naš tednik
LETO XXXVIII. Številka 29 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 17. julija 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec

Eden največjih problemov za bralce in časnikarje je brez dvoma vprašanje časopisnega prostora. Le-tega je vedno premalo, tako, da vsak (upravičeno) godrnja:	bralci, ker je premalo novic,
zlasti domačih, mi pa, ker imamo premalo prostora. Zato smo se odločili za tale poizkus: programa ORF po možnosti ne bomo objavljali; izhajamo iz tega, da ga - zaradi številnih ponudb - že tako vsak ima.
S tem, da objavljamo samo še RTV-Ljubljana, imamo stran in pol več prostora za domače novice. ' Prosimo pa, da nam pišete, ali se s to uvedbo strinjate. Če ne, se bomo seveda spet vrnili k stari ureditvi.
Zelo lep uspeh za Oder mladje KDZ: za „Kričal bi“ so na Štajerskem prejeli prvo nagrado — „Zlato pero“.
Igralska skupina Koroške dijaške zveze Oder Mladje je letos konec junija gostovala na 29. mednarodnem odrskem festivalu v St. Lamprechtu na Štajerskem. Skupno je nastopilo na tem festivalu 24 skupin iz Španije, Anglije, Zahodne Nemčije, Belgije, Madžarske, Jugoslavije, Češke in Avstrije.
Oder mladje:
Festivalska nagrada “Zlato pero,, za “Kričal bi“
Tekst Petra Goebla in Herberta Houena „Zgodbe nekega mladostnika z vedenjskimi motnjami“ so člani Odra Mladje skupno z nadarjenim režiserjem Marjanom Stickrom preoblikovali in dopolnili z lastnimi izkušnjami in ga pod novim naslovom „Kričal bi“ letos januarja prvič predstavili javnosti. Igro „Kričal bi“ je festivalska žirija nagradila z „Zlatim peresom“. To nagrado so organizatorji igralskega srečanja v St. Lamprechtu podelili skupini za posebno posrečeno preoblikovanje obstoječe literarne predloge.
Kristijana Grilc, članica Odra Mladje k temu uspehu: .Ja nagrada je tudi za nas osebno veliko doživetje, ker dokazuje, da smo z resnim delom dejansko napredovali. Nastop v St. Lamprechtu je bil hkrati tudi zadnji s to predstavo. S tem je bil to tudi lep in spodbudljiv zaključek sezone.“
Ta lep uspeh potrjuje, da naj skupina tudi v bodoče nadaljuje že načrtano pot kritičnega mladinskega gledališča.
Mladjevcem k „Zlatemu peresu“ iskreno čestitamo.
Tovarna Unior v Borovljah: zakaj izsiljuje V0EST?
Ni dovolj, da je V0EST uničila v Borovljah delovna mesta. Sedaj pa še izsiljuje tovarno Unior. Za prazne umirajoče tovarniške hale bivšega področja AUSTRIA DRAHT zahteva
V0EST 18 milijonov šilingov._________
To je izzvalo preteki! teden ostro reakcijo s strani koroške deželne vlade. Namestnik deželnega glavarja Er-
win Frühbauer je hkrati predlagal, da naj bi področje prevzela Koroška družba za naselitev podjetij (BEBAG), ki jo nosijo socialni partnerji in bi le ta areal upravljala BEBAG kot zaupnica dežele. BEBAG bi potem oddajala dele področja serioznim investitorjem. Tako bi obšli licitiranje cen za zemljišče, kakršno sedaj vsiljuje V0EST (str. 3).
Akcija
„Kulturni bus pride“ v polnem teku
„Kulturni bus“ obeh kulturnih in političnih organizacij je že obiskal mnogo krajev in ljudi. Sliko z najbolj aktivnim „šoferjem“ Gabrijelom Wuttijem smo posneli v Beljaku. Beri str. 2/3.
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JANKO KULMESCH
Cas za kritično bilanco
Skupina slovenskih študentov na Dunaju je še do pred kratkim kritizirala tako imenovano „politiko malih korakov“, s katero upajo naše politične organizacije napredovati. V listu „Podmornica“ (ki pa se že dalj časa ni več pojavila; je mar sama utonila?) smo večkrat brali ostro kritiko na račun take politike.
Brali smo, da pogovori z zvezno vlado ničesar ne prinesejo, da so bile številne vožnje na Dunaj v resnici prazni kilometri — na drugi strani pa da pogrešajo konkretne akcije: le-te da bi bolj učinkovale na avstrijske oblasti in vrhu tega zbudile predvsem prizadeto narodno skupnost iz njene nevarne letargije.
Njihov recept, po katerem naj bi naši politični zastopniki, „ozdraveli“, bi lahko zreduciral na formulo; pomagaj si sam, če hočeši da ti bo pomagano.
*
Brez dvoma bo ta ali oni rojak še vedno godrnjal, študenti da „naj bodo tihi“; saj da niso nič drugega kot „toča pod streho". K sreči ti „kritiki“ niso več preveč aktualni.
Bolj aktualne, ker namreč upravičene, so kritične ugotovitve, ki pravijo: študentje se zanimajo za vse ugodnosti in udobnosti, toda (narodnostna) politika pa jim niti ni več deveta briga.
Kljub temu bi bilo napačno, če ne bi hoteli priznati, da kritika naših dunajskih „Podmorščakov“ ni zgolj prazno besedičenje. O tem zgovorno priča njihova pogumna in v določeni meri uspešna kolodvorska akcija. *
Zakaj te besede o naših študentih?
Znano je, da je 7. julij 1976 „rojstni dan“ Zakona o narodnih skupnostih. 10 let je torej od tega, ko so nam vsilili zakon oziroma odredbe, zaradi katerih je prišlo do ugotavljanja manjšine in je
nad dve tretjini naših ljudi izključenih iz osnovnih narodnih pravic.
Hkrati pa smo tudi v zadnjih 10 letih upali, da bodo avstrijske oblasti morda le pripravljene honorirati našo politiko malih korakov. S tem, da smo bili mirni, smo pričakovali, da bomo na Dunaju in v Celovcu morda le napredovali.
Toda: čim bolj je svoje dni kdo na to upal, tem bolj mora pravzaprav danes biti razočaran.
Že leta zahtevamo, se pogajamo in urgiramo — na podlagi „znamenitega“. Operacijskega koledarja — rešitev vprašanja radia ter televizije, trgovske šole, gmotne podpore in otroških vrtcev. Avstrijske (in še posebno koroške) oblasti nam nočejo priti nasproti, zato pa so nam naprtili diskusijo o dvojezični šoli.
Sicer nočem s tem gojiti spet golega pesimizma. Dosežki naših rojakinj in rojakov na političnem, kulturnem in gospodarskem področju so brez dvoma veliki. Ustvarili smo nad 1000 novih delovnih mest, uspehi samostojnega političnega gibanja niso več omejeni samo na občinsko raven in tudi številne kulturne prireditve dokazujejo, da smo polni življenja.
In vendar: biti poln narodnega življenja, hkrati pa zaman čakati na uresničitev življenjsko važnih pravic — ni to kljub temu prvi korak v narodno letargijo in zadnji korak v narodno smrt?
Kajti: biti sicer kulturno prisoten, a politično zaostajati s svojimi koraki — v tem primeru nam je še najprej zagotovljen	narodno-
folklorni muzej.
Zato: 7. julij 1986 je več kot neka okrogla obletnica.
Je to predvsem tudi čas za bilanco; kritično, pošteno in odkrito.
STRAN
ČETRTEK,
17. julija 1986
Politika
Osrednji tajnik NSKS Frän^edenig v pogovoru z NT
Liudie pričakujejo flipen časopis NSKS in ZSO za nemškflovoreče Korošce“
Akcija „Kulturni bus pride/Der Kulturbus kommt“ je že v polnem teku. Doslej je „Kulturni bus“ bil mdr, v naslednjih krajih: Celovec, Dobrla vas, Žitaravas, Št. Primož, Loče in Beljak, še ta teden pa bo „Kulturni bus“ prišel tudi v Wolfsberg in Pliberk. Ponovno se je pokazalo; da je informacijska dejavnost za nas izredno velikega pomena. Predvsem v pogovorih z nemškogo-vorečimi Korošci se je izkazalo, da so večinoma samo enostransko oz. narobe informirani.
Akcija „Kulturni bus“ se je izvedla na pobudo koordinacijskega odbora obeh osrednjih političnih organizacij NSKS in ZSO. V tej zvezi je osrednji tajnik NSKS, Franc Wedenig, v pogovoru z NT poudaril: „Ker je za nas koroške Slovence informiranje širše javnosti tako važna zadeva, se je treba posluževati tudi novih oblik informiranje. Dozdajšnji odmevi na „Kulturni bus“ nas v tem potrjujejo.“
Mnogo ljudi iz drugih držav in nemškogovorečih Korošcev, ki so se zanimali za ponudbo „Kulturnega busa“, so med drugim tudi rekli, da želijo redne informacije o koroških Slovencih. Vprašali so se, zakaj to Slovenci prepustijo Heimat-dienstu.
Osrednji tajnik Franc Wedenig na vprašanje, ali nameravata Narodni svet in ZSO izdajat za redno informacijsko glasilo za nemškogovoreče Korošce:
„V okviru informiranja smo že izvedli vrsto iniciativ“
„Pri nas smo že dalj časa prepričani, da je tako glasilo nujno potrebno. Hkrati pa bi poudaril, da smo že vrsto iniciativ v to smer izvedli. List „Morgen/Jugri“ izhaja skoraj deset let in ga razpošiljamo na vsa gospodinjstva južne Koroške. Brez naše podpore pa bi tudi ne mogli redno izhajati številni dvojezični občinski listi.“
Nadalje je osrednji tajnik opozoril na ustanovitev in dejavnost „Slovenskega centra“ na Dunaju. Wedenig: „Kako važna je ta dejavnost, se je
Osrednji tajnik NSKS, Franc Wedenig
posebno pokazalo ob obisku enega najvišjih južnotirolskih politikov, frakcijskega vodje SVP Huberta Frasnellija: po
„Glasilo za celo Koroško zahteva ogromno denarja“
zaslugi Slovenskega centra je Hubert Frasnelli obiskal našo narodno skupnost in spoznal njen zaskrbljiv položaj. Medtem je na podlagi teh spoznanj pri neki diskusiji v Innsbrucku javno nastopil proti predsedniku Heimatdiensta. Seveda pa tudi delovanje Slovenskega centra stane veliko denarja.“
Kot vidimo, sta južna Koroška in izvenkoroška javnost še kar dobro oskrbljeni z našimi informacijami. Kaj pa je z ostalim, nemškogovorečim delom Koroške?
Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig: „Tudi tega nismo čisto pozabili. Opozoril bi na skupno nemško izdajo Našega tednika ter Slovenskega vestnika za celo Koroško leta 1984, ko sta se KHD in FPÖ z vso sili zagnala v referendum Proti skupni dvojezični šoli.
O potrebi rednega informi-
ranja nemškogovorečih Korošcev se zavedata tako Narodni svet kot ZSO, kar je prišlo tudi do izraza na zadnjih občnih zborih obeh osrednjih organizacij. Vemo, da naši ljudje — neglede na to, h kateri organizaciji pripadajo — od nas pričakujejo uresničitev takega časopisa. Na vsak način pa bi to morala biti skupna akcija obeh osrednjih organizacij. Saj bi nihče ne razumel, če bi organizaciji niti v vprašanju skupnega časopisa za nemškogovoreče Korošce ne našli skupnega jezika.“
Zakaj pravzaprav sploh še ni prišlo do skupnega časopisa?
„Je pač tako: hotenje je eno, denar pa drugo“ tako Franc Wedenig, osrednji tajnik NSKS dalje: „Redno izdajanje glasila za celo Koroško če tudi smo štirikrat na leto, zahteva ogromno denarnih sredstev. Teh v tako napeti finančni situaciji iz rednega proračuna naše organizacije ni možno dodeliti. To velja najbrž enako za ZSO. Uresničitev načrta je torej odvisna od tega, ali bo nam uspelo organizirati dodatna sredstva. Problem je zgolj finančni, glede uredniškega kadra ne vidim večjih težav.“
Z velikim zadoščenjem smo na Koroškem sprejeli vest, da ne bo prišlo do gradnje nadaljnje jedrske elektrarne v Prevlaki v sosednji Sloveniji, je v posebni izjavi za liste poudaril predsednik KEL Karel Smolle.
KEL pozdravlja preprečitev gradnje jedrske elektrarne v Prevlaki v Sloveniji
KEL je vedno zastopala konsekventno protiatomsko linijo. To ji daje tudi moralno pravico, da tolmači prijateljem v sosednjih deželah skrbi Korošcev obeh jezikov.
Semkaj sodi med drugim nujna zahteva po učinkovitem alarmnem sistemu med Koroško in atomsko elektrarno Krško.
Kot že v primeru načrtovane atomske deponije pri Slovenj Gradcu — katere pa ne bodo gradili (NT je o tem obširno poročal) —, bo KEL tudi v bodoče konsekventno zastopala koroško linijo.
„To se naj ne razume kot vmešavanje v notranje zadeve: nasprotno: Slovenija se vede nasproti Koroški mnogo bolj odprto, kot na
Predsednik KEL Karel Smolle
primer bavarski ministrski predsednik Strauß nasproti svojim vladnim kolegom Solnograške in Zgornje Avstrije“, tako Smolle.
Tovarnajnior v Borovljah: zakaj izsiljuje VOEST?
(Nadaljevanje s 1. strani) Jvesticijah, ki bodo dosegle Eden od obeh predsednik0^ ® ^00,— šilinga na delovno BEBAG je predsednik korošKe sto.
trgovske zbornice Karl 83% rav o predlogu BEBAG pa recht:	„Nas Korošce hoc^ generalni direkciji VOEST v
VOEST dvakrat kaznovati: naJ$i6^ Se niso ničesar čuti. Inž. prej ukinejo produkcijo in deja| ufried Bauer nam je le delovna mesta, sedaj pa P^P^arn”^3 se VOEST ozirala čujejo s svojimi cenami, da0^,, na^ gospodarske princi-se na tem področju naseli' , ; pri čemer jih nič ne boli nova podjetja,“ tako Baurecht V“1,, da je še pred kratkim pogovoru z NT. „Ne bomo P” ^!na dala Austria Draht sto-stili, da bi VOEST zdaj s visV'J0nsko podporo: „Na to se kimi cenami pri prodaji svo)%0 ® moremo ozirati, za nas objektov morda pokrivala	^ločilne le tržne cene, ki
je zgube na Štajerskem.“ J k 0rno izbil' P° vseJ Avstri-Kot je Burecht dejal, raču^L^er sedaj prodajamo naše BEBAG s tem, da bo dob^J^6' Doslei 'mamo za Bo-areal, raznim firmam pa P°n J nrhSamo Ponudbo Uniorja, dila zaradi znane krizne sit°“.^novimi zastopniki bomo cije, ki vlada v Borovljah, p°v,t6d a'Jeva|i pogovore prihodnji hu še posebne subvencija^^^^^mesa^panimam do
sedaj s strani BEBAG“, tako Bauer.
To nam j.e potrdil tudi Frühbauer: „VOEST res ničesar nima s strani BEBAG. Mi se z njo sploh ne bomo pogovarjali, ampak samo še z lastnico VOEST: republiko Avstrijo. Za nas je cena, ki jo zahteva VOEST, kratkomalo nesprejemljiva“. Zato se je Frühbauer pretekli četrtek sestal na Dunaju s pristojnimi ministri Lacino (finance) in Streicher-jem (podržavljena industrija): „Oba ministra podpirata koroški predlog“. Glede Uniorja pa je Frühbauer izrecno poudaril, da ima Koroška interes za naselitev te firme v Borovljah: „Na žalost sem moral zaradi situacije v zvzei z
avtocesto odpovedati svoj obisk v Uniorju v Žrečah, ki bi moral biti pretekli torek. Vendar sem danes dobil od delegacije sindikalistov izredno pozitivna poročila. Unior je res seriozen partner,“ tako Frühbauer v včerajšnem pogovoru z Našim tednikom.
Da je tudi novi minister za podržavljeno industrijo, Rudolf Streicher, resno zainteresiran na izboljšanju položaja v Borovljah, izhaja iz pisma, ki ga je dobil KEL te dni od novega ministra. „Predvsem bivši areal podjetja Austria Draht je najbolj ugoden za nova podjetja,“ piše Streicher. Pismeni stiki v zadevi Borovlje pa obstajajo tudi med deželnim glavarjem Wagnerjem in KEL.
ßlßiom od ßb .jeiot ßbelgsl ifinoM o^anßjeb T830V tßi^lof pred strnjeno fronto, ki zagovarja Unior in s tem navsezadnje boroveljske delojemalce. „Nekaj pa si naj VOEST zapiše za uho: sedaj nam je ušlo že več podjetij, ki bi se sicer rada naselila v Borovljah, ko so zvedeli za cene, ki jih zahteva VOEST. Vendar ne bpdo mogli v Linzu dolgo več nastopati tako mogočno in govoriti samo o tržnih cenah.
Bodo hale pač prazne in počasi propadle. Potem pa zanje nihče ne bo več nudil niti šilinga,“ tako predsednik Bau-recht, ki je s tem morda še najbolj zadel v črno.
Borut Sommeregger
Politika
V mednarodni komisiji 13. kongresa ZKJ je med okoli 30 govorniki več delegatov spregovorilo tudi o perečih temah odnosov s sosedi, politiki odprtih meja, odnosu do naših manjšin v sosednjih državah in do narodnosti doma, beseda pa je nanesla tudi na skupni slovenski kulturni prostor. Edino ostro (ob)sodbo je o tej temi izrekel Petar Dodik, delegat ZK Bosne in Hercegovine.
Kaj očita Petar Dodik zamisli in praksi skupnega slovenskega kulturnega prostora? Iz stenograma njegovega govora (delegati so imeli možnost svoja izvajanja avtorizirati) navajam, kaj je P. D. dejal v tretji in četrti točki svojega izvajanja:
«	„ ... tretjič, ne smemo pod-
preti teze, da naj bi odtod, iz Jugoslavije organizirali in finansirali nekakšno kulturno misijo med našimi manjšine! ali da bi organizirali kako drugo, tudi gospodarsko dejavnost, ki bi bila namenjena samo pripadnikom manjšine. To bi bilo v nasprotju z načeli naše zunanje politike, posebej še o nevmešavanju v notranje zadeve katerekoli države. Zaradi tega je nesprejemljiva tudi teza, o kateri je včeraj tu govorila neka tovarišica, o skupnem kulturnem prostoru, na katerem žive Slovenci.
Nevzdržnost te teze sledi iz naslednjih dejstev: a) enotni kulturni prostor predpostavlja določena ozemlja, se pravi, Slovenijo, področje Avstrije, Italije in Madžarske, na katerih živi slovenska manjšina. Pred očmi moramo imeti, da slovenska manjšina ne živi strnjeno na ozemljih drugih držav, celo tedaj ne, če ja na kakšnem ožjem območju v večini; b) enotni kulturni prostor ni imaginarna stvar, sestavljen je iz ozemelj slovenske države in teritorija drugih držav, na katerih naj bi, po mnenju avtorjev, izvajali nekakšno skupno kulturno dejavnost, nekakšno kulturno misijo. Kdo vodi to misijo, kdo jo finansira, čemu služi? Ohranjanje identitete slovenske manjšine mora biti predvsem stvar manjšine same v sodelovanju z demokratičnimi silami dotičnih držav, in samo ob tem pogoju imajo možnosti za uspeh; c) kaj bi bito, če bi naši sosedje, katerih manjšine so v Jugoslaviji znatno številnejše, postavili tezo o enotnem kulturnem prostoru Albancev ali Madžarov, na primer, in kulturni misiji med njimi ali o ustanavljanju in podpiranju podjetij samo za lastne manjšince oziroma, da bi razvijali dejavnost
za krepitev njihove gospodarske moči. Mar to ne bi bilo očitno vmešavanje v notranje zadeve naše države in ali bi to komu mogli in smeli dovoliti? Tistega pa, česar ne moremo dovoliti drugim, ne moremo zahtevati od drugih, da dovolijo nam.
Razen tega kultura nekega naroda ne more in ne sme biti izolirana od kulture drugih narodov.
... četrtič, z meddržavnimi sporazumi z našimi sosedi, posebej pa v helsinški deklaraciji, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija, je poudarjena obveznost vseh evropskih držav o nespremenljivosti in nedotakljivosti sedanjih meja. To mora biti naša trdna in trajna obveznost, ki je jamstvo za varnost Jugoslavije, a prav tako tudi za varnost naših sosedov. Zato je kakršnakoli teza o enotnosti nekega prostora druge države z deli jugoslovanskega ozemlja nezdružljiva s temeljnimi načeli naše zunanje politike, politike dobrega sosedstva in z mednarodnimi pravnimi dokumenti.“
Tako torej Petar Dodik.
Najprej osupi trditev o finansiranju (iz Slovenije) gospodarske dejavnosti, namenjene „samo pripadnikom manjšine“.
Od kod P. D. ve, da podjetja z mešanim avstrijsko-jugoslovanskim oz. italijansko-jugoslovanskim kapitalom dajejo delo in kruh samo Slovencem? Na žalost moram reči, da je to lahko izvedel samo iz ust ali tiskane besede kak-
šnega koroškega Heimatdien-sta ali koga iz Liste za Trst — se pravi od najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovencev, pa ne samo Slovencev, marveč tudi vse Jugoslavije, nasprotnikov dobrih sosedskih odnosov. P. D. bi se lahko ob obiskih v teh podjetjih prepričal, da so to dvojezična podjetja, da ni v njih zapostavljanja Italijanov ali nemško govorečih Avstrijcev. Da pa imajo tako Sloven-
ci več možnosti za zaposlitev kot prejšnja leta, pa res ne more biti noben greh.
Drugič, res je, enotni kulturni točneje rečeno skupni slovenski prostor predpostavlja „določena ozemlja“ v različnih državah. In zakaj neki se temu čuditi? Vsak človek, vsak pripadnik nekega naroda živi v prostoru in na zemlji, na ozemlju. Na tem ozemlju živi s sosedi, v prijateljstvu ali zameri. S tem, da skrbi za lastno narodno identiteto, za ohranjanje in razvoj materinega jezika in svoje kulture še ni rečeno, da zanika jezik in kulturo drugih; med strpnimi odprtimi ljudmi česa takega ni.
Res je, Slovenci v Avstriji in Italiji so povezani z demokratičnimi silami večinskega naroda, z njimi sodelujejo, od njih dobivajo podporo. Oblik sodelovanja je obilo, tudi uspehov ne manjka, kar ve vsakdo, ki se količkaj zanima za to. Res je, ohranjanje identitete slovenske manjšine mora biti predvsem stvar same manjšine v sodelovanju z demokrati.
Kaj pa matični narod, Jugoslavija? Mar ta ne sme po-
magati manjšini? Po mnenju P. D. ne sme, ker je po njegovem to celo v nasprotju z načeli naše zunanje politike! Zakaj pa potem v sedmem poglavju zvezne ustave piše, da se SFRJ zavzema „za spoštovanje nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov, ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah“? Zakaj pa potem ustava- SR Slovenije v prvem delu, 2. členu piše o izpolnjevanju dolžne skrbi SR Slovenije in zavzemanju za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovecev v tujini — zakaj?
Ali more biti skrb nekako nematerialna, neotipljiva, zgolj verbalna? Da dobivajo slovenski rojaki onkraj meja gmotno pomoč, ni nikakršna javna tajna, da temu ne ugovarjajo ne samo demokratične sile večinskih narodov, marveč tudi uradna telesa dosedanjih držav, je prav tako res. Da, matični narod (so)finansira kulturno dejavnost, „nekakšno kulturno misijo“, kot pravi P. D. In vsakdo, ki je količkaj dobronameren, ne vidi v tem nič hudega. Nasprotno. Kajti nobena nedotakljiva, nespremenljiva meja ni s tem kršena, pač pa je tudi to pomemben prispevek k politiki odprtih meja in dobrega sosedstva, sodelovanja ljudi ob mejah ne glede na narodnost — kar vse so vogelni kamni jugoslovanske zunanje politike — ne pa greh nad njo, kot bi rad prikazal P. D. Takšno ravnanje v dolžni ustavni skrbi za Slovence v drugih državah kajpada tudi ni navzkriž ne s črko, še manj z duhom helsinške listine, zakaj ta ne govori samo o mejah, marveč tudi o prostem pretoku ljudi in idej in kulture čez meje, saj med drugim pravi, da „kulturna izmenjava in sodelovanje prispevata k boljšemu razumevanju med ljudmi in narodi ter tako pospešujeta sporazumevanje med državami.“ Zamisel in praksa enotnega slovenskega kulturnega prostora vsekakor prispevata k boljšemu razumevanju med ljudmi in narodi ter sporazumevanju med državami.
(...)
* * *
P. S. Ko sem ponovno prebral stenogram izvajanja Petra Dodika o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, sem se vprašal: gre za nesporazum, nepoučnost — ali še kaj drugega?
Jože Šircelj
Skupni slovenski kulturni prostor
Nesporazum ali kaj drugega?
Ljubljansko Delo (5. julij 1986) je objavilo daljši odgovor dolgoletnega prijatelja koroških Slovencev, Jožeta Širclja, na ostro obsodbo Petra Dodika, visokega predstavnika centralnega komiteja Bosne in Hercegovine, o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Visoki bosanski komunist posebno kritizira finančno podporo Slovenije slovenski manjšini na Koroškem in v Italiji. Prav tako obsoja ustanavljanje mešanih podjetij.
Šircljev članek objavljamo skoraj v celoti, ker se nam zdi važno, da naj tudi pri nas spoznajo dejanske probleme slovenskega naroda.
Naš gost
.Prosveta ie postala del mene samega*
Naš tednik: Že desetletja sodite med stebre kulturnega delovanja SPD „Danica“. Kdo vas je navdušil za prosveto?
Franc Polzer: Moj vzgled je bil stric Marko Polzer. Najsi sem bil pri bečelah ali v drevesnici, zmeraj sva bila v stiku in prav on me je vpeljal v narodnostno delo. Kultura je postala neločljiv del mojega življenja, del mene samega. Brez prosvetnega dela ne bi mogel živeti, saj sem z njim povezan že od svojega 13 leta, ko sem prvič igral, nekega berača, se še spominjam. Nekaj časa sem pel tudi pri moškem zboru.
Naš tednik: Menda zadnja desetletja tudi pri „Danici“ ni bilo igre, pri kateri Vi ne bi sodelovali. Katero vlogo ste najraje igrali?
Franc Polzer: Nekaj presledkov je že bilo. Najraje
Pogovarjala sva se po petkovem koncertu, potem, ko se je od priprav in vseh mogočih opravkov oddahnil. Govor je o Francu Polzerju, poštarju iz Vesel, ki je 7. julija srečal Abrahama. Za razgovor se nisva domenila, da bi razprostirali v časopisu suhoparne podatke, ampak da bi predstavili človeka, ki že nad 37 let zavzeto deluje na kulturnem polju pri SPD “Danici“ in ki že od vsega začetka oskrbuje Kulturni dom v Št. Primožu.	_____________________
Zibel je Francu Polzerju tekla pri Vazarju, na trdni in zavedni kmetiji na Vazah v Spodnjih Vinarah. Oče je vse življenje bil z dušo in telesom kmet, stric Marko, diplomirani inženir agronomije in soustanovitelj Kluba slovenskih študentov na Dunaju, pa je bistveno so-
usmerial razvoj in pot Franca Polzerja.__________________
Še nekaj osebnih podatkov: Franc Polzer je poročen; z ženo Marijo, ki poje pri cerkvenem zboru in pri mešanem zboru „Danica“, sta sinove Franca, Marka in Hanzeja vzgojila v aktivne in delavne člane naše narodne skupnosti._______________________________________
pa sem igral in še igram ljubavne vloge. Sicer pa sem vsako vlogo sprejel in zaigral z velikim veseljem. Če se tako spomnim nazaj, kaj vse smo po cele noči pripravljali, da je premiera v Voglovi dvorani dobro uspela.
Naš tednik: Odkar stoji Kulturni dom, ste Vi njegov upravnik. Bili ste udeleženi pri načrtovanjih, sodelovali ste pri gradnji tega kulturnega hrama v osrčju Podju-
ne. Kako sedaj ocenjujete pomen doma za kulturno delo „Danice“ in kaj dom Vam osebno pomeni?
Franc Polzer: Vsaka prireditev zahteva veliko priprav, ki sem jih do sedaj večinoma nosil jaz. Odslej bomo to breme malo razdelili. Rad pa bi se še posebej zahvalil gospe Marici Hobel, ki mi je veliko pomagala. Kulturni dom mi pomeni toliko kot moj dom. Po mojem ima isti občutek
večina naših kulturnikov. Kulturni dom je postal kraj srečanja, z njim je delovanje „Danice“ še bolj zaživelo in tudi igralsko smo napredovali. Vaje vseh skupin — od zborov in igralcev do ansambla Zmeda — so v domu, mlad slikar-domačin pa si ga je v počitnicah izbral za atelje. Okolica je dom sprejela kot nekaj svojega. Čeprav so nas od začetka nekateri krivo gledali, so do danes prestopili prag hiše tudi taki ljudje, od katerih česa takega nikoli ne bi pričakoval. Postali so stalni gostje doma. In to je prav in dobro.
Naš tednik: Zelo sodelujete tudi v okviru župnijske skupnosti.
Franc Polzer: Da, izvolili so me v župnijski svet, v cerkvi pobiram ofer. Povsod, kjer gre za skupnost, za dobro in pozitivno stvar, rad sodelujem.
Naš tednik: Vaš brat Andrej je slovenski občinski odbornik škocijanske občine na Gospodarski listi; Vaš sin Franc je kandidiral na listi. Kako pa vi gledate na samostojno kandidaturo koroških Slovencev?
Franc Polzer: Nikoli nisem bil občinski odbornik. A vselej sem sodeloval v okviru Gospodarske liste in popolnoma podpiram in sem za samostojno kandidaturo koroških Slovencev. Pa najsi bo to na občinski ali kaki drugi ravni.
Naš tednik: Gospod Polzer, hvala za razgovor!
Vsi v Libuče — na 1. libuško žegnanje!!!
Vabi Vas MoPZ „Kralj Matjaž“. -
Pričakujejo Vas domače kulturne skupine in dva znana ansambla iz Slovenije.
Kdaj: v soboto, 23. avgusta ob 20. uri, in v nedeljo, 24. avgusta od 11. ure naprej.
Prireditev bo v šotoru
Rož, Podjuna, Žila
Občinska seia v Št. Jakobu
Na občinski seji, ki je bila v četrtek, 3. julija v Št. Jakobu v R., so med drugimi točkami obravnavali tudi predlocL deželne vlade, ki predvideva, da naj bi otroci iz St. Janža (Ščedem, občina Rožek), ki so do sedaj obiskovali ljudsko šolo v Št. Jakobu, odslej naprej obiskovali šolo v Rožeku. Občinski odborniki Socialno-gospodarske skupnosti (SGS) so glasovali proti temu predlogu.
Svoj predlog so utemeljili s tem, da naj se občina poprej pogovori s prizadetimi občani. Odborniki Socialne gospodarske skupnosti so se pozanimali pri prebivalcih Št. Janža, ki so se izrekli za to, da bi otroci naprej obiskovali tako ljudsko kot tudi glavno šolo v Št. Jakobu.
Nadalje je občinski svet sklenil nakup slik domačih slikarjev Januša, Bistra in Fanturja za ljudsko šolo v Št. Jakobu.
Župan Gress[ je poročal, da se želi občina Št. Štefan im Rosental iz Štajerske pobratiti z občino Št. Jakob v Rožu. O tem pa bodo sklepali šele na naslednji seji.
Te dni praznuje dolgoletni pevovodja cerkvenega pevskega zbora v Mohličah, Miha Povoden, po domače Bavtežar v Mohličah svojo 80. letnico.
Za njegov praznik sta mu čestitala občinski odbornik Jože Urank in zastopnik „Našega tednika".
Že kot 12-leten fant je pristopil k cerkvenemu zboru, katerega je vodil njegov oče. Od njega se je naučil tudi orglanja in vodenja zbora.
Po smrti očeta je leta 1942 kot pevovodja in organist prevzel zbor, ki ga vodi še danes. Na orglah pa mu sedaj še pomaga njegova hčerka Stefi. Njegov zbor šteje danes okoli 20 članov.
Slavljenec Miha Povoden, ki je najstarejši moški občan v Galiciji, pa je še krepak, poln življenjske volje in idealizma.
Želimo mu še naprej zdravja, zadovoljstva in mnogo uspehov pri cerkvenem petju. (Slika: slavljenec v sredi svoje žene in Jožeta Uranka).
• Št. Primož
V petek, 11. julija je SPD „Danica“ v Kulturnem domu priredila prvi koroški večer za turiste v letošnji poletni sezoni. Kljub hudemu nalivu in občasnemu izpadu toka je večer uspel. Predsednik Stanko Wa-kounig je posebej pozdravil nastopajoče skupine:	mešani
zbor SPD „Danica“, folklorno skupino „Turnersee“ ansambel Drava in mladinski zbor SPD „Danica“, tokrat prvič v novih oblekah.
Izrecno pa je predsednik omenil potujočo razstavo o zgodovini koroških Slovencev, ki je v kulturni dom prišla v okviru akcije „Kulturni bus“. Vsi,
tako domačini in gostje so z velikim zanimanjem sprejeli razstavo.
Nastopajoče skupine so večer zelo pestro in dobro oblikovale. Pevci in muzikanti ansambla „Drava“ pa so s svojim izvirnim in kvalitetnim petjem in igranjem publiko še dodatno navdušili.
POVRATNO KOLO NAMIZNOTENIŠKEGA PRVENSTVA BO V NEDELJO, 13. julija, v Mladinskem domu s pričetkom ob 13. uri. -Navijači in igralci so prisrčno vabljeni!
Fini in Miha Einspieler, pd. Črnej iz Zgornje vesce pri Bilčovsu, sta te dni praznovala 25-letnico poroke. Slavljencema želijo obilo zdravja in božjega blagoslova pevke in pevci MePZ „Mojcej“ in cerkvenega zbora Št. lij in vsi domači. Čestitkam se seveda pridružijo EL Bilčovs, NSKS in Naš tednik.
*
Konec junija je na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju zaključil svoj študij Karl Vouk. Mlademu magistru arhitekture iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspeha na njegovi poklicni poti.
*
V	Dvoru pri Šmihelu je praznovala te dni svoj 60. življenjski jubilej gospa Margareta Lopinsky. Iskreno ji čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva v krogu domačih. Čestitkam se pridružujejo tudi EL Pliberk, sosedje in vsi znanci. Še na mnoga leta.
*
V	Holbičah praznuje svoj 82. rojstni dan gospod Friedrich Magek. Naše iskrene čestitke!
*
V	Črgovičah pri Šmihelu je te dni srečal Abrahama Fric Fiödl pd. Srienčev oče. Povsod priljubljenemu in znanemu podjetniku in kmetu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše.
*
Amalija Berchtold iz Dolinčič pri Pliberku je praznovala svoj 83. rojstni dan. Jubilantki iskreno čestitamo ter želimo obilo zdravja in zadovoljstva.
*
30 let poroke sta praznovala v Kršnji vasi Frida in Franc Marketz. Iskrene čestitke.
*
Na Suhi pri Podgorjah je praznovala svoj 77. življenjski jubilej Magdalena Ottowitz. Želimo ji vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
Te dni praznuje svojo 60-letnico Alekš Lutnik, pd. Krištanov oče na Blatu. Vztrajnemu pevcu več zborov ter požrtvovalnemu sodelavcu naših organizacij in dobremu sosedu želijo vaščani in EL Pliberk še mnogo sreče in zadovoljstva. Čestitkam se seveda priključujeta Narodni svet in Naš tednik.
Naše iskrene čestitke veljajo Antoniji Kulmež s Kogelnikove gore pri Suhi, ki te dni praznuje svoj 58. rojstni dan.
*
Marjana Kresnik iz Čir-kovč pri Božjem grobu te dni praznuje svojo 50-letnico. Irgičevi Marjanci, ki jo poznamo zlasti kot dolgoletno cerkveno pevko, želimo obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova.
*
Včeraj je praznovala v Kotu pri Št. Jakobu v Rožu svoj 85. življenjski jubilej gospa Ana Zwittnig. K temu lepemu prazniku ji želimo vse najboljše in še mnogo zdravih let v krogu njenih dragih!
Na tehnični univerzi v Gradcu je končal študij tehnične kemije Marko Lesjak z Bistrice pri Pliberku, absolvent Zvezne gimnazije za Slovence. Mlademu diplomiranemu inženirju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše na nadaljnji poklicni poti.
• Šmihel
21. julija praznuje Valentin Čebul, pd. Pašovnikov Folt v Šmihelu 50-letnico življenja. Slavljenec se je v mladih letih kot izvrsten igralec aktivno udejstvoval v Katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu in tudi sedaj še zelo rad poje v vaškem zboru. Posebno pri srcu pa mu je mladinska godba iz Šmihela, za katero veliko žrtvuje. Ob tem okroglem jubileju mu iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče in zdravja EL Pliberk ter vse krajevne slovenske organizacije. Čestitkam se pridružujeta tudi NT in NSKS.
Rož, Podjuna, Žila
Žitara vas: SPD „Trta“ vabila na folklorni večer
V nedeljo, 13. julija 1986 je žitrajsko prosvetno društvo „Trta“ priredilo v ljudski šoli večer slovenske pesmi in folklore. Nastopili so MPZ „Trta“ (vodi Jozej Starc), šentlipški cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Petjaka, mladinski zbor iz Šentlipša (Pepca Weiss), šentlipški vokalni kvintet (vodi Paul Stern), Piazniška dekleta (Irena Brežjak) ter mladinska folklorna skupina „Trta“ (Stanislava Kukoviča). Obisk je bil
kljub številnim prireditvam v okolici kar zadovoljiv. Prireditelji so lahko pozdravili nekaj letoviških gostov, ki jim je Irena Brežjak raztolmačila prireditev v nemškem jeziku.
Prireditve so se mdr. udeležili domači župnik Nagele, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank in centralni pevovodja SPZ Hanzi Kežar. Med obiskovalci pa so bili tudi občinski odborniki iz Žitare vasi in Galicije.
Humec pri Št. liju: imeli smo skupno žegnanje
Vsi vemo, da so bile svoje dni žegnanja eden od osrednjih praznikov naših farnih cerkva in podružnic. Hkrati moramo ugotavljati, da gredo ti stari običaji vedno bolj v pozabo.
Pri nas na Humcu pa le lahko rečemo, da je postalo žegnanje praznik vseh — neglede na narodno prepričanje. Farnemu odboru z župnikom Petričičem na čelu, je uspelo, da je na letošnjem žegnanju pred skoraj 14 dnevi že drugič prišlo do sodelovanja vseh domačih društev:
tako „Mojceja“ kot Männerge-sangsvereina, gasilskega društva, športnega društva, podeželske mladine ter „Motocrossc-luba“ iz Loč. Žegnanje je bilo zato tudi dvojezično, kar so vsi udeleženci z odkritim zadovoljstvom vzeli na znanje.
Vsi so sklenili, da bodo podobno složno sodelovali pri drugih farnih prireditvah, tako npr. adventno petje, žegnanje pa bo postalo odslej vsako leto farni praznik, ki bo še bolj združeval naše farane.
Drago Druškovič razstavlja v Posojilnici Bilčovs
V torek, 15. julija, ob 21. uri je bilo v Posojlinici v Bilčovsu odprtje razstave znanega in priznanega umetnika Draga Druško-viča. Razstavni prostor v Bilčovski Posojilnici je dobil tudi novo ime: galerija BI.
Umetnika je na kratko predstavil pesnik Andrej Kokot, ki je mogel nakazati njegovo uspešno likovno pot. Pot Druškoviča je samosvoja. Njegove slike pa govorijo govorico, ki najde višek izpovedi prav v barvah in simbolih, ki se skrivajo v celoti slike.
Razstavo si vsakdo lahko ogleda v naslednjih dveh mesecih.
Na sliki vidite umetnika Draga Druškoviča (sredina), na levi poslovodjo Franca Krištofa, na desni pa pesnika Andreja Kokota.
-nt-
Bilo ie malo prostovoljcev
Že precej let stoji planinski dom „Koča nad Anhovo pečjo“ na Bleščeči, in po mučnem pravdanju so tudi lastninske razmere dokončno razčiščene, vendarle zob časa se tudi pred to postojanko ne ustavi. In kot so vedno spet potrebna določena popravila, sodi tudi oskrba z drvmi ter spravljanje odpadkov med stalna dela. Preteklo nedeljo so bila tako opravljena neka najnujnejša dela ob ograji, oskrba drv ter čiščenje drvarnice, kjer so prehodno spravljene vreče z odpadki. Za napovedano akcijo je bilo prav za prav malo prostovoljcev.
Komaj pet planincev je imelo „čas“ in tudi voljo pomagati, medtem ko sta dve planinki skrbeli za telesni blagor in za čistočo v koči. Težave so bile predvsem pri spravljanju lesa, ker trenutno na Bleščeči ni nobenega prevoznega sredstva in je bilo treba sušine vlačiti oz. nositi nekaj sto metrov daleč. Vreme, čeprav bolj mrko, deloma je tudi rosilo, je bilo ob tem še znosno in po trdem delu so bili sadovi kar vidni.
Še pa je preostalo dela dovolj in ne gre ga odlašati, saj je že dostikrat planino presenetilo obdobje slabega vremena ali celo prerani sneg. Tako bo treba zasilno popravljeni plot okrog koče še popolnoma obnoviti, zalogo napravljenih drv še dopolniti in južno stran koče nekako preobleči, ker ta delno prepušča mokroto.
Posebno poglavje je tudi odprava smeti in odpadkov. Spočetka so dežurniki znosili vreče v dolino, toda zdaj je teh, zaradi številnejših letoviščarjev vedno več in zapornice na Kopanjah so v glavnem za nas zaprte. Gotovo bi bila redna odprava teh nedvomno važna tudi zaradi čistoče okolja, ki vendar sodi v okvir zavarovanega območja vodnih vrelcev (Quellenschutzgebiet). Že marsikatera ne-
• Žabnice
Žabnice so pred kratkim dobile novega župnika. Po smrti bivšega župnika g. M. Černuta pred dvema letoma, je Žabnice oskrboval g. Mario Gariup, župnik v Ukvah. Poleg tega je še sooskrboval Ovčjo vas in Sv. Višarje.
Novi župnik v Žabnicah, kamor spadajo tudi Sv. Višarje, je postal p. Božidar Rumpler iz slovenske frančiškanske province.
P. Božidar Rumpler prihaja iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah. Od leta 1979 je bil za župnika na Proseku. V jeseni mu bo prišel na pomoč še p. Filip Rupnik. Novega župnika je ustoličil g. nadškof Battisti v nedeljo 6. julija. Tako bodo Svete Višarje, kamor tudi naši ljudje radi romajo, dobile spet svojega rednega oskrbnika.
snaga okrog naše planinske postojanke je bila namreč podtaknjena nam, da smo bili obdolženi kot povzročitelji mi, kar zdaleka ni bilo res. Vsak od sodelujočih je bil na koncu mnenja, da se nekateri „nedeljski“ izletniki ob obisku in bivanju na koči le premalo zavedajo truda in skrbi, ki so vloženi v tem planinskem domu. Še posebno mlada generacija ne zna pravilno ceniti tega, kar je čestokrat možno doseči le s „potoki“ znoja. Že sam odnos n*keterih do nečesa skupnega, s skupnimi napori ustvarjenega je čestokrat za pravega planinca boleč. Kaka resna beseda se neredko tolmači kot šikana, starokopitništvo ali nerazumevanje mladine. Toda planinstvo ima za svoje ideale lepoto, nepokvarjeno naravo, iskreno tovarištvo med ljudmi ter nesebično pomoč sočloveku, smisel za red in za čistočo.
Planinci želimo le eno: da bi predvsem naši ljudje radi prihajali v naše zavetišče, da bi se tam spočili, okrepčali, poveselili in počutili, kot doma. Zakaj tudi ne, saj je koča ne navsezadnje last nas vseh in zato je že potrebno nekoliko obzirnosti.
F. Č.
• Sedelce
Čeprav je vreme kazalo bolj na slabo, se je preteklo nedeljo veliko ljudi zbralo na Sedl-cah in skupno z župnikom Pavlom Uršičem iz Bohinja obhajalo sv. mašo. Poleg naših rojakinj in rojakov iz Slovenije so se romanja udeležili tudi koroški domačini. Sv. mašo so sooblikovali selski MePZ KPD „Pianina“ (vodi Franci Čertov), mešani pevski zbor iz Srednje vasi pri Bohinju pod vodstvom Matjaža Šuvca in trobentaši glasbene šole iz Ljubljane.
Po sv. maši pa so romarji v prijetni družbi pokramljali o tem in onem, medtem ko sta Justi in Hanzi Roblek skrbela za dobro pijačo in jedačo. Da je do romanja sploh prišlo, to pa je v prvi vrsti zasluga župnika Uršiča in Nade Frelih.
Reportaža
Nad 30 kmetic in kmetov si je minulo nedeljo nabrusilo kosico in jo poskusilo na tekmi koscev pri gostišču Juenna, ki jo je priredilo SPD „Edinost“ v Štebnu. Zbrali so se predvsem mladi, manjkali pa tudi niso starejši letniki. Košnja, ki je bila nekoč trdo kmečko delo, je postala dandanes samo nekaka atrakcija, predvsem za mlade. Pa kljub temu so bili takrat kmetje veseli in zadovoljni in. je bilo „bvakr“, danes pa, ko je na razpolago vse polno strojev, pa mnogo mladih kmetov zapušča kmetijo in gre z doma za boljšim zaslužkom
kosico si
nabrusi, na travnik' io poskusi... “
Vsi nastopajoči so se korajžno zagnali v — vsakemu enako — odmerjeno površino. Treba je bilo pokositi okoli 40 kvadratnih metrov travnika v kar se da najhitrejšem	času.
Najhitrejši kosec je za to potreboval 1 minuto in 6 sekund, žena-kosica pa, ki je rekla, da nima več „ga-sa“, pa je prišla na 5 minut in 3 sekunde.
★
Tudi mnogo „prominen-ce“ je sodelovalo pri tekmovanju. Da se pri Krščanski kulturni zvezi dobro kosi, sta pokazala predsednik in tajnik KKZ, Janko in Nužej. Ta dan sta pustila svoje naslove doma, zavihala rokave in krepko pljunila v roke.
Seveda se je te važne tekme udeležil tudi tajnik NSKS Franc Wedenig, ki pa je pozabil prinesti koso s seboj! Zato pa je tembolj pozorno zasledoval potek napete tekme.
Globaški podžupan Janez Hudi pa bo letos še mnogo treniral, da bo prišel na pravo „linijo“.
*
Juenina natakarica Cilka je marsikateremu mlademu kmetu pokazala, kako se kosi, pri domačinkah je zasedla kar prvo mesto. Vidi se, da ni samo spretna natakarica, bila bi prav tako spretna kmetica.
*
Da so Kapelčani pravi „profiji“, ki pogosto sodelujejo na tekmah, so dokazali tudi v Čepičah: saj so pri gosteh pri moških in ženskah zasedli prvi dve mesti.
Sicer pa je stroga žirija, ki je poleg časa ocenila tudi kvaliteto košnje, po tekmi določila naslednje zmagovalce. Pri domačinih moških:	1. Franc Tomažej
(Strpna vas), 2. Blaž Kordež st. (Podjuna), 3. Franc Fera (Večna vas);
ženskah: 1. Cilka Kolenik (Čepiče), 2. Matilda Sadov-
Pri tekmi koscev so sodelovale tudi dame ...
njk (Globasnica), Ana Perč (Šteben);
Gostje (moški): 1. Herber Kogoj (Železna Kapla), 2. Franc Dolinšek (Železna Kapla), Andrej Lampichler (Radiše);
Gostje (ženske): 1. Rosema-rie Kogoj (Železna Kapla), 2. Kati Logar (Železna Kapla), 3. Marija Buchwald (Nonča vas).
*
Ko so se kosci opomogli od naporne tekme, je sledila v gostilni Juena podelitev nagrad in počastitev zmagovalcev. Ob tej priložnosti je navzoče nagovoril zbornični svetnik Ignac Do-mej, ki je poudaril, da naj bi se taki običaji ohranili in poživili.
*
Tekma je bila dobro organizirana in je res dobro uspela, za kar gre zahvala štebenskemu društvu, predvsem pa predsedniku Hubertu Dumpelniku, ki je nosil glavno organizacijsko breme. Ne vemo pa, če on zna kositi, ker pri tekmi ni nastopil! Prav tako dobro kot tekma, je uspel kmečki ples na predvečer, kjer so igrali „Štirje kovači“.
Ob družabnosti, kjer so kmetje med seboj pokramljali in si marsikatero pametno rekli, je minila ta lepa kmečka prireditev, ki je bila doživetje za mlade in stare.
J. P.
Globaški podžupan se „motre“. Levo: Nužej Wieser
Reportaža
Kje so tile bodoče otroške vrtnarice?
„Na Zavodu za izobraževanje otroških vrtnaric (po petih letih ga lahko zaključiš z maturo) pouk slovenščine v nobenem oziru ne odgovarja potrebam, s katerimi se soočajo vrtnarice v dvojezičnih otroških vrtcih. Na primer primanjkuje strokovne literature v slovenščini; predvsem pa pogrešam gradivo, kot so to dobre slovenske otroške pesmi ali igre. Na šoli posredujejo zgolj nemško gradivo, ki je primerno seveda samo za nemške otroške skupine. Pouk slovenščine je na tej šoli dejansko zreduciran na učenje osnovne splošne literature — podobno, kot na nižji gimnaziji ali v glavni šoli.“ Tako Rezika Kolter iz Bilčovsa, absolventka Zavoda za izobraževanje otroških vrtnaric, sedaj voditeljica dvojezične otroške skupine v Bilčovsu. Rezika Kolter se je že lani udeležila izobraževalnega tečaja.
Tudi Irena Brežjak (otroški vrtec „Naš otrok“) že drugič sodeluje pri seminarju. Kot otroška vrtnarica z večletnimi izkušnjami z delom v dvojezičnih skupinah ve ceniti pomen strokovnega izobraževanja. Sonja Sticker iz Št. Petra, ki je letos zaključila drugi letnik zavoda, pa je v pogovoru z Našim tednikom dodala: „Ker na zavodu ne dobim nobenega materiala za delo v otroških vrtcih, je zame nujno potrebno, da se udeležim izobraževalnega tečaja na Rebrci.“ In je — kot Rezika Kolter ter Irena Brežjak — s ponudbo res zadovoljna. Edino, kar pogreša: „Pravzaprav bi morali imeti dvakrat na leto priliko, da bi lahko obiskale tak izobraževalni tečaj.‘i-
Da je do izobraževalnega tečaja za vrtnarice in vodje otroških skupin prišlo vsaj enkrat na leto, za to velja pri' znanje tajniku KKZ Nužeju Tolmajerju ter mag. Janku Merkaču. Janko Merkač je sprožil idejo, Nužej pa jo je vedel uresničiti.
Lansko leto so se vrtnarice in vodje otroških skupin prvič srečali na Rebrci. V ospredju izobraževalnega tečaja je bilo spoznavanje in posredovanje slovenskega gradiva za delo z otroki. In letos? Nužej Tolma-jer: „Tokrat je v ospredju jezi; kovna izobrazba. Z udeleženci bodo sodelovali znani stro; kovnjaki, mdr. Erik Prunč, Toni Schellander in prof. Lučka Čok iz Kopra, ki nam jo j®
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina ta teden že drugič prirejata izobraževalni tečaj za vzgojiteljice v otroških vrtcih. Poleg vrtnaric so v Mladinski center na Rebrci vabljeni tudi vodje otroških skupin. Obisk je kar zadovoljiv (lani 16 udeleženk, letos 15), navdušenje veliko, ponudba odlična. Nikakor zadovoljiva pa ni udeležba tistih deklet, ki obiskujejo celovški Zavod za izobraževanje otroških vrtnaric in ki so tam prijavljene k slovenskemu po-uku: k pouku je bilo letos prijavljenih deset bodočih vrtnaric, za izobraževalni tečaj pa sta se (kot lani) javili samo dve. In to čeprav bi na Re-dobile in se naučile stvari, ki bi jih pri svojem bodočem delu krvavo potrebovale.
posredoval Republiški komite za izobraževanje v Sloveniji.
Z obiskom, udeležbo in sodelovanjem vzgojiteljic, ki že delajo v dvojezičnih otroških vrtcih in otroških skupinah, je Nužej še kar zadovoljen. Precej manj „zadovoljen“ pa je s sodelovanjem profesorice in učenk slovenščine na Zavodu za izobraževanje otroških vrtnaric.
Le-tega namreč sploh ni.
Tako sta KKZ in Katoliška otroška mladina že lani ter letos februarja profesorici pismeno ponudili sodelovanje. Mdr. sta jo vprašali, ali bi bila pripravljena sooblikovati spored izobraževalnega tečaja. Škoda, da na ponudbo niti reagirala ni.
Temu primerno je tudi zanimanje obiskovalk slovenščine
Sonja Sticker	Milica Kunčič
na Zavodu za izobraževanje otroških vrtnaric: letos je obiskovalo slovenščino deset bodočih vrtnaric, za izobraževalni tečaj pa sta se (kot lani) javili samo dve ...
¥
V pogovorih z avstrijsko zvezno vlado zahtevata obe politični organizaciji že več let, da bi na Zavodu za izobraževanje otroških vrtnaric uvedli poseben predmet metodike in didaktike za delo v dvojezičnih vrtcih. Leta 1981 je bil celo sestanek, na katerem so o tem razpravljali zastopniki NSKS, ZSO, deželnega šolskega sveta, manjšinskošolskega oddelka, Zavoda za izobraževanje otroških vrtnaric ter razni strokovnjaki. Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig, ki je sodeloval pri tem sestanku: „Zastopniki deželnega šolskega sveta so dvomili o tem, da bi bil poseben predmet metodike in didaktike za delo v dvojezičnih vrtcih sploh potreben.“ S katerim argumentom? „Dijakinje bi baje bile preveč obremenjene“...
Zadržanje zvezne vlade in šolskih oblasti, ki našim vrtnaricam za delo v dvojezičnih otroških vrtcih nočejo omogočiti primerne izobrazbe, je brez dvoma škandalozno.
Rezika Kolter
I/ ponedeljek, 14. julija, se je v mladinskem centru na Rebrci začel Izobraževalni tečaj za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških skupin. Kot prva sta Breda in Tine Varl seznanila navzoče vzgojiteljice o možnostih dela z lutkami. Pomembno pa je tudi, da so seminar obiskale in se seznanile z njegovimi cilji in nameni predstavnice Skupnosti otroškega varstva iz Slovenije pod vodstvom pomočnice predsednika Republiškega komiteja vzgoje in izobraževanja ter za telesno kulturo, Milene Markičeve.
Predstavnice iz Slovenije so na Rebrci pozdravili osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednica društva Naš otrok Marija Šikoronja. Skupno so si ogledali vrtec v St. Primožu, popoldne pa je bil na sporedu ogled vrtca v Št. Petru pri Št. Jakobu. Sonja Sticker in Milica Kunčič (prvi dve z leve) sta se udeležili izobraževalnega tečaja kot edini dve učenki celovškega zavoda za izobraževanje otroških vrtnaric. Desno: Rezika Kolter.
Vendar ta škandal ne sme biti izgovor. Kajti tudi v tem primeru velja: samo to, kar se bomo sami naučili, tega nam nihče ne more vzeti.
r~llPISMA BRALCEV!n
Še enkrat Korotan
Zadnje pismo bralcev o tej temi je imelo naslov: „Zadnje besede o Korotanu“. Pričakovali bi, da bi bile te besede besede sprave in iskanja skupnih poti ter poskus napraviti dobre odnose med vsemi prizadetimi. Te besede bi morale pomagati, da bi tako vodstvo doma, kakor tudi štu-■ dentje in njihovi starši s skupnimi močmi dosegli, da bi se sedanje tako nizko število koroških slovenskih študentov povečalo in da bi bil „DOM KOROŠKIH SLOVENSKIH ŠTUDENTOV“ zopet privlačen za vso slovensko koroško študirajočo mladino. — Namesto tega so bile pa prav te „zadnje besede o Korotanu“ ponavljanje starih fraz in vrhu vsega še polne žalitev.
Mnenja smo, da je prav to pismo pokazalo bistvo vseh sporov in nesoglasij v tem domu, namreč to, da vodstvo doma hoče imeti vedno prvo in zadnjo besedo ter tudi vedno absolutno prav. Prav gotovo ni bistven, čeprav od vodstva tolikokrat in že prav histerično in bolestno ponavljajoči se problem obiskov po sobah. Glavni problem je prav v tem, da je vodstvo vedno in povsod nezmotljivo in prepričano, da je, kar se vzgoje in hišnega reda tiče, brez napak in da se v ničemer ne more spremeniti na bolje. Poleg tega pa je še v mnogih stvareh do skrajnosti malenkostno. — Če pa kdo od študentov kaj kritično pripomni, dobi pač od vodje doma odgovor, nekako v tem smislu: „Vam nekaj ni prav, meni nekaj ni prav, eden od naju mora iti — jaz ne!“. Jasno je, da na taki podlagi ne more biti dialoga, niti kakih dobrih odnosov.
Ob branju pisma bralcev —(N. T. 10. 6. 86) mora bralec dobiti vtis, da tako slov. kor. študentje kakor tudi njihovi starši hočemo le nered in da se zavzemamo za to, da bi dom postal nekaka nemoralna ustanova. Hudo žaljivo je to pisanje in zanimivo je, da rav-(dalje na 10. strani)
Kultura
Brnca: pestra društvena dejavnost SRD „Dobrač“
V 80. letu svojega obstoja je SPD „Dobrač“ na Brnel tudi v zadnjih mesecih razvilo pestro društveno dejavnost.
Še enkrat Korotan
(nadaljevanje z 9. strani)
no tisti, ki se čuti radi našega zadnjega pisma tako užaljen, sam toliko drugih tako hudo žali.
Vprašati se moramo, od kje pride ta, po mnenju vodstva, tako slabo vzgojena kor. slov. mladina. (Saj s tujci se, po izjavah v pismu, da tako lepo delati). Za vzgojo te mladine smo pač odgovorni v prvi vrsti mi, starši, dalje naši dijaški domovi v Celovcu in pa seveda zvezna gimnazija za Slovence. Sklepajoč po pisanju vodstva Korotana so potemtakem vse te ustanove odpovedale. Kako bi mogli drugače tolmačiti, da domala vse generacije te mladine delajo v Korotanu take težave, so nezadovoljne in dom tako hitro in v tolikem številu zapuščajo. Resnično moramo podvomiti, da so vzgojne metode v tem domu tako vrhunske. Nekdo od staršev je zelo tehtno povedal, ko je reke), kar manjka v Korotanu je vzgoja v pravi krščanski ljubezni — in neki duhovnik je dejal: vodja doma je veliko napravil s tem, da je zgradi! tako lep dom. V veliko dobro se bi mu pa tudi štelo, če bi spoznal, da bi bilo le dobro, da bi po tolikih sporih vzgojno delo v domu le prevzel nekdo, ki bi to delo bolje opravil. Vsi bi mu bili hvaležni — prvič zato, ker je tako lep dom ustvaril, drugič pa zato, ker bi s tem pripomogel, da bi dom res služil namenu, to se pravi bil poln kor. slov. študentov.
Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo!
Jože in Sonja Bavdaž Amalija in Anton Feinig Franc in Jozefina Grilc Reginald Vospernik Janko Urank Franci in Marija Smrtnik Rupert in Marija Gasser Mihael in Marija Koren Angela Ogris Martič Tudi v imenu ostalih staršev korotanskih študentov
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Sredi meseca aprila je odrska skupina gostovala z igro Moliera — „Zdravnik po sili“ v okolici Nove Gorice. V soboto, 12. aprila, so naše igralce navdušeno sprejeli s transparentom „Koroški Slovenci prvič v Grgarju“ tamkajšnji domači igralci. Navdušena publika je vneto sledila igri brnške skupine. Naslednji dan pa so bili brnški prosvetaši že drugič v Dornberku v gosteh, kjer so bili tudi zelo prijateljsko sprejeti. Pevci iz Dornberka so bili lani junija pri nas na Brnci v gosteh. Poleg tega so nam prosvetaši iz Dornberka v okviru tega gostovanja omogočili ogled vinske kleti v Vipavi.
V soboto,vlO. maja, pa smo dokončno dočakali gostovanje SKUD „Zarja“ iz Trnovelj pri Celju. Z Gogoljevo igro „Ženitev“ so nam trnoveljski igralci vrnili obisk. Da trnoveljska skupina sodi med najboljše amaterske igralske skupine v Jugoslaviji, so nam na brnškem odru dokazali. Navdušeni smo sledili igri, ki jo je izvrstno režiral Štefan Zvižej. Glavne ose-
be so svoje vloge odlično odigrale. Tehnika je bila zelo raznovrstna. Skratka, igra je bila podana na zelo visoki ravni. Škoda je le bilo, da obisk ni bil takšen, kot smo ga pričakovali. Po igri pa smo se s Celjani, katerim smo pred igro posredovali kratek izlet po Koroški, sijajno zabavali. Družabnost je prehitro potekla in kmalu so nas Celjani morali spet zapustiti, vendar z obljubo, da se bomo čimprej spet srečali, ali na Brnci, ali v Trnovljah.
V presneto tveganje pa se je društvo spustilo, ko je za 7. junij vabilo v kulturni dom na Brnci na „društveni ples“. Tudi tokrat se našemu povabilu ni odzvalo preveč ljudi. Pa ta manjko so nam izravnali „Fantje iz Podjune“ z ubrano glasbo in petjem. Lepi dobitki pri srečelovu so prispevali svoje. Srečke so kaj kmalu zmanjkale in vse je napeto čakalo, kdo bo dobil štiri glavne dobitke. Tudi te smo dokončno po žrebanju oddali srečnim dobitnikom. Nato pa smo dali na dražbo še neko čudno
stvar v zavoju, kar se je pa po odstranitvi zavoja izkazalo kot školjka za stranišče. Torej vsem dobitnikom še enkrat čestitke, firmam od Podjune do Žile pa, ki so nam z nagradami omogočile srečolov, najiskrenejša zahvala. Ples se je v lepem razpoloženju končal v zgodnjih jutranjih urah.
Namesto izleta je društvo letos vabilo v nedeljo, 29. junija, na piknik v Žužalče („v osrčju Evrope“) in to že opoldne. Pripravili smo vse, da so si lahko naši člani in prijatelji, ki so se kar v lepem številu odzvali našemu povabilu, privezali svoje duše. Da popoldan ni potekal dolgočasno, smo pripravili razne igre in tekme. Metali smo žogice na prazne konzervne doze in puščice na tarče, žagali smo z nespiljeno staro žago in celo kosci so se pomerili. Kdor pa še ni imel dovolj in se je hotel svoje hranjene energije znebiti, je imel priložnost, da je to opravil z aerobiko. Torej dolgčas nobenemu ni bilo in nekaterim se kar ni ljubilo iti domov. Tukaj se društvo zahvaljuje bratoma Franciju in Karliju Trunk in seveda pomagačem za sijajno organizacijo.
Ob pričetku počitnic pa je naša odrska skupina spet stopila v dejavnost. V Štanjelu pri Novi Gorici je v okviru zaključka tamkajšnjih „Grajskih večerov“ nastopila z igro „Zdravnik po sili“. To igro si je ogledalo nad štiristo okoliša-nov. V okviru tega gostovanja je skupina imela tudi priložnost si ogledati zanimivosti tega kraja. Med temi predvsem sušilnico za kraški pršut in seveda grad, na katerem smo igrali.
Po takšni dejavnosti se tudi naše društvo poda na počitnice.. Vsem našim članom in prijateljem želimo lepe počitnice oziroma prijetne dopustniške dneve.
job
Bilčovs: SRD „Bilka“ priredila kulturni večer
Preteklo soboto je bilčovsko prosvetno društvo „Bilka“ priredilo svojo že tradicionalno poletno kulturno prireditev, namenjeno zlasti turistom.
Prireditev so sooblikovali bil-čovski mešani pevski zbor (vodi Jožko Boštjančič), moški zbor (mag. Mirko Lausegger) in „Mladinski zbor Bilčovs“ pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča. Vsak zbor je zapel tudi eno nemško pesem, medtem ko sta za povezavo skrbela Marija Krušic in Hanzi Gasser.
Po kulturnem sporedu so se udeleženci, ki so Miklavževo dvorano napolnili do zadnjega kotička, zabavali do zgodnjih jutranjih ur ob zvokih ansambla Vilija Petriča.
Kulturnega večera sta se mdr. udeležila domači župnik, dekan Poldej Kassl in občinski odbornik Tone Krušic.
PRIREDITVE
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku razpisuje 10-dnevno obmorsko letovanje
od 13. do 22. avgusta 1986 v Baški na otoku Krku v Jugoslaviji. Letovanje stane skupno s prevozom 1600,— šil.
Prijave na: Jožko Hudi, Nonča vas 81, 9150 Pliberk do 30. julija, tel.: 0 42 35/31 91
• Bistrica na Zilji
OTVORITEV RAZSTAVE „Ilirskih grobov“
Prireditelj: Posojilnica Ziljska Bistrica
Čas: v petek, 18. 7. 1986, ob
20.00	uri
Kraj: Posojilnica v Ziljski Bistrici
Nastopa: Pevski zbor KD „Peter Markovič“ iz Rožeka Razstava bo odprta do konca avgusta od 8.00 do 12.00 in od
13.00	do 16.30 ure.
• Vrba
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah
Čas: v soboto, 19. 7. 1986, ob 20.30 uri
Kraj: v Slavnostni dvorani v Vrbi
Nastopajo: Folklorna skupina SKD iz Globasnice, Dekliška skupina KD „Peter Markovič“ iz Rožeka, Kvintet „Jepa“ iz Loč
Spored povezuje:
Aleš Schuster
• Dom v Tinjah
od četrtka, 17. 7. ob 18. uri do petka, 25. 7. ob 13. uri
FERIAE LATINAE -LATINSKE POČITNICE
Vodi: p. Suitbert H. Siedl O. C. C., Linz
Kultura
Teden slikarjev__
v Modestovem domu
Arhitekt Fister je pred nedavnim kritiziral, da je Modestov dom v Celovcu arhitektonsko s svojimi izrazito mednarodnimi oblikovnimi merili nekako pozabil, da je bil zgrajen predvsem za slovensko mladino. Ko je padla ta kritika, sta ravnatelj doma, Stanko Hočevar, in akademski slikar Tomaž Perko, že vedela, kako to popraviti.
Pretekli teden je v Modestovem domu bil teden slikarjev. Poleg organizatorja Tomaža Perka so se ga udeležili še slovenski akademski slikarji Toman Veljko, Janez Kovačič — on bo ta teden razstavljal tudi v Tinjah — Leon Koporc, Janez Urbanc, kipar Jakob Torkar, Marin Berovič in grafik Bojan Glavčar. Na začetku tedna sta Dr. Zerzer in Dr. Zablatnik predavala o začetkih slovenstva in o slovenskem narodopisju. Začetki slovenstva so bili tudi osnovna tema tega tedna. Ni čuda torej, da marsikatere nastale slike upodabljajo zlasti Gosposvetsko polje, knežji stol ali Krnski grad. Slikarji so se tudi zelo zavzeli za probleme koroških Slovencev — strah pred dokončno asimilacijo in nenaravno ponemčevanje južne Koroške. Kot simbol naših težav je neki slikar upodobil cerkev na Gospe sveti kot ladjo, ki se počasi potaplja — kraji začetkov slo-
Razstava v Mohorjevi knjigarni
Od 8. julija naprej je v Mohorjevi knjigarni razstava dveh mladih slovenskih likovnikov: Nine Carnelutti in Egona Bavčarja (od leve). Oba, absolventa likovne akademije v Ljubljani, razstavljata v Mohorjevi grafike oz. sitotisk. Carneluttijeva kaže zelo igriv, razdrobljen in lahek moment v svoji likovni izpovedi, Bavčar pa se je oprijel ploskovnega izražanja in ga sistematično vnaša v igro ter ga obdeluje v različnih inačicah.
venstva so se že utopili v nemškem morju.
Kaj je smisel tega tedna slikarjev? Najprej hočejo slovenski slikarji na svoj način pomagati koroškim Slovencem. Tole srečanje naj postane tradicionalno, že naslednje leto se ga bojo udeležili tudi domači umetniki in slikarji s Tržaškega. Sodelovali bodo tudi zainteresirani gojenci doma. Pred-
vsem pa naj iz slik, razobešenih po stenah doma, nastane neke vrste presek zgodovine našega naroda in pomembnih dogodkov v njegovem življenju. Dijak naj tudi po zunanji podobi stavbe dobi občutek, da živi v slovenskem domu. Tako se bodo naslednje leto umetniki ukvarjali z znamenitimi osebnostmi Slovencev.
Razstava med tednom slikarjev nastalih del bo oktobra letos.
Hrvaški akademski klub in Hrvaško kulturno društvo na Dunaju sta v četrtek, 19. junija priredila slavnostno akademijo v paleju Palffy in proslavila frankanavškega pesnika in literata Antona Leopolda. Anton Leopold že 40 let sodi med najbolj plodovite in marljive pisatelje gradiščanskih Hrvatov. Poleg mnogih publikacij v hrvaških časopisih in koledarjih je leta 1954 izdal zbirko svojih pesmi „Cviječe iz Gradišča" (Cvetje iz Gradiščanske), 1967 je izšla antologija „Gradiščanski hrvaški gaj“, ki jo je on uredil. Anton Leopold je dobil tudi visoka gradiščanska deželna odlikovanja.
Za njegov jubilej je komponist Ludvik Parapatič iz Vincje-ta uglasbil vrsto Leopoldovih pesmi in jih predvajal na slavnostni akademiji. Iz pesnikovih del je bral režiser Jožko Wei-dinger, Juriča Čenar pa je napisala literarni esej „Mesi misli“ o pesniku Leopoldu.
Dnevi hrvaške mladine na Gradiščanskem
Že štirinajstič je Hrvaški
akademski klub priredil skupno s krajevnimi mladinskimi organizacijami dneve kulture, glasbe, športa in hrvaške besede na Gradiščanskem. V Vincjetu (Dürnbach) na južnem Gradiščanskem so bili od 20.
Nogometni turnir so dobili gostje iz Stuttgarta, mladina iz Vincjeta je predvajala tri igre, komponist Ludvik Parapatič, domačin iz Vincjeta, pa je vabil na klavirski koncert. Prav za te dneve hrvaške mladine je
Kulturne novice od gradiščanskih Hrvatov
pa do 22 junija letošnji „Dnevi hrvaške mladine 86“. Nad 2000 obiskovalcev, gostov iz vseh hrvaško-, nemško- in madžars-kogovorečih predelov dežele je doživelo eno najuspešnejših gradiščansko-hrvaških prireditev preteklih let. Prvič se je teh dnevov udeležilo tudi 150 otrok okolišnjih ljudskih in glavnih šol. Hvala gre predvsem vaščanom Vincjeta, da so tako vneto sodelovali.
Večjezična publika se je zabavala ob slikanju in petju otrok ter nastopih skupin PAX, Harmony, Stings in zmagovalcev Splitskega festivala MAGAZIN iz Jugoslavije.
skomponiral plese Vincjeta in okolišnjih vasi.
Zaključek tega tridnevnega srečanja je bil folklorni festival, na katerem so poleg gradiščanskohrvaških skupin sodelovali tudi gostje iz Po-struma oz. Petrovega Sela na Hrvaškem.
,V Ameriko1 — povest o izseljencih
Pred kratkim je v gradu Ko-bersdorf na srednjem Gradiščanskem doživela premiero omembevredna gradiščanska
produkcija: komad „Auf Amerika hinein“, ki govori o nesrečni usodi izseljenca. Komad je predelal Hans Röchelt.
Glavno vlogo v tej izseljeniški pripovesti igra Hrvat: vodja in pevec gradiščansko-hrvaške skupine BRUJI, Jožko Vlašič je prevzel vlogo emigranta Martina (Mate), ki se vrne domov. Čeprav nekoliko patetično, Vlašič igra zelo prepričljivo in pripoveduje o ponesrečenih poskusih, kako tam v Ameriki priti do slave in bogastva. Mate pride do spoznanja, da je vsa stremljenja in vse želje možno strniti v eni sami besedi: „doma“.
Poseben čar je tej prireditvi dal hrvaški ansambel Kolo sla-vuj, ki je z izvirnimi in koreo-grafično dovršenimi ljudskimi plesi navdušil številno občinstvo. Obe predstavi sta bili do zadnjega razprodani.
Omembe vredno je, da so poleg goslača Tonija Stricker-ja, ki je sam hrvaškega porekla, sodelovali še plesalci ogrske državne opere ter trobentaš Loidl.
Peter Tyran
Radio/televizija
STRAN -i r\ ČETRTEK,
IZ 17. julija 1986
1. SPORED
Nedelja, 20. julija:
9.20	Poročila — 9.25 Živ žav — 10.15 Flipper — 10.40 Kitajec v Scotland Yardu —
11.30	Folklorni ansambel Kuban — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 17.40 Poročila — 17.45 Mož brez spomina —
19.10	Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Veliki transport — 21.00 Jazz na Ekranu: Julius Hemphill Jah Band — 21.35 Športni pregled — 22.05 Veslanje — 22.15 Plavanje —
22.30	Poročila
Ponedeljek, 21. julija:
18.20	Poročila — 18.25 Smer deveti otok — 18.40 Na črko, na črko — 19.10 Risanka —
19.30	TV D — 19.50 Vskok — 20.25 Vse reke tečejo — 21.20 Risanka — 21.30 TVD —
22.05	Aktualno: Kako Španci znajo zaslužiti več?
Torek, 22. julija:
8.30	Poročila — 8.35 Pesmi o junakih —
9.05	Solza polna smeha — 9.50 Kapitan Horatio Hornblower — 11.45 Poročila —
17.10	Poročila — 17.15 Slovenski venček
—	17.45 Živi planet: Džungla — 18.40 Čas, ki živi: Vražji vrtec — 19.10 Risanka —
19.30	TVD — 19.50 Pedenjžep-lz gozdov je pesem vstajala — 20.15 Čez tri gore — 20.45 Gora in simbol — 21.30 TVD — 22.05 O grehu stare Jakovce
Sreda, 23. julija:
18.20 Poročila — 18.25 Slovenske ljudske pravljice — 18.40 Narodni parki: Plitvice —
19.10	Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Ideologija in zločin — 20.20 Šopek domačih — 20.50 Spoznano-neznano — 21.20 Risanka
—	21.30 TVD — 22.05 Film tedna: Zgodbe iz Dunajskega gozda
Četrtek, 24. julija:
18.20	Poročila — 18.25 Vijavaja-ringaraja
—	19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Mozaik kratkega filma: Arktična veslaška tekma — 20.25 Popevke ob Gardskem jezeru — 21.30 TVD — 22.05 Goya
Petek, 25. julija:
18.15 Poročila — 18.20 Ustvarjalne igre — 18.45 Flipper — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Želeli ste, poglejte — 20.15 Ne prezrite — 20.25 Amazonka: zlata reka
—	21.10 Risanka — 21.30 TVD — 22.05 Bergerac — 23.05 Kultura bivanja — 23.10 Večni jezdeci
Sobota, 26. julija:
15.00 Poročila — 15.05 Smer deveti otok —
15.20	Na črko, na črko — 15.50 Slon se je izgubil — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Knjiga — 20.05 Muppet shovv — 20.30 Zrcalo tedna — 20.50 Dežela tisočerih resnic — 21.15 Risanka — 21.30 TVD — 22.05 Ubijalec
Kdo bi se rad pridružil kolesarski skupini iz Koroške in Slovenije, ki bo od petka, 25. julija, do nedelje, 3. avgusta kolesarila po Koroški, Reziji in Sloveniji? Povezuje nas alternativno življenje ter pesem. Podrobnejše informacije dobite na uredništvu Nedelje, tel.: 0 42 22/54 5 87 (Tomažič)
GALERIJA ROŽEK je odprta v petek, soboto in nedeljo med 15. in 18. uro.
N
Meister
Fenster
wt-i meisterlich
ZASTOPSTVO IN POSVETOVANJE PRI
VALENTIN BLAŽEJ, 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel. 04235/2194, Telex 422730 BLCE A
VSEKAKOR VAM IZDELAMO ZELO UGODNO PONUDBO!
Prosim za/lch bitte um:
2. SPORED
Nedelja, 20. julija:
13.55	Tenis za Davisov pokal — 18.15 Izviri: Kronike — 19.00 Vaterpolo — 20.00 Desetletja uničevanja: Mehanizem pragozda in nevihte nad Amazonko — 20.50 Poročila —
21.00	Malu — 22.00 Kitajska poezija —
22.40	Rezerviran čas — 23.00 Poletna noč TV Ljubljana
Ponedeljek, 21. julija:
14.50 Glasbena oddaja — 15.20 Poročila — 15.30 Številke in črke-kviz — 15.50 Dolgo potovanje po puščavi — 17.05 Risanka — 17.25 TVD — 18.00 Beograjski TV program
—	19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila — 20.55 Odprta knjiga — 21.30 Dinastija — 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
Torek, 22. julija:
14.55	Glasbena oddaja — 15.25 Poročila — 15.35 Številke in črke-kviz — 15.55 Dolgo potovanje po puščavi — 17.05 Risanke — 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Zaščitena narava — 18.45 Zabavnogasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 V torek ob osmih — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Verigolomec — 21.55 Mate Balota — 22.25 Rezerviran čas — 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
Sreda, 23. julija:
15.00	Glasbena oddaja — 15.30 Poročila —
15.40	Številke in črke-kviz — 16.00 Neuničljiva Marija — 16.55 Mali koncert — 17.05 Risanke — 17.25 TVD — 17.45 Otroška serija — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Plesna umetnost drugače — 20.30 Skupina „Ayllu“
—	20.40 Poročila — 20.45 Življenje in ne film — 21.30 Taksist — 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
Četrtek, 24. julija:
15.00 Glasbena oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke-kviz — 16.00 Neuničljiva Marija — 16.50 Mali koncert — 17.05 Risanka — 17.25 TVD — 17.45 Bojazljivi volk — 18.15 Znanstvene teme — 18.45 Dobre stare uspešnice — 19.30 TVD — 20.00 Hiša — 21.25 Poročila — 21.30 Rezerviran čas — 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
Petek, 25. julija:
15.00 Glasbena oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke-kivz — 16.00 Neuničljiva Marija — 16.55 Risanka — 17.25 TVD — 17.45 Lutkomendija — 18.15 Začimbe po svetu — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Koncert z Dubrovniških poletnih prireditev — 20.45 Poročila — 20.50 Človeški faktor — 21.40 Nočni kino-Dokumentarni ciklus „Nevsakdanji vidik“: Zadnji dan Lampiaoja — 22.30 Poletna noč
O Prospekt q Osebni obisk predstavnika Blažej-Centra Vertreterbesuch
Ime/Name: .....
Naslov/Adresse:
S
TV Ljubljana
Sobota, 26. julija:
15.45 Kako biti skupaj — 16.15 Miti in legende — 16.30 Razigrana mladost — 17.30 Romeo in Julija iz 1001 noči — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Radenci 86: Big Band — 20.40 Dubrovniški poletni dvorci,— 21.25 Poročila — 21.30 Športna sobota — 21.50 Rezerviran čas — 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
• Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV v Mladinskem centru na Rebrci
Od ponedeljka, 28. julija 1986 ob 10.00 uri do sobote, 2. avgusta 1986 ob 13.00 uri
RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje
Petek, 18. 7.1986
Kultumo-glasbena oddaja.
Sobota, 19. 7.1986
Duhovni nagovor (žpk. Marko Jernej) — Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 20. 7. 1986
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 21. 7. 1986
Sonce, morje in pesem.
Torek, 22. 7. 1986
Za starejše letnike (M. Inzko).
Cerkev in svet (J. Merkač).
Sreda, 23. 7.1986
Narodno-zabavna glasba: Ans. Franca Miheliča.
Večerna 21.00-22.00 25 let Slovenskega okteta,
Četrtek, 24. 7.1986
Rož, Podjuna, Žila
Petek, 25. 7.1986
Domača in ledinska imena: Borovlje — 3. del. 0 pesniku in pisatelju J. F. Perkonigu.
•	Obirsko
KEGLJANJE ZA „DVA PRAŠIČA“ pri Jerebu na Obirskem Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
V	petek, 18. julija 1986, od 16.00—21.00 ure; v soboto, 19. julija 1986, od 16.00—21.00 ure; v nedeljo, 20. julija 1986, od 9.00—20.00 ure FINALE
V	soboto, 19. julija bo tudi SREČANJE, z jedmi na žaru. Zabavali bodo domači godci.
•	Globasnica
ŠPORTNI PRAZNIK V GLOBASNICI
Čas: v soboto, 19. in nedeljo 20. julija 1986
Kraj: v šotoru pri športnem igrišču
sobota, 19. julij 13.30: nogometni turnir; 20.00: ples, igrajo „Fantje treh dolin“ nedelja, 20. julij 12.00: nogometni turnir; 18.00:	finalna
igra; 20.00 ples — igrajo „Unterkärntner Sextett“
•	Celovec
NINA CARNELUTTI in EGON BAVČER razstavljata od 9. do 19. julija 1986 v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
Prireditve
STRAN -iQ ČETRTEK, ________IO 17. julija 1986
•	Komelj
VIL SPOMINSKI POHOD NA KOMELJ
„po poteh Domnove čete“ Prireditelji: Zveza koroških partizanov, Slovensko prosvetno društvo „Edinost“, Krajevno združenje ZSM Pliberk, Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij
Čas: v nedeljo, 20. julija 1986 Zbirališče: od 8.30 do 9.00 ure pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku.
•	Pliberk
PRAZNIK GLASBE V PLIBERKU
Prireditelj: Kulturinitiative Bleiburg
čas: v soboto, 19. julija 1986 Začetek: ob 16.00 uri Nastopajo: Carla Bley, Don Cherry, Sylvain Kassap, Peter Gröning
•	Slovenji Plajberk
SLAVNOSTNA ZAKLJUČNA MAŠA Z OBLJUBO Prireditelj: Slovenski koroški skavtje
Čas: v nedeljo, 20. 7. 1986 Kraj: Slovenji Plajberk (pot bo označena)
•	Galerija Rožek
OTVORITEV RAZSTAVE POKRAJIN Giselberta Hockeja (umetnik bo navzoč) v soboto, 19. 7. 1986, ob 20.00 uri
Razstava bo odprta do 17. 8. 1986 od torka do nedelje med 16.00 in 19.00 uro.
• Kočuha
SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: četrtek, 24. julija 1986, ob 20.00 uri
Kraj: v šotoru pri Werniku v Kočuhi
Nastopajo: Planinski sekstet; Fantje iz Podjune; Ansambel „Korenika“, „Jepa“; Trio „Drava“, „Pavelič“
Na dan žegnanja sv. Ane, 27. julija 1986, bo SLAVNOSTNA OTVORITEV nove planinske koče na Veškem stanu. Slavnostna maša se bo pričela ob 10.30 pri kapelici sv. Huberta, po maši pa bo žegnanje nove planinske koče.
Vse prijatelje gora in dobrotnike, ki so darovali in pomagali, da smo kočo na Veškem stanu, ki je red dvema letoma pogorela, lahko spet postavili, prav prisrčno vabimo, da se z nami poveselijo.
•	Bilčovs
Razstava Draga Druškoviča je odprta do 31. avgusta 1986 v galeriji „BI“ Posijilnica v Bilčovsu
•	Klopinj
VEČER S SLOVENSKO PESMIJO
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Čas: v četrtek, 24. 7. 1986, ob 20.30 uri
Kraj: pred Supermarktom Rutar ob Klopinjskem jezeru Nastopa: MePZ SRD „Danica“ iz Št. Vida v P.
17-letna američanka Alicia Prather išče koroško siovensko družino, ki bi jo za eno leto sprejela v svojo hišo.
V okviru AFS (Izmenjalni Program za socialno in in-terkulturno učenje) iščemo družino, ki bi bila pripravljena sprejeti za eno leto Ali-cio Prather v svoj družinski krog.
Alicia Prather prihaja iz majhnega mesta v ameriški državi Oklahoma, se zanima za človeka (pozneje želi študirati medicino) in rada Pomaga povsod, kjer je potrebno. Posebno jo zanima teater, rada kuha, bere in telovadi — to pa najraje v lepi naravi.
Malo nemščine se je že naučila, že danes pa se veseli, da se bo lahko v tem jeziku izpopolnila in se naučila tudi še slovenščine.
Če bi radi sprejeli Alicio v Vašo družino, se javite prosim pri: Hilde Fanta, An-zengruberstr. 44/2/2/5, Celovec, tel.: 04222/219032.
od 23. avg. do 30. avg. 1986
v naselju KAKTUS v Supetru
	Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana-Split-Ljubljana, transfer iz 0^1:4.«				1‘.~ l/AI/TIIO			
	Opilld UU lldboljd ArtMUO III povratek. Polpenzion v		mm	
	2-posteljnih apartmanih. Rok prijave: 8. avgust 1986		M	j
v				
Razpisujemo delovno mesto
Šef-sekretarja(ke)
za trgovsko firmo v Celovcu
Pogoji: dobro obvladanje angleščine in slovenščine, stenografije, dobre organizacijske sposobnosti.
Prošnje z življenjepisom in spričevali na naslov: Tovarna celuloze OBIR A-9133 Miklavčevo
• Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
v mladinskem centru na Rebrci Začetek: v ponedeljek, 28. julija 1986 ob 10.00 uri Konec: v soboto, 2. avgusta 1986 ob 13.00 uri Cena: 690,— šil. za polni penzion. Stroški za material se posebej zaračunajo.
Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodene barvice in veliko dobre volje!
Z vami bodo delali, risali, peli, plesali; Valentin Oman, Barbara Mösseneder, Tanja Zgonc, Saša Kump, Rožica Pušnik, Pepca Weiss, Anica Fugger.
Šport
SAK pomagal bratom — 4 igralci v Sele
Štirje igralci SAK bodo letos igralo za Selane v 1. razredu. Selani hočejo na vsak način že v prvem letu nazaj v podligo, kjer so igrali že dve leti. V Sele so se vrnili tudi trije drugi igralci, Hobel in Gregorič pa sta se zopet priključila SAK.
Rudi Urban	Janko Woschitz	Mirko Wieser
NT-ŠPORT
Trenerju Jakopiču je letos na razpolago vrsta izkušenih igralcev, moštvo pa dopolnjujejo mladi igralci, ki naj bi v nekaj letih bili nosilci igre. Kot že znano, je Travnik odšel v Klopinj, Čertov pa v Celovec k SAK.
Prvi vratar bo letos mladi 18 letni Milan Oraže, doslejšnji vratar Silvo Užnik pa se je odjavil.
Glede sponzorja je_ v Selah še vse odprto. Še pred prvenstvom se hočejo Selani pogajati s tovarno Obir, pod katerega pokroviteljstvom so Selani letos igrali.
DSG Sele
Novi igralci: Janko Woschitz, Mirko Wieser, Rudi Urban, Lorene Kreutz, (vsi SAK), Heribert Kuimež (Žvabek), Nante Dovjak (Waisenberg), Falle, Dovjak Franc (DSG Borovlje);
Odšli so: Nanti Travnik (DSG Klo-pinjsko jezero), Čertov Aleksander, Martin Hobel, Stanko Gregorič (SAK)
Odjavljeni: Joža Čertov, Zdravko Oraže, Silvo Užnik Kader: Milan Oraže, Daniel čertov; Jakopič, Nante Dovjak, Janko Woschitz, Norbert Hribernik, Ogris; Olip, Urban, Wieser, Užnik Siegfried, Falle, P. čertov, K. Hribernik, L. Kreutz, Kuimež, F. Dovjak
Trener: Matjaž Jakopič — sekcijs-ki vodja: Nanti Olip Sponzor: doslej nobeden
Manfred Ramusch v Šmihelu
ASKÖ Šmihel
Šmihelčane bo letos ojačil Pliberčan Manfred Ramusch. Ramusch je vsa leta uspešno napadal v Pliberku, in je na „svoja stara leta“ brezplačno menjal v Šmihel, kjer od njega mnogo pričakujejo. Iz LZ — Celovca pa je prišel v Šmihel sin predsednika mladi Dieter Ramusch, ki je zelo velik talent. Iz Klopinja pa so dobili Šmihelčani Eberharda, ki je menda odličen igralec. Drugače pa hočejo Šmihelčani letos igrati predvsem z mladimi igralci, ki jih je v Šmihelu trenutno dosti.
Novi igralci:	Manfred Ra-
musch (SVG Pliberk), Dieter
Ramusch (LZ Celovec), Günther Eberhard (Klopinjsko jezero), Roller Franc (Žvabek)
Odšli so: Willi Hutter, Klemenc Wriesnig (SVG Pliberk),_ Mo-char (Ruda), Motschnig (Železna Kapla), Mačk (Grebinj); Odjavljeni: nobeden	/
Kader: Vrhnjak, Puckel, Leitgeb; Šuler, Hermann, Kräusler I, II, Pajenk, Buchwald, Btažej, W. Berchtold, K. Berchtpid, H. Berchtold, A. Berchtpid, Ramusch I, II, Eberhard, Močilnik, P. Verhnjak, V. Britzmann^ Lopinsky;
Trener: Dušan Djurič — sek-cijski vodja: Oswald Hribernik Sponzor: Raika _ Pliberk/Spar Pliberk-Šmihel—Žvabek Sezonski cilj: meifto v sredini, po možnosti v prvi tretjini.
SAK premagal NK Split
SAK - NK Split 2:1 (1:1)
SAK: Dalanovič, Stern, F. Sadjak (46. D. Kert), Wieser, Kreutz, Ramšak, Velik, Jo-vičevič (70. Čertov), Pichorner, Lesjak, Luschnig (80. Perč)
Dobrla vas, 200 gledalcev Sodnik: P. Ruch
Strelci: Marijan Velik (enajstmetrovka) in Lesjak oz. Boban
NK Split (II. jug. liga) je na turneji po Koroškem premagal že Trg (Feldkirchen) 1:0, s Spit-talom se je ločil 1:1 neodločeno. Za prvi poraz pa je poskrbel preteklo nedeljo v Dobrli vasi SAK. Čeprav so gostje iz Jugoslavije povedli že zgodaj na 1:0, je SAK igral bolj inicia-
tivno in imel celo tehnično velike prednosti, kar nedvomno nihče ni pričakoval. Predvsem Marijan Velik in Ivan Ramšak sta se že mesec pred začetkom prvenstva pokazala v odlični formi, z njima se je dvignila igralska raven celotnega moštva. Na poskus je pri SAK tokrat igral Lesjak (Dobrla vas), Wölbl in Lojze Sadjak pa sta tekmo opazovala le od zunaj.
Zmage proti II. ligašu gotovo ne velja precenjevati, na vsak način pa se je pokazal SAK že v odlični formi, kar da upati za novo sezono.
Dva nova vratarja za Bilcovs
Bilčovs
Novi igralcji-^Werner Burger (Kriva vrba), Rudolf Gabbauer (ASK), dr. Kurt Kurnik (ATUS Bistrica), Johann Unterkoffler (Landskron), Stojilkovski (Po-grce) in Sigi Hobel (SAK) oba ^gralca dokončno pri Bilčovsu
Z Odšli so: Spendier (nazaj v Hodiše)
Odjavljeni: nobeden
Kader: Schaunig, dr. Kurnik, Unterkoffler, Glantschnig, Schellander, Zablatnik, Kuess I, II, Krainer, Maierhofer, Schöffmann, Bürger, Gabbauer, Ogris, Stojilkovsky, Parti, Hobel, Hafner I, II, Quant-sehnig;
Trener: Bernd Golda — sek-cijski vodja: Karl Haslauer Sponzor: Lesno podjetje GASSER
Sezonski cilj: mesto med prvimi tremi
Nogometni klub Globasnica vabi v soboto, 19. in nedeljo 20. julija na
ŠPORTNI PRAZNIK
V soboto igra v šotoru na igrišču znani ansambel „FANTJE TREH DOLIN“, v nedeljo pa vas bo zabaval „Unterkärntner Sextett“
Vsi prisrčno vabljeni!
Wimsberger, Resch & Go preizkusili SAK
Avstrijska smučarska reprezentanca:SAK 6:6 V Klopinju so igrali avstrijski smučarji proti SAK. Tekma se je končala pred 1000 gledalci prijateljsko 6:6. Na sliki smukač Erwin Resch, Miha Kreutz (desno), Čertov in Luschnig (levo). Zadaj desno Peter Wirnsberger
Šport
SAK z mladimi v bodočnost -poprečna starost 22 let
SAK se je letos ojačil z igralci, ki so si jih navijači že leta želeli. Christian Wölbl, ki je že pred leti podpisal za SAK — in je potem le ostal v Globasnici, je letos končno prišel. Ze lani se je SAK zanimal za Sadjaka, letos je Dobrolčan podpisal. Sadjaka in Wölbla si je SAK izposodil za eno leto, oba pa lahko pridobi naslednje leto za določeno vsoto.
SAK
Novi igralci: Ljubiša Dalanovič (Hajduk Deljko), Alois Sadjak, Mirko Lesjak (Dobrla vas), Christian Wplbl (Globasnica), Aleksander Čertov (DSG Sele), Aleksander Kurasch (Št. Jakob), Martin Hobel, Stanko Gregorič (nazaj iz Sel).
Odšli so: Janko Woschitz, Rudi Urban, Mirko Wieser, Lorenz Kreutz (Sele), Mrkun (Galicija), Sigi Hobel (Bilčovs), Ra-tajec (Olimpija/Slovan), P. Jo-vjčevič (Olimpija), Preschern, (Železna Kapla), Roman Rac-zynski (Austria), Boštjančič (Škofiče), Janežič (Št. Jakob), Albin Rauscher (Rožek). Odjavljeni: Jože Gregorič Kader: Dalanovič, Smrečnik, A. Sadjak, F. Sadjak, Stern, Kreutz, F. Wieser, Ramšak, Jo-vičevič, Velik, Luschnig, Lesjak, Pichorner, Čertov, Martin Hobel, D. Kert, Perč, Polan-šek, Lampichler, Jagodič;
Trener: Jagodič — sekcijski vodja: Albin Waldhauser Sponzor:	Posojilnici —
Zveza/Bank; Naš tednik Sezonski cilj: mesto za pokal.
V Sele so letos šli kar 4 igralci, ki bodo prav gotovo zelo ojačili moštvo izpod Košute. Iz Sel pa sta se vrnila Hobel in Gregorič.
Čeprav je na videz veliko novih igralcev, bodo letos prav mladi igralci dobili možnost se uveljaviti v prvem moštvu.
Trener Jagodič je s kadrom zadovoljen in upa doseči vsaj lanski cilj — mesto za pokal.
Že na prvem treningu pa je izrazil nasproti igralcem upanje, da bo SAK v novi sezoni igral za prvo mesto.
NT-ŠPORT
SAK je za eno leto zopet zapustil Roman Raczynski, podpisal je zopet za celovško Austrio. Albin Rauscher, ki se letos ni mogel več zmeniti s SAKom, pa je podpisal za Rožek.
Ta teden je SAK v Celovcu na pripravah. Trenira pribl. 20 igralcev, nekateri igralci, kot Hobel in Gregorič, pa bodo pričeli s treningom šele naslednji teden.
Odjavil se je letos zopet Jože Gregorič, ki hoče letos o-zdraviti stare poškodbe.
Trener Jagodič lahko mirno gleda na novo sezono — na razpolago ima dobro moštvo
Ljubiša Dalanovič Christian Wölbl
Alois Sadjak
Mirko Lesjak
Aleksander Čertov
SVG Pliberk
Novi igralci: dr. Dieter Ramusch ^3raz), Willi Hutter (nazaj iz Šmihela) Hober Manfred (LZ — Wolfsberg), Richard Strauss (Magdalen), Rosmann (nazaj iz Rude)
Odšli so: Vugrinec (ASV), Ra-musch Manfred (Šmihel) Odjavljeni: Schatz, Wriesnig Kader:	Matschek, Eberwein,
Ojurević, Liesnig, Golautschnig 'I, Hutter, Matschek, Sla-h'tsch, Skoff, Hoher I, II, dr. Ra-rousch, Strauss, Pawluch, Bre-z°vnik, Wuntschek, Riedl, Ros-I?ann, Kottnik
Trener: Walter Jernej — sekcijski vodja: Paul Jörgl Sponzor: Raika Pliberk Sezonski cilj: mesto v sredini
Franc Gostenčnik trener Globasnice
V novi sezoni bo treniral Globašane znani trener Franc Gostenčnik z Raven. Gostenčnik je mdr. treniral že Pliberk, SAK, Šmihel — z Metlovo pa je pred enim letom postal prvak 2. razreda. Globašane je zapustil „zvezda“ Christian Wölbl — menjal je k SAK. Do-slejšnji vratar Žmauc pa je odšel nazaj v Slovenijo — njega bo nadomestil Beliš, ki je že igral v Globasnici.
SC Globasnica:
Novi igralci:	Mischitz Otto
(Klopinjsko jezero), Kollman Martin (Sinča vas), Beliš Ivo (Slovenj Gradec), Blažej Adolf (stal eno leto);
Odšli so: Albin Žmauc (NK Medvode), Christian Wölbl (SAK)
Odjavljeni: Fera, Butej, Kor-desch
Kader:	Mischitz, Pajančič,
Schatz, Dumpelnik, Hutter, Ko-watsch, Kollmann, Micheu, Dlopst, Gallo, Wautsche, Beliš, Thonhofer, Blažej, Konet-schnig, Sadjak;
Trener: Franc Gostenčnik — sekcijski vodja: Albin Wautsche — predsednik: Simon Harrich
Sponzor: Nobeden Sezonski cilj: mesto med prvimi
Franc Gostenčnik bo treniral v sezoni 86/87 globaško moštvo
„Srečanje pri Stibarju“
Praznik skupne igre in razvedrila