- ju ptujske občine v takem ob- segu, da bo omogočila nadalj- nji dvig družbenega bruto oro- izvoda za 16 odstotkov in na- rodnega dohodka za 14 odstot- kov. To bomo dosegli z rekon- strukcijo nekaterih proizvod- nih zmogljivosti predvsem v industriji, na ostalih področjih pa predvsem s še boljšim iz- koriščanjem obstoječih proiz- vodnih zmogljivosti, medtem ko bomo zaposlenost povečali samo za dva odstotka. Iz tega izhaja, da raČTua družbeni plan za leto 1960 z dvigom de- lovne storilnosti za najmanj 10 odstotkov. Na tej osnovi se bodo povečali tudi osebni do- hodki delavcev in uslužbencev za okrog 8 odstotkov, glede na uredbo o ekonomski najemnini pa še za 6,5 odstotka. To po- meni, da bodo nominalni oseb- ni dohodki delavcev in usluž- bencev v prihodnjem letu za okrog 15 odstotkov večji v pri- meri z letom 1959. Zaradi tega bo tudi realna osebna potroš- nja porasla najmanj za 10 od- stotkov in bo že v letu 1960 dosegla tisto raven, ki je bila predvidena po perspektivnem planu za leto 1961. ^lalvečjs investicije :a is^diistTsjo in kmotljstvo Za dosego teh ciljev bo po- trebno v letu 1960 zelo pove- čati investicijska vlaganja, ki bodo po predlogu družbenega plana znašala skupno 8,1 mili- jardo dinarjev ali enkrat več kot v preteklih treh letih. Ve- čina teh sredstev v znesku 7.5 milijard dinarjev bo porablje- na za razvoj in razširitev go- spodarstva, ostanek 600 milijo- nov dinarjev pa za investicije v korist družbenega standarda. Od gospodarskih investicij od- pada največ na industrijo in kmetijstvo. V letu 1960 pri- čneta z izgradnjo novih proiz- vodnih zmogljivosti Tovarna glinice in aluminija, ki bo po- večala svojo proizvodno zmo- gljivost za 100 odstotkov in Mi- clroelektrarna Hajdoše pri Ptu- ju, ki bo opravila vsa priprav- ljalna dela. Poleg teh dveh največjih investicijskih objek- tov bodo začela v prihodnjem letu s pomembnimi rekonstruk- cijami tudi Tovarna avtoopre- me, Tekstilna tovarna. Tovarna perila »Delta«, Tovarna strojil in Opekarna Zabjak. Na življenjski standard in na tržišče pa se bodo najučin- koviteje odrazile investicije v kmetijstvu, ki bodo znašale v ptujski občini 1,5 milijarde di- narjev. Večina teh sredstev bo usmerjena v razvoj živinoreje na socialističnih kmetijskih go<- (Nadalievanie na 4. strani) NADALJNJE IZHAJANJE »PTUJSKEGA TEBMIlCA« IN NAŠE NOVOLETNO VOŠČILO Po sporočilu o ukinitvi »Ptuj- skega tednika« je izrazilo mno- go naših naročnikov in bral- cev, ustanov in podjetij željo, naj bi list še nadalje izhajal, ker se je izkazalo, da je pre- bivalstvu ptujske in okoliških občin tednik vendarle nujno potreben. Predstavniki sindikalnih or- ganizacij, ustanov in občinskih odborov Ptuj in Ormož so medtem obljubili »Ptujskemu tedniku« takšno finančno po- moč, da bo možno njegovo na- daljnje izhajanje, povečanje obsega in tudi znatno izboljša- nje njegove kvalitete. V tem ko želimo vsem našim naročnikom in bralcem v do- movini in po svetu ter vsem našim poslovnim prijateljem mnogo uspehov v novem letu, se jim obenem priporočamo, da in nam tudi v bodoče bili naklonjeni in bi nam pomagali pri nadaljnjem izhajanju lista premagovati težave, širiti naš list in nam omogočiti, da bomo lahko izpolnjevali finančne ob- veznosti. Uredništvo in uprava Zvezni in republiški ljudski poslanci s področja občin Ptuj in Ormož, tovariši Franc Belšak, Milko Goršič, Marko Klemenčič, Ja- nez Kostanjevec, Ivan Krajnčič, Franc Lubej, Janez Petrovič, dr. Jože Potrč, Zoran Polič, Ivan Potrč, Lojzka Stropnik, Jože šegula, Jože Tromšek želijo vsem volivcem navede- nega področja v NOVEM LETU 1960 obilo uspehov v njihovem delu za dobrobit vse naše skupnosti ter mnogo osebnega za- dovoljstva. «5TT?AN t PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DNE 30 DECEMBRA 1959 Standard na prvem mestu v sndo, dne 23 decembra t. plenum Občinskega sindikalnega s niki sindikalnih podružnic in dela še podpredsednik Okr. sindikalne sekretar obč. komiteja ZKS Ivo Ptuj Lojzka Stropnikova predsedni Ivo Veble, direktorja »Delte« in P mladine. Referat o izvrševanju petletn ega družbenega plana občine Ptuj in smernice za družbeni plan za leto 1960 je podal član plenuma in načelnik oddelka za plan in finan ce Obč. LO Ptuj Anton Purg. O novih stanovanjskih najem ninah je poročal član plenuma in ncKelnik oddelka za gospodarstvo Obč. LO Ptuj Viktor Makovec O nalogah v zvezi z letnimi občnimi zbori sindikalnih podruž- nic in pripravah na začetek sindik alne šole v okviru Delavske uni- verze je govoril predsednik Občin skega sind kalnega sveta Jože Se- gula. Glede na poročila in razprave o izvrševanju petletnega druž- benega plana občine Ptuj in smernic družbenega plana za leto 1960 je plenum skupno s predstavniki delavskega in druž- benega upravljanja in predsed- niki sindikalnih podružnic spre- jel naslednja priporočila in za- ključke: 1. Najvažnejša naloga sindikal- nih podružnic in Občinskega sin- dikalnega sveta, kakor tudi or- ganov delavskega upravljanja in gospodarske operative v podjet- jih je popolna realizacija druž- benega plana občine v letu 1960. Družbeni plan občine, kakor tudi plani gospodarskih organizacij predvidevajo precejšnje investi- cije za industrijo, kmetijstvo, komunalno dejavnost, šolstvo in zdravstvo, stanovanja itd. V tem pogledu gre za smotrno usmer- janje in uporabljanje investicij- skih sredstev, da bodo prven- stveno koristila dvigu proizvod- nosti dela, razširitvi kapacitet v proizvodnji in dopolnitvi obratnih sredstev. Ce hočemo doseči z družbenim planom ob- čine določene cilje, moramo za- interesirati prek političnih orga- nizacij vse naše delovne ljudi. 2. Z novim načinom nagraje- vanja po učinku smo dosegli v proizvodnji nekaterih gospodar- skih organizacij dobre rezultate. Ta način nagrajevanja je potreb- no izpoF>olniti ter prenesti težišče še bolj na variabilni del osebnih dohodkov. Osebni dohodki v letu 1960 se smejo dvigniti na osnovi večje produktivnosti dela, da bo delitev čistega dohodka na oseb- ne dohodke vsklajeno z gospo- darskimi rezultati jKKijetja. 3. Sindikalne podružnice naj skupaj z organizacijami ZK ak- tivno sodelujejo z delavskimi sveti in upravnimi odbori ter vodstvi podjetij pri sestavi pla- na. Plan gospodarske organiza- cije naj bo realen ter vsklajen z družbenim planom občine in okraja. Sindikalne podružnice naj organizirajo široko razpravo s kolektivom o planu podjetja in o družbenem planu občine. 4. Občinski sindikalni svet bo podpiral združevanje sredstev gospodarskih organizacij za kritje potreb, ki jih predvideva družben plan občine za leto 1960 za industrijo in komunalno de- javnost, prvenstveno pa za raz- voj kmetijstva. 1. je zasedal v Ptuju razširjeni veta. Sodelovali so tudi predsed- vskih svetov, navzoči pa so bili ga sveta Maribor Stjepan Saubert, Krajnčič, podpredsednica Obč. LO k Zbora proizvajalcev Obč. LO Ptuj letarne ter zastopnika ljudske Proti oportunizmu in lokaliz- mu v gospodarskih organizacijah bo treba odločno nastopiti ob združevanju sredstev gospodar- skih organizacij in te tako usmerjati, da bodo najbolj kori- stile izpolnjevanju družbenega plana občine. 5. Posebno skrb je nadalje po- svečati razvoju novo ustanov- ljenih stanovanjskih skii inosti. Prek stanovanjskih skupnosti in komunalnega razvoja moramo našim delovnim ljudem omogo- čiti čim cenejše življenje ter raz- vijati razne prepotrebne usluž- nostne dejavnosti, ki naj omogo- jijo tudi zaposlovanje ženske de- lovne sile. V Ptuju so potrebe za razvoj sledečih uslužnostnih obratov: za obrat družbene prehrane, či- stilnico, pralnico, krpalnico in drugih. V to delo bi se naj vklju- čil občinski Zavod za napredek gospodinjstva predvsem s tem, da bi nudil strokovno pomoč. Vsekakor bo o vprašanju, kakšno uslužnostno dejavnost rabimo v Ptuju, potrebno še podrobneje razpravljati. 6. Plenum občinskega sindikal- nega sveta priporoča zboru pro- izvajalcev občine Ptuj skupno sejo občinskega sindikalnega sveta in zbora proizvajalcev, na kateri bi obdelali stanje v gospo- darskih organizacijah, investici- je, finančno in proizvodno -po- slovanje, sistem nagrajevanja, zaposlovanje nove delovne sile in združevanje sredstev v gospo- darskih organizacijah. Posebno bo potrebno razpravljati in tudi sprejeti stališče glede združitve kmetijskih zadnag glede na pred- log sveta za kmetijstvo, kakor tudi glede na priporočila zadnje seje občinskega ljudskega od- bora. 7. Plenum naroča sindikalnim podružnicam, da skličejo konfe- rence sindikalnih podružnic pred letnimi občnimi zbori, na katerih naj razpravljajo o planih gospo- darske organizacije, kakor tudi o družbenem planu občine za le- to 1960. Posebno pozornost naj posvetijo poslovanju v 'pndjetju sistemu nagrajevanja, kadrovski politiki kakor tudi delu delav- skih svetov, upravnih odborov in vlogi kolektiva v delavskem upravljanju. 8. Plenum občinskega sindikal- nega sveta je skupno s predsed- niki sindikalnih podružnic in delavskih svetov soglasno sprejel sklep, da »Ptujski tednik« izhaja še dalje in da ga podietia občut- neje nodorejo, da se bo lahko razširil na 6 strani in da ga bo vsebinsko izboljšal ter rvostal vsakemu našemu delovnemu človeku v podjetiih in na po- deželju potrebno in priljublieno Plašilo Socialistične zveze. Sin- dikalni 'svet bo s tednikom spo- ročal sindikalnim organizaciiam svoje sklene in važnti sporočila, smernice in priporočila, javnost na bo tem potom s^^n^nial z de- lom in uspehi sindikalnih orga- nizacij. Plenum občinskega sindikalnega sveta meni, da je pvotrebno na- dalje posvečati vso skrb izgradnji novih stanovanj, ki bodo dostop-- na tudi našim delovnim ljudem z nižjimi osebnimi prejemki. Pod- jetja naj združujejo sredstva tu- di v te namene, da bomo lahko pospešili izgradnjo stanovanj. Priporoča se, da se izvrši v trenutni situaciji med tistimi za- f>oslenimi, ki imajo manjše lastne osebne dohodke in zasedajo višje kategorije stanovanj, zamenjava. Tako bi se naj sporazumele go- spodarske organizacije. Tudi med njimi se naj zamenjavajo stano- vanja. Plenum občinskega sindikal- nega sveta priporoča, naj se po- spešeno pričnejo razvijati f)otom stanovanjske skupnosti razni uslužnostni obrati, v katerih bo- mo lahko zaposlovali žensko de- lovno silo predvsem iz tistih dru- žin, kjer nimajo drugih dohod- kov kot samo zaslužek. Priporoča se ixxljetjem kakor tudi Posredovalnici za delo, naj pri sprejemanju nove ženske de- lovne sile upošteva socialni f>olo- žaj kandidatinje in da se zaposli prvenstveno ženska delovna sila, katera je res potrebna zaslužka in nima drugih dohodkov. Ako hočemo uspešno opraviti vse naloge, ki se postavljajo pred občinski sindikalni svet in sindi- kalne organizacije, moramo po- sebno skrbeti za nadaljnjo vzgo- jo in usposabljanje sindikalnih kadrov, kadrov v delavskem in družbenem upravljanju in potom Delavske univerze v Ptuju po programu za izobraževanje ka- drov, ki ga je .sprejel Občinski sindikalni svet za Sindikalno po- litično šolo, ki bo pričela v ja- nuarju 1960. IV. PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Štirideset let od ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ 25. in 26. decembra 1917 — v Ljubljani X. kongres JSDS; pozdravlja zmago ruske proletarske revolucije. 27. decembra 1918 do 1 januarja 1919 — kmetje občine Šmihel-Stopiče na Dolenjskem prevzamejo in vodijo lokalno oblast. 50. decembra 1919 — izda Narodna vlada Slovenije uredbo o osemumem delavniku. 30. decembra 1920 — objavi vlada zloglasno »rbznano«, ki prepove delovan.ie Komunistične stranke Jugoslavije. 26. in 27. decembra 1925 — v Sloveniji pokrajinska stro- kovna konferenca, kjer se združijo člani bivših neodvisnih sindi- katov in URSovi sindikati (navzočih 89 delegatov). 31. decembra 1939 in 1. januarja 1940 — partijsko posve- tovanje v Joštovem mlinu v Medlogu p»-"i Celju; navzoča pred- stavnika Kccninteme in CK KPJ. 28. alt 31. decembra 1940 — razpuščenl sindikati UR5SJ. 25. decembra 1943 — pripravijo primorske ženske in mla- dina 20.0000 paketov za enote IX. korpusa. 26. decembra 1943 — ustanovitev operativnih con. 27. decembra 1943 — r Blhadu I. kongres USAOJ. Od nacističnega talsorišča Strnišče do socialističnega giganta Kidričevo Leta 1941 je okupator osnoval delovno taborišče Strnišče, da bi delovna sila, ko jo je v njem kon- centriral, pomagala pri g-adnj: tovarne aluminija. Na izbranem prostoru v gozdu so najprej pcstaviii barake. V ta namen so pcsekali precej gozdne površine. Barake so sprva napoi^ ml i z več ali manj svoblil je tudi svobodnega delavca Poljaka, ki je hotel iz taborišča domov. Samovoljno je zapustil delo in odšel, nato pa se je vrnil. Ob povratku ga je zaprl v bunker, pozneje pa ga je ustre- lil ob cesti. Pokopali so ga pri Lo- vrencu. Tretjega je prav tako ustrelil zaradi fK>bega. Internirance so pretepali tako, da so jih pvoložili na mizo, nato pa obdelovali z bikov'ko. Nekatere so tudi kamenjali. Izmišljali pa so si še drugačne kazni. Hudo je bilo v bunkerju po več dni brez hrane in vode. Okrog sto ljudi so zaprl: v Strnišču za žično ograjo zaradi tako imenovanih gospodarskih prestopkov. Te so nekega dne v aprilu 1945 izpustili. Med politič- nimi zaporniki so bili tudi provo- katorji. V taborišču je bilo za zapornike še marsikaj hudega. Skoraj vsi so zelo onemogli zaradi težkega dela in slabe hrane. Mučile so jih uši in drugi zajedavci. Starejši inter- niranci so v takšnih pcgojih hitro umirali. Umrlo je okrog 300 mo- ških in nad sto žensk. Taborišče je doživelo 1. febru- arja 1944 bombni napad, ki je ob njem izgubilo življenje šest Ita- lijanov. Zadnjega marca 1945 so p>oli- tični interniranci zapustili tabo- rišče. Premestili so jih na Tezno in nastanili v tamkajšnjih bara-' kah. Od tam so jih vodili stra- žarji', popra vi jat železniško progo, kjer so jo razbili partizani ali bombniiki. Vojne ujetnike pa so že v teku marca preselili neznano- kam. Tako se je iz trpljenja in smrti, ki ju je pK)vzročalo nacistično na- silje, začela razvijati in rasti to- varna glinice in aluminija, ki smo jo pozneje zgradili in ki je danes ponos naše socialistične domovi- ne. Kidričevo je obenem tudi spo- min na obdobje okupacije, na na- šo narodnoosvcibodilno vojno, v kateri smo si izbojevali novo, svetlo bodočnost. Zgledno sodelovanfe med JLA in občino Ptul Letošnje praznovanje dneva JLA — 22. decembra 1959 — je bilo po programu slovesnosti si- cer podobno praznovanjem prejš- njih let, po vsebini in razpolo- ženju pa bi lahko rekli, da je vse navdajalo posebno prijetno raz- položenje glede na letošnje ix>- sebne uspehe ptujske gamizije. Med starešinstvom gamizije in organi oblasti ptujske občine je že tradicionalno sodelovanje in skupno reševanje vseh vprašanj medsebojne pomoči. Letos je bilo to še posebno uspešno. Letošnja pomoč garnizije mestu Ptuju in kmetijskim gospodarstvom na ob- močju ptujske občine pri komu- nalnih deiih in pri pospravljanju pridelkov se je izkazalo kot dra- gocena in učinkovita. V bodoče ;5e bo taka pomoč še ponavljala in tudi dosegla nove uspehe. Dopoldne 22. decembra t. 1. je viselo po Ptuju več zastav. Na sedežu ptujske gamizije je bilo vojaško slavje. Po pozdravu za- stavi in raportu komandatu gar- nizije je imel podpolkovnik tov. Ilija Rašeta nagovor, v katerem je v kratkem nakazal razvojno pot JL.^, njene povojne uspehe pa tudi bodoče naloge. Po njegovem naaovom so bile prečitane na- redbe o napredovanju in odliko- vanjih starešin ter o poh-valah in priznanjih vojakov. Potem je po- zdravil sekretar občinskega ko- m't»ja ZKS tov. Ivan Krsničič pripadnike JLA, jiim častita! k prazni'xu in se jim tudi zahvalil za pomoč Ptuju in kmetijskim gospodarstvom. Vsem je želel tu- di v letu 1960 mnogo vsestran- skih uspehov. Zatem so učenci in dijaki, delegati ptujskih šol iz- , ročili podpolkovniku tov. Iliji Ba- šetu šopke nageljčkov in so iz- rekli celotni garniziji čestitke za praznik in želje tudi za bodoče uspehe JLA. Po slovesnosti na sedožu garni- zije je bila pred ptu.jsko gimna- zi.jo parada pripadnikov predvo- jaške vzgoje, ki .jo je vodil prof. tov. Herbert Zoreč. Paradi in na- govoru ravnatelja gimnazije tov. Rudolfa Čeha so prisostvovali predstavniki garnizije JLA, občin- skega ljudskega odbora Ptuj in množičnih organizacij ter profe- sorji ptujske gimnazije. Po nje- govem nagovoru pa je še bila pre- čitana naredba predsednika Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj tov. Janka Vogrinca o nagradah in pohvalah nekaterih pripadni- kov predvojaške vzgoje. Zvečer tega dne je bil v Domu JL.A družabni večer. Ob tej pri- ložnosti je izročil predsednik tov. Janko Vogrinec v imenu Občin- skega ljud.skega odbora Ptuj Eto- mu JLA v Ptuju televizijski spre- jemnik kot darilo dbčine Ptuj v znak priznanja za letošnjo ob- čutno pomoč enot ptujske gami- zi.ie JLA pri komunalnih delih v Ptuju in pri kmetijskih nujnih ooravilih na kmeti.iskih gospodar- stvih v obč:ni. dveh ženske. Skupno je bilo okrcg 720 političnih osumljencev, skuo- no z vojnimi ujetniki pa je. bilo v z žico zagrajenem prostoru okrog 1000 intemirance/. Poleg barak za iintern, ranče je bilo v zagrajenem prostoru še šest barak: kuhinja, baraka-delavnica (krojaška in čevljarska) in pisar- na, pralnica in umivalnica, stra- žarnica. baraka štaba taborišča in baraka, v kateri je bilo skladišče ;n stražarnica ob vhodu. Poleg te- ga je bila še drvarnica in zaporni bunker. Vseh stavb-barak je bilo petnajst. Med interniranimi civilisti so bili starš; partizanov m aktivistov, dszerterji iz nemške vojske in drug« p>o!itično nezanesljivi ljudje iz vseh predelov tako imenovane Spodnje Štajerske. Med vojnimi ujetniki je bilo jeseni leta 1943 zaprtih tu okrog 300 Italijanov, ki so bili v treh barakah, potem ko so jih izpraznili Poljaki. L. 1943 se je število ujetnikov v tem ta- borišču zairadi velikega dotoka civilnih intemirancev p>ovečaIo na 3500 ljudi Taborsč-iiki so vstajali ob 5. uri. Za zajtrk so dobivali nado- Vsak p>oskus bega so strahotno kaznovali, če so begunce zopet ujeli, sicer pa so se maščevali nad preostalimi ujetniki. Ubežnika so, če so ga ujeli, najprej do ne- zavesti pretepli, ker skoraj nobe- den od teh precej izstradanih in onemoglih ljudi ni mogel vzdržati pri zavesti ob številnih krvniških udarcih. Nekatere taboriščnike so s pretepanjem tudi ubil. Med te- mi je bilo največ pK)Ijskih vojnih ujetnikov, ki so poskušali zbežati. Slovence so na ta način ubili štiri. Taborišče so stražili ljudje v uniformah vermanov. Vrhovno nsdzorstvo nad taboriščem pa je imel gestapo. Podnevi .le bila stra- ža okrog taboriščne žice. ponoči pa je bil po en stražar tudi med barakami. Straža pri vojnih ujet- nikih pa je bila še pomnožena, barake pa še bolj opletene z žico. Komandant taborišča je bil Av- strijec SturmfiJhrer Munkel, nje- gov pcmočnik pa je bil neki su- rovež z neznanim priimkom. Ta je intemirance krvavo pretepal in brcal, večkrat jih je prisilil, da so pobirali z usti odpadke na sme- tišču. Ubil je tri politične inter- nirance. Neki njegov .kam^rad' iz LETNA KONFERENCA LMS Kmetica mladina deležna večje pozornosti v nedeljo, 20. t. m., je bila v Ptuju redna letna občinska kon- ferenca LMS. Ker je bila v letoš- njem jubilejnem letu mladinska dejavnost izredno živahna, je bila še toliko pomembnejša. Udeležili so se je mladinski funkcionarji iz vse občine, sekretar ObK ZKS tov. Kranjčič, sekretar OK LMS tov. Zakeršnik in predstavniki organi- zacij. Ena najvažnejših nalog mladin- skega komiteja je bilo ustanav- ljanje novih aktivov in sprejema- nje novih članov. Pri tem je ko- mite uspešno opravil nalogo, saj je bilo ustanovljenih in poživlje- nih 25 aktivov LMS in sprejetih 1400 članov. Tako je sedaj v obči- ni 57 aktivov in okoli 3500 včla- njenih mladincev. Vendar bo treba še precej storiti, zlasti v vaseh. Vaška mladina je še vedno preveč prepuščena sebi in kritiki starej- ših. Pomaga ji malokdo. Vaške organizacije, odbori SZDL, aktivi ZK. gasilska društva in drugi bodo v bodoče morali nuditi mladini več pomoči in ji posvetiti več pozor- nosti kot doslej. Novi komite bo moral posvečati večjo pozornost aktivom mladih zadružnikov, katerih dejavnost je povečini zašla v slepo ulico. Kjer je bil ustanovljen aktiv, so pove- čini samo eksperimentirali na koščku zemlje, ki jo je odstopila zadruga. Pomen aktivov pa ni v tem, da bi s poskusi potrjevali že znane stvari, ki so jih ugotovili kmetijski strokovnjaki. Pomen teh aktivov je prevsem v tem, da bodo znali mladi kmetje vse te novosti izkoriščati. Nekatere zadruge no- čejo uvideti potrebe in koristnosti aktivov. V takih primerih bo mo- ral pomagati tudi Ob. odbor SZDL in ObK ZKS. Delavska mladina vedno bolj prodira v organe družbenega upravljanja. Vendar odstotek mla- dih v teh organih še ni v soraz- merju s številom zaposlenih mla- dincev. Tu bi morali napeti vse sile klubi mladih proizvajalcev, ki pa so v občini samo štirje. Res je, da občina ni industrijska, vendar to mrtvilo delavske mladine ni upravičeno. Mladina vajenske šole se je v športu precej uveljavila. Precej dobro je delala mladina »Avtoopreme«, ki je organizirala edino krajevno brigado, ki je de- lala pri gradnji novega tovarni- škega pos'opja. V zadnjih mesecih je bilo v osemletkah sprejeto v LMS 484 pionirjev. K temu so veliko pripo- mogli nekateri učitelji. Delo s pi- onirji je za LM izredno važno, saj bodo bodoči člani prav pionirji. Zato pa mora biti delo mladinskih aktivov na osemletkah tako pestro in zanimivo, da bodo pionirji sto- pali v vrste mladincev s prepriča- njem, da gre za resno družbeno politično dejavnost., Letos se je udeležilo zvezne de- lovne akcije 133 brigadirjev. To je lepo število, vendar prijavljanje ni bilo pravočasno, ker je bila mladina premalo seznanjena z akcijo. Pre- cej mladine je sodelovalo tudi pri izkopu jarkov v mestu. Na konferenci so bile sprejete smernice za bodoče delo. bp OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bodo naše prodajalne 31. decem- bra 1959 odprte od 6. do 20. ure nepretrgoma. Dne 1., %. in 3. januarja 1960 bodo prodajalne zaprte, zato se naj potrošniki pravočasno oskr- bijo z našimi izdelki. Uprava podjet.ia Pekarne - mlini »Vinko Reš« Ptuj OBVESTILO Inventura Mestne lekarne Ptuj bo 3., 4. in 5. januarja 1960. V tem času bo izdajanje medikamentov le na nujne recepte. Uprava lekarne prosi stranke, naj se oskrbijo s potrebnimi zdravili in sanitetnim materialom pred Njvim letom Obenem želimo vsem odjemalcem SREČNO NOVO LETO! MESTNA LEKARNA PTUJ PTUJ, DNE 30. I>ECE3*fflRA ]f959 PTUJSKI TEDNIK STRAN S Upravičen opiimizein v zuezi z delom sindikalnih or- ganizacij v 1959. letu v ptujski občini smo naprosili tajnika OSS tov. Feliksa Bagarja, naj nam da oceno letošnjih sindikalnUi uspe- hov in nam je na vprašanje odgo- voril sledeče: i'V čem vidite uspeh letošnje- ga sindikalnega dela?« »Z zadovoljstvom zaključujemo letošnjo bilanco političnega de'a in akcij Občinskega sindikalnega sveta ter sindikalnih podružnic. V začetku leta je bilo težišče d6la na organizacijskem in političnem utrjevanju osnovnih organizacij na pripravah in izdelovanju ta- rifnih pravilnikov ter proučeva- nju različnih sistemov nagrajeva- nja po delovnem učinku. Pri tej odgovorni politični nalogi smo za- sledovali predvsem že'jo in cilj, da bi prišli do takih oblik nagra- jevanja, da bo kvalitetno delo na- ših delavcev najsigurnejša in naj- krajša pot k poštenemu in pra- vičnemu plačilu. Z novimi tarifni- mi pravilniki je bil tudi na ob- močju naše občine letos dosežen precejšen napredek. Proučevanje sistema nagrajevanja še ni kon- čano in ga bo potrebno nadaljeva- ti. Sindikalne organizacije in or- gani upravljanja imajo izredno od- govorno nalogo, ki jo bodo ne- dvomno prej ali s'ej tudi uspeš- no končali.« »Ali ste zadovoljni z letošnjo vzgojo kadrov?« »Letos smo se tudi lotili načrt- nega usposabljanja kadrov. Maja sta bila dva enotedenska semi- narja v Ptuju in Kidričevem s 15 predavanji, ki jih je poslušalo 12-5 smdikalnih in in 7 mladinskih de- lavcev. Skozi vse leto smo vzdr- ževali tesne stike z osnovnimi or- ganizacijami. Pred vsako važnej- šo akcijo smo skliceva'i posveto- vanja s predsedniki in tajniki sin- dikalnih organizacij. Posvetovanju je sledila politična akcija, tej pa zopet izmenjava izkušenj in ob- ravnavanje tekočih problemov. Le- tos so bile prvič polletne sindikal- ne konference in so bile v glav- nem dobro obiskane. Lahko re- čem, da so uspele. Utrjena so bila sindikalna vodstva. Pravočasno smo začeli izvajati sklepe IV. kongresa Zveze sindikatov Jugo- s'avije.« »In aktivnost članstva sindikal- nih organizacij?« »V občini Ptuj je 77 sindikalnih podružnic. V njih je včlanjenih 8600 članov. V izvršilnih odborih sindikalnih podružnic je 493 iz- voljenih članov, od tega 149 žena. V 49 delavskih svetih aktivno so- deluje 900 naših članov, od tega 217 žena. V organizaciji SZDL je 7376 naših članov. Naši člani aktivno sodelujejo tudi v ostalih organizacijah in društvih. Julija 'etos smo že ustanovili novo sin- dikalno organizacijo, ki zajema članstvo 25 kmetijskih zadrug.« »Kako je napredovalo vprašanje družbene prehrane?« Skupno z Zavodom za napredek gospodinjstva smo se predvsem zavzemali za družbeno prehrano. Uspehi te akcije so vidni. Pet podjetij je uvedlo tople obroke hrane za delavce. Decembra je za- čela v Ptuju obratovati centralna kuhinja toplih malic za 9 delovnih kolektivov v Ptuju. Nad 700 de- lavcev dobiva sedaj tople malice. Z akcijo še nadaljujemo in v njej nam precej pomagajo že doseže- ni uspehi. Za njo je namreč ved- no več razumevanja in kjer so s top'o malico začeli, se je ne bodo več odrekli. Topla, zdrava in ka- lorična ter cenena hrana se bo nujno odražala na zdravju delav- cev in tudi na njihovem delovnem učinku.« »Delovne akcije so letos uspe- le?« »V prostovoljnih delovnih akci- jah je pri izkopu kanalizacije so- delovalo nad 1000 članov in čla- nic sindikalnih organizacij in so de'ali nad 4000 ur. Prihodnjo po- mlad bomo z akcijami nadaljevali in pomagali Občinskemu ljudske- mu odboru Ptuj pri komunalnem urejanju mesta.« »Kakšne uspehe beleži sindikal- ni svet?« »Delo občinskega sindikalnega sveta je bilo vse leto usmerjeno k reševanju poMtičnih in gospodar- skih nalog v kolektivih in v ko- muni in k skrbi za naše delovne ljudi. Letos so bila 4 zasedanja plenuma. Predsedstvo se je zbralo na dvanajstih rednih sejah, eni iz- redni seji ter na posvetovanjih.« »In Vaše želje za 1960. leto?« »Želim, da bi vse na.še sindikal- ne organizacije v 1960. letu tako resno kot doslej obravnavale važ- nejše naloge in da bi doseg'e mnogo novih uspehov pri graditvi socializma v naši domovini. Vsem tudi želim srečno novo leto! Markovci v nedeljo, 20. decembra t. 1. dopK)ldne je bil v šoli občni zbor Avto-moto krožka Markovci. Čeprav je bilo deževno vreme, je bila udeležba članov na občnem zboru zelo velika. Občnega zbora sta se udeležila člana AMD Ptuj, predsednik Rudi Novak in Franc Sprah. AMK Markovci se je te- kom dveh let obstoja uvrstil že med najmočnejše množične or- ganizacije kraja. Krožek šteje danes nad 130 članov, izmed ka- terih ima že dve tretjini voz- niška dovoljenja za posamezne vrste motornih vozil. Na občnem zboru so razpravljali o delova- nju krožka na prometni preven- tivi v preteklem letu, novem planu, o obstoječih vozilih in garaži. Razpravljali so tudi o te- čajih za mopediste in izpitih za šoferje amaterje, ki se morajo sedaj opravljati v Mariboru. Člani so izrazili željo, da bi naj krožek ukrenil vse potrebno preko AMD in tajništva za no- tranje zadeve, da bi bili izpiti ponovno vsaj v Ptuju. Prošnjo utemeljujejo s tem, da mora vsak kandidat v času opravlja- nja izpita v Mariboru izostati ves dan od dela in da promet okrog novega mostu v Ptuju, predvsem še v letni turistični sezoni, ni dosti manjši in eno- stavnejši od prometa po ulicah Maribora. Dne 22. decembra t. 1. je bil ob množični udeležbi izveden občni zbor osnovne organizacije Rdečega križa. Zbora sta se ude- ležila in ga pozdravila član Okr. odbora RK iz Maribora Janko Gačnik in član Obč. odbora RK iz Ptuja Adi Šarman. Na občnem zboru so poročali o svojem delu posamezni člani odbora in pod- mladka RK. Po občnem zboru so si navzoči člani ogledali zdrav- stveni film o revmatizmu in zdravstveni oskrbi na avtoputu ter celovečerni jugoslovanski film »To ljudstvo bo živelo«. Občni zbor je izrekel posebno zahvalo dr. Ljubi Neudauer, zdravnici iz Ptuja, ki se zelo rada odzove, žrtvuje svoj prosti čas in prihaja v Markovce ter opravlja zdravstveno prosvetljevanje. Po- leg rednih mesečnih pregledov predšolske mladine je letos že izvršila v mesecu novembru zdravstvena predavanja in o spolni vzgoji učencem VII. in VIII. razreda osnovne šole. V mesecu decembru pa je preda- vala o isti temi tečajnikom kme- tijsko gospodarske šole. Ni pa v okolišu predšolskega otroka, ki bi ga imenovana zdravnica ne noznala. Od 25. novembra t. 1. že deluje v Markovcih Kmetijsko gospo- darska šola. Odziv mladine je bil letos izredno velik, saj obiskuje šolo 65 (15 in 50) mladincev obeh spolov. Splošno izobraževalne predmete in gospodinjstvo s ku- harskim tečajem poučuje učitelj- stvo osnovne šole. Strokovne predmete pa predavata kmetij- ska tehnika Franc Ciglar iz Mar- kovec (poljedelstvo) in Franc Kekec iz Bukovec (živinorejo), Mladinci in mladinke KGS imajo .še mnogo načrtov za svoje delo. Na koncu leta žele izvršiti fk)- učno ekskurzijo in si ogledati kako vzorno urejeno posestvo. Tudi na proslavo Dneva repu- blike v Markovcih niso pozabili. Šolska mladina je v okviru pro- slov 40. obletnice ustanovitve KPJ skupno s TVD Partizan iz- vedla program proslav za od- rasle. Pohvalno je bilo to, da se je proslav udeležilo izredno mno- go vaščanov. Po proslavi so si ogledali še kot sestavni del pro- grama jugoslovanski film »Daleč je sonce«. Ravno tako so tudi za proslavo dneva JLA, 22. decem- bra, predvajali jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo«. 2. F. IZ JURŠINC Na občnem zboru organizacije Rdečega križa, ki je bil 13. de- cembra t. 1., je f>ohva'li'Ia pred- stavnica Občinskega odbora Rde- čega križa iz Ptuja tov. Lidunka Krajnc odbor iz Juršinc glede na izvršene male asanacije in pridob- ljenih 170 krvodajalcev. Posebej pa je pohvali.a predsednika orga- nizacije tov. Janeza Pignarja in bolniško sestro Frido Glazerjevo. Ob tej priliki se je od organi- zacije RK in kraja Juršinci p>os]o- vila dolgoletna funkcionarka RK, učiteljica tov. Marija Osterčeva, ki zaradi spremembe službenega me- sta zapušča Slovenske gorice. Redna avtobusna proga Ptuj— Juršinci je postala prebivalstvu Slovenskih goric vsakdanje neob- hodna potreba. Kako so se nanjo naveza i, se je najbolj videlo v ča.- su cd 15. oktobra do 1. decembra, ko zaradi popravila mo>:tov avto- bus ni mogel v Juršince. Sedaj bi radi dosegli pri avtobusnem pod- jetju v Mariboru, da bi podaljšalo progo do Gk>m;le, to je za nadalj- njih 6 km Šele v tem primeru bo Gomila laže dosegljiva ljudem iz Ptuja in drugih krajev. Po podalj- šanju avtobusne proge ne bi po- menilo za podjetje nikake poseb- ne žr*ve, za prebiva stvo okrog Gomile pa bi bila to nadaijnja pri- dobitev, ki jih ljudje tako cenijo. Juršince bo krasila nova štiri- stanovanjska stavba — četvorček, ki ga gradi gradbeno podjetje »Drava« iz Ptuja. V njej bodo sta- novale učiteljske družine, nekaj prostora pa bo tudi za zdravstve- ne delavce, saj bo f>oIeg družin- skih stanovanj v zgradbi tudi ne- kaj samskh sob. Investitor je Ob- činski ljuds/i odb-r Ptuj. Zgradba bo gotova prihodnje leto do maja ali junija. ★ Kmetijska zadruga Juršinci re- šuje vedno) več važnih gospodar- skih vprašanj, ki se več let niso mog e premakniti z mrtvega me- sta. V center Juršinci je premešče- na iz Gabemika strojna lopa. Zgrajena je nova mostna tehtni- ca, ki je v veliko olajšavo pri od- kupu živine in drugih pridelkov. Sadovnjake vSO škropile ekipe. Dre- vesnica ima lepa sadna drevesca, ki jih varuje pred škodljivci red- no škropljenje z motornimi škro- pilnicami zadruge. Sodelovanje kmetovalcev z zadrugo se je moč- no rarširik) in dkrepilo. Delo s traktorji v ilovnati in gričevnati zemji zahteva posebne kvaloflka- cije traktoris-tov. Tudi ti bedo iz leta v leto sposobnejši za te na- loge. Skratka, KZ Juršinci postaja vedno gospodarsko-organizaajski faktor. Elektrifikacijski odibori Juršinci, Gomila in Most je .si sikupno s pre- bivalstvcm teh predelov prizade- vajo, da bi povsod čimprej zasve- tila električna luč. To njihovo pri- zadevanje sta doslej po svojih močeh podpirala Okrajni ljudski cdbor Mariibor in Občinski ljudski odbor Ptuj. Ne bo do^lgo. ko bodo tudi v te;m delu Slovenskih goric lojevka, petrolejka, sveča in osta- lo spominjaile mlajše ljudi na ča- se, ko so še njihovi starši svetnii samo 2 njimi. ■t Prebivalci iz območja Juršinc želimo vsem delovnim ljudem iz ptujske občine in ostalih predeHov Slovenije in Jugoslavije srečno in vesele Novo leto in v njem mno- go novih vsestranskih uspehov. Franc Holc CIRKUUNE v eni najmočnejših organizacij v občini, kjer je 635 članov, se je udeležila v nedeljo občnega zbora velika večina članov. Poročilo taj- nika je bilo dobro pripravljeno. S stvarnimi podatki so dopolni'! to poročilo predsedniki 6 komisij. Ljudje na tem področju so potre- boval v 104 primerih prvo pomoč. Krvodajalcev je bilo 69 toda s to številko niso zadovoljni, zato bodo v prihodnjem letu posvetili temu več pozornosti. Organiziran je bil tečaj prve pomoči, ki ga je kon- čalo 14 tečajnic. Premalo je bilo razumevanja prebivalstva za po- pravilo in čiščenje vodnjakov, da je imela komisija za male asana- cije ze'o težko delo. Ravno na tem področju bo morala organizacija RK še mnogo storiti. Pomoči v hrani je bilo deležno prebivalstvo v vrednosti 2,671.320 dinarjev. Pomladek RK šteje 392 članov ter dosega v svojem delu lepe uspehe. Dobro je delo šolske ku- I hinje, ki dnevno nudi cca 500 to- plih obrokov hrane. Organizirana je bila nabiralna akcija pri starših otrok, ki obiskujejo šolo in ob tej priliki so prispevali razne pride'k» po svojih možnostih. Občnem uzboru sta prisostvova- la člana 10 RK Ptuj Nasko Franc in Zupane Milan. -ac- 4 Občni zbor v Brezovcih Organizacija RK Brezovci — Strmec zajema 9 vasi. Članstvo, ki se je v nedeljo kljub dežju zbralo polnoštevilno, je polagalo račune o delu v preteklem letu. Po poročilih, se je število članstva dvignilo za 81 in šteje danes or- ganizacija 236 članov. Prvo pomoč so nudili v 150 pri- merih. Darovalcev krvi je bilo 19. Od obč. odb. RK je organizacija prejela pomoč v vrednosti 180.000 dinarjev. Članstvo je s prostovolj- nim delom zgradilo cisterno z zdravo pitno vodo. Članstvo je nudilo pomoč družini in nabralo kurjavo za zimo. Izvoljen je bil novi odbor, ki bo vodil organiza- cijo v prihodnjem letu. Naši ¥oiaki cestitaio m pozdravlialo Novoletne čestitke vojakov, na- ročnikov »Ptujskega tednika« svojim domačim, prijateljem in znancem iz raznih krajev naše domovine: Mirko Bezjak, Reka; Mirko Bez- jak, Kragujevac; Ivan Botolin, Reka; Vlado Bračič, »Dalmacija«; Jože Bračič, Djevdjelija; Peter Brumen, Zagreb; Ivan Bratušek, Beograd; Danijel Cebek, Prizren; Alojz Cestnik, Živojna; Matevž Cestnik, Skopje; Feliks Cvetko. Vršac; Martin Ceh, Pri.ština; Ivan Črešnar, Bačka Topola; Feliks Čuček, Benkovac; Ivan Čuček, Umak - Istra; Alojz Drakšič, Niš; Jožef Emeršič, Šabac; Vlado Er- bus, Skopje; Srečko Erjavec, Split; Hinko Fajfar, Virovitica; Anton Fajfar, Novi Sad; Rok Frangež, Šibenik; Ivan Germin, Gasipič; Alojz Golob, Kumanovo; Jože Grandl, Beograd; Konrad Horvat. Banja Luka; Anton Hrenko, Ja- strebarsko; .Tože Janžekovič, Novi Sad; Rudolf Janžekovič, Virovi- tica; Franc Jurgec, Kuršumlija; Andrej Jesenovec, Zenica; RudoH Kaučič, Slavonski Brod; Pavel Kekec, Beograd; Ignac Kekec, Kragujevac; Franc Klemenčič, Svetozarevo; Ant. Kmet. Vučltm; Konrad Kodrič. Travnik; Martin Kokol, Bor; Jože Korošec, Bata j- niča; Albin Koroar, Sarajevo; Ja- nez Korošec, Herpelje. Kozina; Anton Košar, Novi Sad; Marjan Kovač, Zaječar; Ciril Kovač, Baj- mok; Maks Kozel, Goražde; Franc Krajnc, Osijek; Ivan Kraner, Vla- dimir - Čma nora; Franc Kuko- vec, Beograd; Franc Kureš. Bosil- qrad; Ludvik I^mpret. Lovran; Franc Lozinšek, Šempeter pri Go- rici; Rajmund Letenja, Knin; An- ton Letonja, Leskovac; Anton Ljubeč. Modrica; Viktor Loben- vein, Banja Luka; Franc Lozin- šek, Šemoeter pri Gorici; Franc Mauzer, Podprad; Slavko Majcen, Karlovac; Drago Majhen. Kosov- ska Mitrovica; Jože Meolič, Tu- zla; .Tožef Marin, Renovica; .^n- ton Mlakar. Niš; Jože Mohorič. Čačak; Jože Milošlč, Novi Sad; Anton Murko, Požarevac; Lovro Muršič; Lov^o Novoselec. Varaž- din; Peter Onrizek. Gospič; Jan- ko Osterc, -Zaječar; Franc Padar. Rjelovar; Vinko Peršuh. Zagreb; Jože Pernat, Branjin vrh; Jože Petek, Bar; Franc Petek. Banja Luka; Anton Pihler, Zvonce; Franc Pišek. Reka; Jože Ploši- njak. Sarajevo; Franc Plošinjak. Mostar; Vinko Plohi. Ruma; Franc Pukšič, Cerklje; Ivan Pulko. Mu- čiči. Ignac Potrč, Beoarad; An^nn Renko. Petrin j«; Vinko Rop. Bi- tolj. Franc Rajh. Derventa; Šte- fan Ramot. Kraljevo; Alojz Ranfl. Beograd; Stanko Rihtar. Pirot: Albert Skaza, Sežana; Stanko Si- tar, Sfrajevo; Franc Samec, De- bar; Štefan Strelec.' Titovo Uži- ce; Janko Šalamun. Skopje; An- ton Šibila, Valjevo; Ivan Španer Knin; Franc Tominc, Beograd: Alojz Tušak, Kičevo; Ivan Tome- nič, Požarevac; Alojz Veseniak Požarevac; Franc Zadravec. Do- boj: Jakob Zajšek. Novi Sad; Vik- tor Za.iko. Nova Gorica: Franr Zelenko. Split; Ivan Zupanič Skopje; Stanko Zupanič. Niš; Jo- že Zupanič. Banja Luka. Vojak' iz Karlovca: Slavko Mai- cen, Alojz Pergar. Janez Muršec, Franc Roškar, Ignac Novak in Maks Ivančič so nam med osta- limi poslali naslednjo čestitko: »Pošiljamo najlepše pozdrave ter želimo srečno in veselo NOVO LETO vsem bralcem »Ptujskega tednika«, svojim staršem, sorod- nikom, prijateljem in znancem kakor tudi fantom in dekletom ter stanovalcem vasi Podvinci, Spod. Velovlek, Kidričevo, Sobe- tinci, termin in Muretinci, ena- ko tudi uredništvu »Ptujskega tednika« in stanovalcem Ptuja. — Obenem prosimo, da bi še naprej redno dobivali »Ptujski tednik« — naš najljubši list.« ★ Naše uredništvo se jim zahva- ljuje za čestitke in jim jih v enaki meri vrača. Tako imenovani »dobri stari ča- si« so proizvod slabega spomina in bujne fantazije. * Mnogo pridobi v življenju, kdor napake, iz katerih se lahko uči, stori kar moč zgodaj. * PREJELI SO ZASLUŽENA ODLIKOVANJA v zvezi z dnevom JLA so bili v Mariboru 21. decembra t. 1. na sprejemu odlikovanci civilne za- ščite iz Ptuja: tov. Karel Pertekel, Lojze Vimer, Mirko Voda in Stan- ko Prejac, vsi iz Ptuja. Na ta sprejem so bili pavabljeni vsi za- služnejši funkcionarji civilne za- ščite iz mariborskega okraja, ki so se tam medsebojno spoznali in pomenili o izkušnjah te svoje hu- mane dejavnosti. Med slovesnostjo, ki je bila pri- rejena za nje ob tej priložnost;, so jim bila izročena odlikovanja, s katerimi juh je odlikoval pred- sednik republike Josip Broz-Tito, ter razdeljene nagrade in pohvale. Medaljo dela je prejel Karel Pertekel, upokojenec iz Ptuja, nadalje Loj^e Vimer, upokojenec iz Ptuja, nagradi pa sta prejela Mirko Voda m Stanko Preac. Zadružno trgovsko podjetfe »Slovenske gorice« Ptuj Restavracija na gradu Ptuj Gostišče »Pri Korošcu« Ptuj Naši kolektivi želijo vsem delovnim ljudem sirom po naši domovini, zlasti pa našim pHDslovnim pri- jateljem, abonentom in gostom mnogo sreče v 1960. letu in obenem vsem prijetno novoletno praznovanje. .„ _ '. STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 30. DECEMBRA 1959 Kolektiv Remontnega podfetp PTUJ OB 10. OBLETNICI NAŠEGA PODJETJA SE ZAHVA- LJUJEMO VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE JIM TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO. V N0¥EM LETU ŽELIMO VSEM MNOGO DELOVNIH USPEHOV! Dvoje povezanih usod Tokrat se ne mislim vtikati v splošne družbene zadeve, tem- več bom napisal nekaj vrstic iz svojega p>odročja dela. Ce je pa v tem tudi kaka družbena po- vezanost, je to le slučajno. Da bi koristno izrabil lepe decembrske dni, zadnji čas prid- no čistim svoj sadovnjak. Ce je ugoden začetek zime, kot n. pr. letos, navadno s tem delom po- bitim. Večletne izkušnje so me prepričale, da ima tako pred- zimsko čiščenje sadnega drevja dvoje prednosti: delo je oprav- ljeno v naprej, drugič pa je za, še vedno zaščitene dolgouhce prii>ravljena hrana kar na tleh v obliki sočnih vejic, zato se ti ne lotevajo bolj puste skorje drevesnih debele. Ta način se mi zdi tudi human do dolgouhih ljubljencev lovcev, ki v od mrazu škripajočih zimskih nočeh mo- rajo nekaj najti za svoj premra- ženi in prazni želodec. To mojo »humanost« mi kratkorep>ci vra- čajo s tem, da mi do sedaj še niso oglodali drevesc, čeprav jih po- sebej proti njim ne ščitim, kakor na primer moj sosed, pa mu kljub temu včasih še napravijo škodo. Pri letošnjem čiščenju sadov- njaka je prišlo na vrsto tudi srednjedebelno drevesce hru- ške. To drevesce sem vsadil ne- kako pred 12. leti, da bi poF>olnil praznino v sadovnjaku. Sprva se je hruška lepo razvijala in kmalu začela dajati lepe plodo- ve, v veselje moji družini, sose- dom pa v zavist. Drevesce pa je začelo zadnje leto nekoliko pe- šati. Sosedna drevesa so se nam- reč v tem času močno razrastla in ga s tem zasenčevala. Nič več ni bilo tako lepih in sočnih plo- dov kot prejšnja leta, zato sem sklenil posekati drevesce... S tem namenom sem se mu približal prejšnje sobotnega po- poldneva z žago in sekiro. Morda se bo komu zdelo smešno in otročje. Če izdam, da se včasilr pri delu v mislih pogovarjam ; drevesi? Kdor je na kako stvaj posebno navezan, bo menda tc razumel. — Tako sem tudi takra* v mislih rekel: »Draga hruškica zgodilo se bo s tabo kakor z na- šim ljubim Tednikom ...« Tc primerjava mi je nehote ušla za- radi tega ker sem med kosilorr na hitro pregledal, po pismonoši pravkar prispeli Ptujski tednil^ in v njem zasledil, da so mu šteti življenja dnevi... Z obrazložit- vijo, zakaj bo prenehal izhajati se nekako nisem mogel strinjati čeprav je tisto res, kar je bik napisano. Ob tej slučajni primerjavi sem se nehote zdrznil... Ali nisem tudi sam nekoliko kriv, da je tc drevesce dozorelo za posek? Saj sem lahko opazil, da mu druga močnejša okoliška drevesa jem- ljejo življenjski sok, jaz pa mu nisem pomagal v obliki izdatnej- ših gnojil! Nisem se pobrigal, da bi mu ohranil življenjsko moč ... To spoznanje me je tako pre- vzelo, da nisem mogel zavihteti sekire. Sklenil sem, da posek od- ložim za nedoločen čas, da ga simbolično posekam na dan, ko ne bo več pismonoše s Ptujskim tednikom ... Morda bodo prišli na podobno misel tudi merodajni forumi glede našega Tednika, ki se mu godi prav tako kot moji hruški. Upam, da bo tako, zato sem, za vsak primer, ocenil veje sosed- nih dreves, ki bi jih lahko pri- krajšal brez škode, da ne bodo senjile hruški in pripravil izdat- no gnojilo. Sedaj samo še čakam naslednjo — zadnjo (vsaj v le- tošnjem letu) številko Ptujskega tednika. Vaš znanec Franc. P. S. urednika: Dragi Franc, za sedaj boš moral spraviti sekiro, ker bo, kakor na drugem mestu obveščamo naše bralce, Ptujski tednik še dalje izhajal. Umrla je Klepova mama Klepova mama je dočakala vi- soko starost 95 let. Zadnja leta je živela v Ljubljani pri sinu Pe- peku, kjer je tudi preminila. Dne 22. decembra srr>o jo spremljali na zadnji poti na Žale pri Ljubljani. Rojena je bila sredi prejšnjeiga stoletja v bližini Ptuja, kjer je tudi živela skoraj vs« svoje živ- ljenje. V Krčevinaih 44 pri E*tuju je znana koča ob robu gozda, kjer je bila nekaj časa partizanska ti- skarna — to je bil njen dom. Življenje Klepove mame je bi.o prepleteno s trpljenjem in žila- vim bojem za obstanek. Izšla je iz revne kmečke družine z osmimi otroki. Že kot otrok je morala služiti pri kmetih kot pastirica in pozneje kot dekla. Ko se je poro- čila z gradbenim delavcem, se je začela nova trnova pot: šest otrok, p>omanjkanje in tegobe prve sve- tovne vojne. V tem času je raz- sajala epidemija, v kateri je iz- gubila tri hčerke, sina in moža. Preostaila otrdka je vzgaja.a sama. Čeprav je garala od jutra do ve- čera, ni omagala in je ostala ve- dno vedra. Ko se je začeJo v ptujskem okraju razvijaiti delo Partije, v ka- tero se je vključil tudi njen sin Pei>ek, je bila na strani komuni- stov. S simpatijami je spremljala njihove akcije. Ko je sovražna propaganda razglašala komuniste za najs'labše ljudi, njene vere, da se komunisti borijo za pošteno stvar, ni mog.o nič omajati. To se ni zgodilo v stari Jugoslaviji niti v času okupacije. Zaradi sina, borca za napredek, je morala pre- stati marsikakšno grenko uro. V stari Jugoslaviji so jo gosposka in žandarji zmerjali, češ da ima iz- prijenega sina. Med okupacijo, ko je ge&ta|>o razstavljal po ulicah pobite partizane, so jo napadli ptujski hitleirjanci, češ da bi mo- ral biti tudi njen sin med pobi- timi. Z zmago .jud-ske revolucije se je izpolnila njena dolgoletna želja. Po osvoboditvi je bila vsa srečna pri svojem sinu Pepeku, partiza- nu »Smehu«, in ob srečanjih s starimi komunisti, ko je obujala bogate doživljaje iz temnih dni. I. R. PETEK, 1. JANTARIA 6.00—7.00 Za dober začetek leta (pi- san glasbeni spored — vmes ob 6.05— 6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved io pregled dnevnega sporeda. 7.15—8.00 Naši ko- lektivi čestitajo — vmes ob 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Pevčeva pratika 8.40 lanko Gre- gorc; .VVelodije srca (igra pihalna godba). 0.00 Mladinska radijska igra. Milan Baš- kovič: Čudovito potovanje (premiera). 9.40 Mladi koledniki. lo.OO Moj največji uspeh v letu 1959. (Naši solisti pripove- dujejo o gostovanjih v preteklem letu.) 11.00 Novoletne čestitke. ii.30 Tri po- dobe našega razvoja (reportaža). 12.00 Glasba opoldne. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vrcKienska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- b^avna glasba. 13.30 Kolektivi so vam iz- brali za N-ovo leto. 14.00 Obisk v palači Združenih narodov. 14.20 Pesmi Ivana Zajca (poje mezzosopranistka Dana Koč- nik, pri klavirju Marijan Lipovšek). 14.35 Milko Kelomen: Koncert za violino in or- kester. Solist Ivan Pinkava (prva izvedba v RTV Ljubljana). 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila! 15.15 Reklame, Povsod Ijabezen enako poje . . . (ljubezenske pesmi raznih narodov poje Ljubljanski komorni zbor). Ifi.OO Iščemo slovenske humoriste! 16.55 No\c:etni pozdrav iz Zagreba (novi po- snetki hrvatske narodne glasbe — iz stu- dia 7a=;reb). 17.?0 Bizetova ,,Carnien" le- ta 1875 (radijska priredba). 19.30 Re- dijski dnevnik. 20.00 Popotovanje s oo- pevkami. 20..30 Radijska igra — Anatole France: Skrivnostni Putois (prva izvedba). 21.05 Glasbena medigra. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska n.tipo-ved in pregled sporeda za naslednji dan. '22.15 Igraj in poj mi mojo melodijo . . . (iz- bran spored priljubljenih p-opevk in za- bavnih skladb). 23.00 Poročila. 23.10 Vabilo za ples. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Niže navedeni so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptujski bolnišnici. Poškodbe glave: Cvetka Širov- nik, Sedlašek, je padla na glavo; Stanko Šalamija, Vinski vrh 89, je padel v studenec; Franc Mik- ša, Ormož, Ptujska 39, je padel z mopedom in dobil poškodbe po glavi. Poškodbe po telesu: Janko Ja- nežič, Lešniški vrh 2, je padel v vrelo vodo; Rafael Marš, Ljuto- mer, Preernova 16, je padel po stopnicah; Anton Svenšek, Gru- škovje 68, je padel in ima poško- dovan prsni koš; Ivan Murko, Lovrenc n. Dr. p., je padel z voza; Marija Frangež, Cirkovci 48, se je poparila z vročo vodo. Poškodbe na roki: Franc Bez- jak, Placarovci 9, ima s sekiro poškodovano roko; Jože Vidovič, Dravci 15, si je poparil roko; Franca Trunka, Tibolci 48, je ugriznil prašič; Helena Lukman, Kog 42, je padla na roko. Lud- viku Bratušku, Majski vrh 57, je žaga poškodovala roko; Danilo Škofič, Slovenja vas 29, se je vsekal v levico; Matija Sok, Mi- hovci-Ormož, se je vsekal; Roza Lončarič, Skorba 31, se je poško- dovala s steklom; Matevž Zadra- vec, Cezanjevci 1, je bil F>oško- dovan pri delu; Gera Lerhbau- mer. Strmec 151, Destemik, je padla s skednja. Poškodbe na nogi: Ivan Snaj- der, Ljubljana, je padel in ima poškodovano nogo; Elizabeta Korbun, Ptuj, Novo naselje 9, se je poparila; Milana Bigeca, Mestni vrh 49, je obgrizel pes; Janez Kopše, Grdina 21, ima s sekiro poškodovano nogo; Simon Kelenc, Zamušani 54, je padel; Janez Horvat, Formin 14, si je v gozdu pokodoval nogo; Jakob Vaupotič, Hardek 36, je padel s stola; Franc Vuk, Vel. Nedelja 15, je padel; .Jakob Ivanuša, Lo- vrenc n. Dr. p., si je poškodoval nogo pri podiranju drevja; Milan Plohi, Jastrebci 49, je bil poško- dovan po nogi; Anton Lukaček, Virje 48, je padel z lestve; Franc Ferčec, Stojnci 115, je dobil po- škodbe pri nakladanju hlodov; Franc Petrovič, Belski vrh 28, je padel; Mariji Kostanjevec, Stojn- ci 63. je konj poškodoval nogo. Prizadevanje za sklicanje kon- ference najvišjih predstavnikov ZDA, Anglije, Francije in SZ se po večmesečnih posvetovanjih približujejo svojemu smotru. Za- hod je na decembrskem pariškem sestanku ministrskega sveta NATO dokončno sprejel pred.og, naj bi konferenco »na vrhu« sklicali 21. aprila v Parizu. Na tem se- stanku naj bi načeli nekaj za mednarodni mir in sodelovanje pomembnih vprašanj. Ta prvi se- stanek naj bi odprl pot podobnim sestankom v prihodnje. Ta želja izvira iz prakse povojnih let, saj je očitno, da o usodi izredno po- membnih blokovsko obarvanih mednarodnih problemov, ni vedno mogoče odločati takoj. Za poga- janja »na najvišji ravni« je tudi potreben čas. V Moskvi so predlog sprejeli. Premier Hruščeu je edino zahte- val, naj bi datum konference ne- koliko spremenili, in sicer zaradi preobremenjenosti sovjetske vla- de konec aprila. Predložil _e dva dneva, ki bi Sovjetski zvezi naj- bolj ustrezala: 21. april ali 4. maj. Zanimivo je, da so v zahodnih prestolnicah z odobravanejm spre- jeli sovjetski odgovor in da sodi- jo, da bodo v aprilu ali maju lah- ko našli kompromisni datum, ki bo prav obema strankama. Washington, London in Pariz so se že povezati med seboj, da bi našli ustrezen dan. ..^ Usoda konference »na vrhu« je torej jasna. 'S tem seveda še ni rečeno, da se tudi vsi med zahod- nimi zavezniki iz srca zavzemajo za tak sestanek. Nedavno zaseda- nje ministrskega sveta dežel At- lantskega pakta v Parizu — 25. decembra — je dovolj zgo- vorno pokazalo, da se smotri vo- jaškega poveljstva ne ujemajo po- vsem s smotri atlantske diploma- cije. V razpravah smo še vdeno lahko slišali zahteve po nadalj- njem oboroževanju, kakor da bi se mednarodno ozračje v zadnjih mesecih prav nič ne izpremenilo v odnosu na one čase, ko je po Evropi še divjala »hladna vojna«. To velja predvsem za zahodno- nemške predstavnike, ki vidijo v omejevanju vojaških načrtov, po- sebno modernega oboroževanja, nevarnost za svoje ozke načrte. Znano je, da skuša Adenauerjeva vlada postaviti na noge močno ar- mado celo preko onih določb, ki jih je Bonn sprejel s pariškimi sporazumi v času, ko mu je Zahod priznal neodvisnost. Bonnski kro- gi namreč menijo, da lahko le vo- jaško močna Nemčija, pridobi več- ji ugled med zahodnimi zavezni- ki. Čujejo se tudi že želje po stolčku velesile ... Te militaristične zahteve seveda pomenijo oviro za sestanek >ma vrhu« kjer se bodo poleg nem- škega in berlinskega vprašanja in medsebojnih odnosov Vzhod-Za- hod lotili tudi razorožitve. Mo- skovski tisk opozarja na ta pojav že sedaj. Zato bodo morali v Washingtonu, Londonu in Parizu primerno brzdati vse tisto, kar bi utegnilo minirati dogovorjeno kon- ferenco najvišjih predstavnikov obeh blokov. Večji del malih zaveznikov v NATO podpira konferenco Vzhoda in Zahoda in bo to svoje mnenje primerno zastopalo v posebnem odboru, ki naj določi skupno za- hodno stališče za razgovore s Hruščevom. Med deželami vzhod- nega tabora ni nobenih pridržkov. V zahodnih prestolnicah pravijo, da bodo za prvi sestanek našli primeren datum. In to je trenutno dovolj. Ta sestanek bo — kot vse kaže — le overtura za nove se- stanke. S tem so na široko odprta vrata pogajanjem v primeru, da bi na prvem sestanku ne dosegli ni- fNadalievanfe $ t. strani) spodarstvih in v zgraditev pe- rutninarskih farm pri Kmetij- ski poslovni zvezi. Te investi- cijske naložbe imajo namen pri KG povečati število krav molznic v letu 1960 in 1961 na 4000 glav in na ta način zago- toviti tržišču dnevno 40 tisoč litrov namesto sedanjih 3500 li- trov mleka. Perutninarske far- me pa bodo predvidoma do leta 1961 usposobile proizvodno zmogljivosti za vzrejo 500 tisoč piščancev in en milijon rac letno. V razvoju živinoreje ča- kajo odgovorne naloge tudi kmetijske zadruge, ki bodo rr- ganizirale pitališča za okrog 4000 telet, zato predvideva družbeni plan, da je potrebno predhodno kmetijske zadruge smotrno organizacijsko okre- piti in jih za te naloge usposo- biti z dobrimi strokovnimi ka- dri. Z vidika neposrednega vpliva na življenjsko raven prebivalstva je predvsem važ- na obrtna, trgovinska in go- stinska mreža. Zato so v druž- benem planu tudi za razvoj teh dejavnosti predvidena znat- na investicijska sredstva, s po- močjo katerih bo potrebno do- graditi novo pekarno v Ptuni. omogočili začetek obratovan^f pralnice, krpalnice in kemične čistilnice ter opremiti gradbe- no in uslužnostno obrt z mo- dernimi stroji. Trgovsko mre- žo je treba razširiti z izgradnjo dveh trgovin tehničnega blaga v Ptuju, dograditi trgovske lo- kale za trgovino z mešanim blagom v Zavrču in Grajeni ter adaptirati trgovski lokal >Sla- vica« v veleblagovnico. Razpo- ložljiva sredstva, ki so name- njena za razvoj gostinstva, bo- do v letu 1960 v celoti porab- ljena za ureditev sanitarij v gostilnah -^Pri Roziki?. »Pri pošti« in >Pri Župančiču« ter za začetek graditve novega ho- tela v Pttiju. za ureditev no- vega gostišča v Gorišnici in turističnega gostišča v Mest- nem vrhu. Stanovanjske zgradbe, elektrifikacija in zdrav- stvena služba Glede razvoja družbenega standarda se predlog družbe- nega plana za leto 1960 orien- tira predvsem na dograditev že začetih investicijskih objek- tov^na področju vseh dejavno- sai z namenom, da dogradimo 95 stanovanj in pričnemo z gradnjo 48 stanovanj v druž- beni lastnini, da se elektrifi- cirajo poslednje vasi in da bomo v večjem delu mesta pre- skrbovani z zdravo vodo iz no- vega javnega vodovoda. Raz- širitev obveznega zdravstvene- ga zavarovanja na kmečko pre- bivalstvo narekuje, da ustrezno razširimo tudi zmogljivost splošno zdravstvene službe na jiodeželju. Zato bo občinski ljudski odbor že naslednje leto ur(>dil zdravstvene postaje v juršincih. Podlehniku in v Go- rišniri. Razširitev zmogljivosti v splošni bolnišnici, ki bo gra- dila prizidek za potrebe gine- kološkega oddelka, pa bo fi- nansiral okraj. Nove 5o!e v Ptuju Posebne naloge čakajo obči- no v kullurnoprosvetni dejav- nosti, ki je doslej nekoliko za- ostajala. Ker bodo z novim šolskim letom 1960/61 predvi- doma ustanovljene v Ptuju redna Srednja ekonomska in redna Srednja kmetijska šola ter Administrativna šola. bo nastalo veliko pomanjkanje šolskega , prostora za osnovno in srednie šoI=tvn. Zato bo po- trebno že v letu 1960 zgraditi. v Ptuju novo šolsko poslopje in zagotoviti poslovanje sred- njim šolam v Ptuju, kar bo olajšalo in omogočilo študij širšemu krogu mladine iz tega področja. Naloge družbenega plana za leto 1960 so obsežne in nare- kujejo najširše sodelovanje vseh družbeno-ekonomskih či- niteljev v občini, posebej pa še sodelovanje gospodarskih organizacij in okraja Maribor, ker bo le na ta način mogoče zagotoviti nujna finančna sred- stva za rekonstrukcije indu- strijskih podjetij in za velike investicije v kmetijstvu, brez katerih ne bi mogli založiti tržišča z osnovnimi prehramb- nimi proizvodi. Sodelovanje vseh činiteljev in združevanje razpoložljivih sredstev za iz- vedbo skupnih ciljev — dvig družbenega standarda vsega prebivalstva — lahko da pla- nu za leto 1960 šele pravi zna- čaj družbenega plana. Zdaj ob Novem letu 1960 naj bo poleg vseh ostalih dobrih želja vseh naših delovnih ljudi skupna želja nas vseh. da bi v letu uspešno opravili vse na- loge, ki smo si jih v ptujski občini naložili za 1960. leto. PTUJ DNE 30. DECEMBRA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN Novoletni dan v zgodovini Novo leto se je nekdaj pnce- njoLo istcčasno z nastopom po- mladi. V Franciji in v Benetkah &-J 21. marec dolgo slavili kot no- vciletni dan, medtem ko so v raz- nih deželah ;n krajih, v Nemčiji n. pi-. ob Renu in Meni, 25. marec sm.atrali za ta važni mojnik. Tudi 1. apri! je bil mnogim naircdom dolgo časa novoletni praznik. V številnih deželah se še v današnji d:;bi pričenja novo leto jeseni. Po starem francoskem rsvoJucijskem koledarju je padel začetek leta na 22. september. Mohamsdanci, ki štejejo svoja leta cd dne, ko je Mohamed zbežal iz Meke v M edi- no, začenjajo še danes novo leto v septembru. Imanujejoga hidžred ali hedžra. Zdaj pišejo 1378. leto. Židovska novo leto niha med septembrom tn oktobrom, ker ima,;o navadna in prestopna lera. Letošnjo jesen so nastopili svoje 5720. leto. Grško-pravdslavni cer- kvi velja 1. september leta 5509 pred n. št. kot dan ustvarjenja sveta in je zato 1. september do- ločila za novoletni dan. Tudi pri n&rodih, ki začenjajo novo leto s 1. januarjem, staro leto ne prene- ha povsod ob isti uri. Kjs se ncsfpref srečota s!c!ro m no¥0 Se!o, Daleč od nas na južni poluti ti- soč kilometrov vzhodno od Nove Zelandije. Tam leži otočje CHAT- HAM (Cetem) in na njegovem naj - vzhodnejšem otoku — Novoletnem otoku — si najprej podasta roke staro in novo leto. Vzhodno od tod poteka meja datuma. Medtem ko bo onstran meje še sreda, 31. de- cembra, bo na Chathamu že na- stopil svoj zmagoslavni pohod po svetu 1. januar 1960. Ko bije pri nas na Silvestrovo ura polnoči in si voščimo srečno novo leto, je v New Yorku šele šest zvečer, v San Franciscu komaj tri popoldne, v Rio de Janeiru v Južni Ameriki, kjer je zdaj poletje, pa pravkar zahaja sonce. Bliža se osma ura na starega leta večer. Osmo uro novo'etnega jutra pa ob istem času bijejo ure v japonskem Tokiu, v avstralskem Sydneyu de- vet, na Novi Zelandiji enajst do- poldne, na Chathamu pa je tedaj že minilo prvih dvanajst ur novega leta. Koledar je važna stvar Važna stvar za vsakogar. Tega se človeštvo zaveda že pet tisoč- letij. Prvi doslej znani koledar so odkrili v starem Egiptu. Štel je dneve, mesece in leta že nekako pred n. št. Njihovo sončno leto je trajaio odo dni. Stari Rimljani so imeli leto razdeljeno na deset me- secev. Kasneje so uvedli dvanajst neenakih luninih mesecev s 365 dnevi. Popravljali so koledar več- krat, ker se je pokazala potreba. Leto traja namreč natančno 365 dni 5 ur 48 minut in 46 sekund. Pa so v teku stoletij nastajale raz- like. Važna je bila od'očitev Julija Cezarja leta 46 pred n. št. Vpeljal je sončno 'eto 365 dni, vsako četr- to leto pa prestopno. Več kot šest- najst stoletij se je človeštvo rav- nalo po julijanskem koledarju. Spet so nastale razlike. Papež Gre- gor XII. je koledar 1582. leta (15. oktobra) znova preosnoval in po njem se danes ravna večina naro- dov na Zemlji. Onvelc v vesolju v vročem puščavskem Teksasu, kjer so se pred 90 leti kavboji igrah z lasom, ima ameriška voj- ska eno najbolj zavarovanih trd- njav, pravzaprav znanstvenih sre- dišč.' Tu namreč preiskuje raz- mere, v katerih se bo človek zna- šel v vesolju. Za zdravnika se začenja veso- lje že pri 18. kilometru višine, medtem ko astronavti računa.jo z milijoni kilometrov, s svetlob- nimi leti. In Luna je oddaljena komaj dobro svetlobno sekundo. Zdravniki pa vedo, da se pri 18.000 metrih začenjajo za člo- veka vse tiste nevarnosti, ki jim bo moral biti kos tudi v daljnjem vesolju: kozmični in ultravijolični žarki, meteorji,' izgubljanje tež- nosti in tema vesoljnega prostora. Prve slabosti občuti človek že v višini 3000 metrov. Pri 7500 metrih sicer lahko še diha, toda mora se poprej privaditi zmanj- šanemu zračnemu pritisku. Pri 18.000 metrih pa je zračni pri- tisk že tako-nizek, da zavre voda pri 58 stop. In ker je 72 odst. našega telesa iz vode, bi na tej višini enostavno zavreli in nasto- pila bi trenutna smrt. seveda če ne bi bilo okoli nas umetno ustvarjenega normalnega pritiska. Zdravniki človeka ne morejo spremeniti in popraviti. Oni lahko samo dožene.jo, kje so meje nje- gove telesne in duševne vzdrž- ljivosti, in reeč.jo potem inženir- jem: »Prilanodite, iznajdite take aparate, da bo človek lahko pre- nesel spremenjene pogoje!« Člo- vek je najranljivejši del bodoče odorave v vesolje. Človek mora živeti sredi morja zraka in ta mora pritiskat: s težo enega kilograma na vsak kva- dratni centimeter njegovega te- lesa. V višini 5500 metrov se ta priti.sk že zmanjša na več kot polovico, pri 32.000 m že na 99 odst. in zadnji atomi zraka se menda neha.jo v višini 2000 kilo- metrov od Zemlje. V Randolphu. prej omenjenem središču, so konstruirali posebno kabino, kjer študirajo na poskus- nih osebah reakcije na spreme- njene razmere v našem vesolju. Tak človek dobiva le 40 odst. kisikove mešanice in izdihani ogljikov dvokis pK)srkajo kemične soli, kajti na kako »zračenje« skozi okno seveda ni niti misliti. Izdihana vlaga se s posebnim kondenzatorjem spreminja v pitno vodo, tako celo urin. Z oscilogra- fom sproti meri.jo bitje srca. V teh laboratorijih ima.io tudi absolutno »gluho« sobo. kamor ne prodre niti najmanjši šum iz zunanjosti in kjer slišiš samo delovanje lastnih organov in utriipanj žile. V takem prostoru izgubi človek vsak občutek za čas in to postane kmalu naravnost neznosno. Noben moški še ni zdržal notri več kot 44 ur, le neka ženska je ostala celih se- dem dni. Problem prehrane bi se dal — teoretično vsaj — idealno re- šiti z algami. Ta najbolj preprosta in najbolj nekoristna zvrst rast- linstva, ta enocelični organizem je kot nalašč ustvarjen za poto- vanje v vesolje. Z dvema kilogra- moma in pol alg bi človek lahko neomejeno živel, odrezan od ze- meljske atmosfere. Drug od dru- gega bi živela: človek bi vdiho- val njihov kisik, alge pa oglji- kov dioksid, ki ga človek izdi- hava. Alga je poleg tega narav- nost idealna hrana, saj vsebuje 50 odst. proteinov. 15 odst. oglji- kovih hidratov, vitamine A, B in C. V neki bolnici za kužne bo- lezni so oslabele bolnike hranili z algino juho in njihovo stanje se je zelo hitro popravilo. Zal pa ostaja odprto vprašanje, če se bodo mogle alge sploh raz- vijati v vesoljskem prostoru, kjer ni nobene težnosti. Prav tako je še dejansko ne- rešen problem, kako se bo človek počutil v prostoru brez težnosti. Vsi naši organi, tudi notran,ja, So preračunani na običajno tež- nost. Človek bo popolnoma izgubil čut za orientacijo. In kaj se bo zgodilo z njegovim čutom za ravnotežje? Ponoči se bo moral privezati, da ga ne bo lasten dih odnesel kot pero v vetru. Prav tako ne vemo, kako bo z njego- vim krvnim obtokom in diha- njem. In zakaj, zlomka, človek sili v vesolje, bi se lahko vprašah. Za- kaj ne pošljejo robotov? Odveč vprašanje. Človek je nenasitno radoveden in hoče sipožmati tudi to »terro incognito« neznano zem- ljo, ki mu je bila doslej še skrita. Pismo rojaka iz Kalifornije CENJENI UREDNIK! Nad f>ol leta je že minilo, odkar sem se zadnjič oglasil v meni nadvse priljubljenem časopisu Ptujskem tedniku, ki je zelo za- nimiv in {x>učljiv o domačih in svetovnih razmerah. Imam 71. let in moje zdravje ni najboljše, to pa zato, ker je zrak v naši deželi, v južnem delu Kalifornije močno zastrupljen zaradi avtomobilskih izpušnih plinov. Tukaj v Kaliforniji je 8 milijonov avtomobilov. Vse je na kolesih, nihče ne hodi več peš. Pločniki so razen pred proda- jalnami, prazni. Poleg avtomobi- lov pa še tovarne in oljne čistil- nice bruhajo v zrak ta strup. In takšen okužen zrak vdihu- jemo — hočeš — nočeš v naša pljuča. Mnogi zaradi tega zbolijo, bili pa so že tudi primeri smrti. Sedaj so iznašli nekakšno na- pravo, ki bo vsaj deloma omilila zastrupljevanje zraka, ki pa bo tudi denarnico olajšala za okrog 150 dolarjev. Vsak avto jo bo moral imeti do leta 1961. Priložen izrezek iz časopisa prikazuje naše zadimljeno mesto San Diego — dim (Smog) pa ni bil samo pred nekaj dnevi, tem- več je neprestano, pač bolj ali manj, kakor pač potegne veter. Najbolj ga občutimo v očeh. ki se začnejo solziti in pečejo. Ko sem sem prišel v San Diego leta 1913. je bilo tu krasno po- dnebje in zrak čist kot kristal. Zaradi takšne ugodne klime so se mnogi ljudje iz vseh krajev dr- žave priselil k nam, da je naše mesto, ki je štelo ob mojem pri- hodu 40.000 prebivalcev, sedaj milijonsko mesto. Zaradi dima ne trpijo samo ljudje, temveč tudi živali in rastline. Ob koncu leta želim vsem či- tateljem Ptujskega tednika veselo in srečno novo leto! Z rodoljubnim pozdravom Matija in Leota Turk PTUJSKI ŠPORTNI Pred nekaj dnevi so se zbrali v Ptuju športni delavci in usta- novili atletsko sekcijo, ki je pri- ključena matičnemu društvu Dra- va. Zelo lep napredek so dosegli ptujski športniki, ki so že več let pričakovali da se tudi v tem kraju začne z gojitvijo te lepe športne panoge. Na ustanovnem občnem zboru so se zbraU sim- patizerji atletike in precejšnje število mladine in pionirjev. Zbora se je udeležil tudi zastopnik Atletske zveze Slovenije tov. Naprudnik, zastopnik Maribora tov. Javšovec, trener atletske sek- cije Branika tov. Ivkovič in dru- gostje. Predsednik inciativnega odbora je v svojem poročilu pri- kazal delovanje atletov v stari Jugoslaviji, njihove težave In uspehe, ki so jih dosegli v tistih časih. Omenil je, da je prav iz domačih vrst nekaj zelo dobnh atletov, ki še vedno tekmujejo kot, n. pr. Zurpančič, Sluga itd. ISAH Mešani turnir DPD Svobode-ŠD Ptuj je končan. Zmagal je Pod- krajšek Janez, ki je dosegel 9 in pol točke. Slede: Bohak m Šoril po 9. Bra.3 8 in pol, Rudolf 7, Dro- fenik 6 in pol. Kovač 5 in pol itd. Podkrajšek J.. Šorli in Bras so dosegli II., Drofenik in Kovač III. kategorijo. iz Rosffiiilice v nedeljo, 27. decembra t. L, je bila v dvorani zadružnega doma v Rogoznici predstava ljudske igre s petjem >Sosp- dov sin«, ki jo je pripravila dramska skupina Prosvetnega društva Rogoznica. Po Jurčičevi povesti prika- zuje igra zapitega kmeta Braš- nerja, ki je s pijančevanjem in tožarjenjem zapravil lepo posestvo. Dražbo Brašnerjeve- ga posestva je preprečil sin Štefan s pomočjo sosedove, Srarekarjeve Anice in njenega očeta, premožnega kmeta, ki '6 Štefanu posodil denar. Štefan je začel pridno gospodariti na rešenena posestvu. Njegova podjetnost in navezanost na zemljo je vsem ugajala. Tudi sosed Smrekar je hil z veliko spremembo pri Brašnerjevih zadovoljen. Štefan se je ojuna- čil in zaprosil Smrekarja za hčerkino roko. Smrekar je bil irepričan, da bo poročil hčer- so s premožnim Petrom, zato ga je Štefanovo snubljenje sil- no raztogotilo. Aničin oče ni popustil in Anica ni mogla drugo, kot da je na videz pri- volila na poroko s pohabljenim Petrom, v resnici pa je sklenila pobegniti z doma na dan po- roke. To je tudi storila in v begu obležala vsa vročična v ozarah, kjer jo je našel Šte- fan. Šele to je omehčalo srce Aničinega očeta. Članice in člani dramske sekcije so se na predstavo res- no pripravili, saj želijo za Novo leto čimbolj razveseliti prebi- valstvo iz Rogoznice in oko- lice. Predstavo bodo ponovili 3. ja- nuarja popoldne ob 15. uri, pozneje pa bodo še gostovali na bližnjih odrih. V. K. UPOKOJENEC IŠČE OPREMLJENO SOBO, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite na upravo lista. DVOSOBNO STANOVANJE v cen- tru Ptuja zamenjam tudi za manjše. Naslov v upravi lista. 61 AROV NENACIONALIZIRANE PARCELE v bližini ilajdin.ske postaje prodam. Konrad Mere. Betnav.ska 53, Maribor. SMREKOV LES ZA OGRODJE (rušt) prodam. Naslov v upravi. ŽELEZEN ŠTEDILNIK (gašperček) prodam. Cena 6000 din. Vpra- šajte: Erna Kostanjšek, Vičav- ska pot 5, Ptuj. KDOR JE VZEL dne 17. decem- bra na okenski polici v kopa- lišču zlato verižico ga prosim, da jo proti nagradi vrne v upravi lista. KUPIM PISALNI STROJ (prenos- ni). Nailov v upravi lista. DOBRO MOŠKO KOLO dam za sadjevec ali vmo. Naslov v upravi lista. Preklic PREKLICU JEM žaljive besede, ki sem jih izrekel v gostilni »Novi svet« napram Elizabeti Mlakar iz Ptuja. Rojko Kon- rad, Ptuj. Rojstva, poroke In smrti NA MATIČNE.M PODROČJU PTUJ ROJSTVA: Dečke so rodile: Kristina Purg. Podlože 72 — Jožefa; .Matilda Marčen, Trbov- lje — Antona; Marija Simonič, Gabernik — Franca; Alojzija Štebih, Kicar 13 — Ivana; Ma- rija Gojkovič. Kidričevo 7 — Srečka; Terezija Galun, Kun- gota 58 — Janeza; Katarina Brodnjak, Ilajdoše 32 — Iva- na; Rozina .Moliorko, Lcšje 34 — Ivana; Katica Petric. Vinica — Antona; Angela Topolovec, Podlože 116 — Antona; Štefa- nija Zaje. Apače 20 — Ivana; Katarina Kelc. Gradi.ščc 74 — Ivana: Katarina Lepe j, Pečke 73 — Viljema. Deklice so rodile: Rozalija Sobotič, Savinjsko 43; Marija Horvat, Spuhlja 64 — Marijo; Cecilija Žnidarič, Macinec 80 — Danico; Ana Šalanija, Vin- ski vrh 89 — Štefanijo; Cve- tana Strižič. Ptuj, Ljutomerska štev. 9 — Majdo; Angela Iva- nuša. Mali Brebrovnik 45 — Jožefo; Kristina Podgorelee, Stanetinci 22 — Dragico; Ga- brijela Babic, L.iutomer — Sil- vo; Silva Emeršič, Pobrežje 95 — Silvo; Terezija Svenšek, Ge- rečja vas številka 45; Tere- zija Medved, Ravne na Koro- škem — Mileno; Helena Topo- lovec, Ptuj. yVškerčeva 8 — Sil- vo; Terezija Fras, Selška c. 2, Ptuj — Terezijo; Marija Kosi, Scnežci 4 — Marto; Marija Žuna, Janški vrh 48 — Štefa- nijo.______ POROKE: Branko Prestor, Ljubljana, in Ana Stojnšek, Ptuj, Med vrti 2; Janez Moho- rič, Podvinci 9, in Jera Šabe- der, Podvinci 10, Ptuj; Štefan Ekart. Starše 81, in Antonija Verzcl. Hajdoše 75; Martin Vcit, Grajenščak 55, in Terezija Lov- rec. Biidina 11; Franc Sprah, Kidričevo 16. in Marija Može, Kidričevo 16; Milan Markovič, Ljubljana, in Silvestra Zgeč, Lj ubljana. Komisija za nameščan je in odpuščanje delavcev in na- meščencev pri TRG. PODJETJU »VESNA« V PTUJU raz- pisuje delovno mesto i skladiščnika ^ ALKOHOLNIH PIJAČ. Pogoj : mlajši trgov ski pomočnik z vsaj enoletno prakso ali polkvalificirani delavec trgovske stroke s triletno prakso. Lastnoročno pisane ponudbe pošljite na gornji naslov do lO.^anuarja 19^0. Nast op službe po dogovoru. SMRTI: Cecilija Gačar, Ptuj, Jadranska 5, roj. 1887, umrla 24. 12. 1959; Franc Lenart, Ptuj, Srbski trg 8, roj. 1885, umrl 22. 12. 1959; Elizabeta Sagadin- Štuki 29, roj. 1911, umrla 25. 12. 1959; Jože Sitar, Lancova vas 26, roj. 1959, umrl 16. 12. 1959; Jakob Sitar. Lancova vas štev. 26, roj. 1959, umrl 16. 12. 1959; Konrad Mohorič, Jane- žovci štev. 12, roj. 1898, umrl 18. 12. 1959. PRVI ATOMSKI VLAK V moskovskih železniških de- lavnicah grade atomski vlak, dolg 50 metrov, pri katerem bo treba menjati gorivo samo en- krat letno. Atomska lokomotiva bo imel 5500 KM. Vlak je — kot rečeno — dolg 50 metrov in se- stoji iz dveh delov: v prvem so reaktor in naprave za regulira- nje pare, v drugem pa turbina in kondenzator. Celotna atom- ska lokomotiva tehta 200 ton, kar je nekaj manj kot polovica teže vsega atomskega vlaka, ki znaša 420 ton. Lokomotivo poganja reaktor na oplemeniteni uran. Reaktor ima obliko cilindra, s premerom poldrugega metra, visok pa je dva metra. Ko doseže para 400 stopinj, pride pod pritiskom 80 atmosfer v turbine in energija iz teh se prenese na električne motorje, ki so povezani z osmi- mi osmi lokomotive. Prek kondenzatorja se para, ki se je medtem spet spreme- nila v vodo, vrne nazaj. Kon- struktorji sodijo, da bo treba spričo te ekonomične izrabe pa- re vodo menjati samo vsakih tisoč kilometrov. Omenjena atomska lokomo- tiva bo predvidoma lahko dela- la z enkratno zalogo jedrskega goriva 7200 ur, se pravi 300 dni. Za vsakih tisoč kilometrov bo potrebno 10 gramov jedrskega goriva. Povprečna hitrost atom- skega vlaka bo znašala 90 km na uro. O človeških ziogljtvosih W. H. Hoyward iz Južne Af- rike je v 24 urah pretekel 268 kilometrov in 710 m! Ta podvig je izvedel 20. do 21. novembra 1953. leta v Angliji. Med tekom je pojedel le en kilogram slad- korja in 16 jajc, shujšal pa je za 4 kilograme. Proga, ki jo je pretekel, je več kot šestkrat daljša od proge pri maratonu! V šestih dneh (od 25. novem- bra do 1. decembra 1888. leta) je Anglež George Liftlevi^ood za stavo pretekel na nekem angle- škem tekališču kar — 1053 km in 870 m! Med to več kot mara- tonsko dirko je seveda tudi po- čival in jedel. Kitajski mornar Poon Lim je sam vzdržal na majhnem splavu na Atlantskem oceanu celih 133 dni, potem ko se je njegova ri- biška ladja potopila. Ko so ga ribiči rešili, je tehtal komaj 32 kilogramov, prej pa je imel do- brih 70 kg. Francoz Guy Cadiex je v po- sebnem steklenem bazenu v Montrealu (Kanada) zdržal pod vodo polnih 25 ur, pri tem pa je bil opremljen le z masko za podvodni lov in s cevjo za di- hanje! Ta rekord je postavil 28. marca 1955. leta. Svetovni rekord v vožnji z bi- ciklom po tekočem traku je po- stavil aprila 1955. leta Anandrao Halyalkar iz Bombaya. Po te- kočem traku je vozil polnih 125 ur! Svetovni rekord v vožnji na takšnem »biciklu«-, ki ima eno samo kolo, pa je 11. avgusta 1956. leta postavil Francoz Raymond Le Grand iz Maubeuga: vozil ga je 11 ur in 21 minut, ne da bi se pri tem le enkrat z nogo do- taknil tal! Največjo vzdržljivost v radij- skem napovedovanju je pokazal Pierre Chouinard iz Montreala (Kanada), ki je februarja 1955. leta govoril v mikrofon kar 27 ur in 15 minut brez prestanka! Opisoval je »maratonsko« tek- movanje v igranju na klavir, ki so ga prenašali po radiu.