G e o g ra fs k i v e s tn ik , L j u b l j a n a , L I X (1 9 8 7 ) U D K 911.2(497.12:234.32) = 863 U D C 911.2(497.12:234.32) = 20 OM EJITEV A LPSK EG A OZEM LJA V SLOVENIJI Ivan G a m s * Pri u re jan ju pete številke G eographica Iugoslavica (L jub ljana 1984), s ka tero sm o geografsko javnost, zbrano na 25. m ednarodnem geografskem kongresu , im eno­ vanem Pariz-A lpe, opozorili na preveč prezrti slovenski oz. jugoslovanski del A lp , se je po dolgem času spet obnovilo vp rašan je , kolikšen delež našega ozem lja zavzem ajo A lpe. Na to vprašan je sm o zadeli tudi ob načrtovanju regionalno-geografske m ono­ grafije S lovenije. O nejasnosti v geografiji in v javnosti pričajo prim eri publikacij, ki na raznih straneh prip isuje A lpam v Sloveniji različni obseg (na prim er: Slovenske gore, C Z , L jub ljana 1984; G eographica Iugoslavica 5; 27. številka M ünchener S tu­ dien zur Sozial- und W irtschaftsgeographie-R aum struk ture der randalp ine B ereiche B ayerns und S low enien, 1984). O d odgovora na zastavljeno vprašan je zavisi tudi m nenje , koliko sm o Slovenci alpski narod. 1. Alpsko-dinarska ineja V slovenski literaturi je o tej m eji obširneje zadnji pisal A . M elik (1935, 1963). O m enja (1963, 18), da je vladalo od rim skih časov do druge polovice p retek lega sto ­ le tja m nenje o enotnem alpskem loku na severni strani A peninskega po lo toka čez Ju ­ lijske A lpe in po savsko-jadranskem razvodju do K varnerja ali celo do Senja. To m nenje se je opiralo sam o na orografski k riterij in na lego. T ak ra t še niso poznali ne geo tek tonske sestave in ne podrobne litologije spornega ozem lja. V drugi polovici p retek lega sto letja so po prvih geoloških rekognosciranjih poleg orografije pričeli upoštevati tudi litološko sestavo, ki tudi vpliva na značaj reliefa. Na tej osnovi je N eum ann (1882) predvidel zahodno m ejo D inarskega gorstva po Soški dolini m ed Tolm inom in Solkanom . D etaljno geološko kartiran je proti koncu pretek lega sto letja in na začetku tega sto le tja je postavilo v osp red je razm ejitve geo tek tonsko sestavo. Toda na tej osnovi pred lagane m eje niso bile eno tne , vendar so po tekale na zahodu večinom a na p rosto ru m ed Posto jno (N. K rebs, A . Suppan) in N adižo (F . K ossm at), na severozahodu do Škofje Loke (M arinelli, vse po M eliku, 1935, 18). M elik (1935, 20) se je oprl predvsem na različno (alpsko in d inarsko) tek tonsko usm eritev in je to utem eljeval z besedam i: »Ni dvom a o tem , da m ora tudi geograf upoštevati dejstva tek ton ike in ako govore v skladu s površinsko prirodo za določeno razm ejitev , se ne * D r . , r e d n i u n iv . p r o f . . O d d e le k za g e o g ra f i jo . F i lo z o fs k a f a k u l t e t a . U n iv e rz a E d v a r d a K a r d e l ja , A š k e rč e v a 12 , 6 1 0 0 0 L ju b l ja n a , Y u sm ejo znatnejši predeli žrtvovati na ljubo m orfografsko vidnejši ločnici«. Na zahodu Slovenije s e je M elik pri razm ejitvi oprl zato predvsem na K ossm ata (1913) in na kar­ ti (o. c. pod. 3 na str. 19) te r v tekstu predvidel m ejo po id rijsko-kobariško-breginj- skem narivnem stiku, ki doseže dolino T ilm enta pri Pušji vasi (V enzone). V endar je na karti h ribovje v Terski B eneški Sloveniji prištel P redalpskem u h ribovju , ostalo B eneško S lovenijo pa izločil kot posebno podeno to »predalpsko hribovje z d inarsko zgradbo«. Na drugem m estu se v tekstu (str. 20) zavzem a za m ejo po N adiži. M ed Soško dolino in L jubljanskim barjem so se m anj razhajala m nen ja o alpsko-dinar- skem stiku in tu je M elik začrtal m ejo po črti B ača -G rah o v o -C erk n o -S p o d n ja Idri- ja -Ž iri-V rh n ik a . N a D olenjskem se je M elik pri razm ejitvi v glavnem naslonil na N. K rebsa (1906) in jo predvidel na črti Š m arje -S ap -V išn ja go ra-S tična -do lina T em enice in dalje na K rško dolino in po severnem obrob ju G orjancev m im o Brežic v hrvaško Po­ savino. O m en jeno alpsko-dinarsko razm ejitev Slovenije je M elik s tekstom in pregledno karto (pod. 2, str. 22) ponovil 1. 1963 v novi Sloveniji. Ž e I. 1954 pa je izdal prvo kn ji­ go regionalnega opisa Slovenije z naslovom Slovenski alpski svet. L egenda tu ob jav ­ ljene podobe (št. 1., str. 9) z naslovom »Slovenski alpski svet« deli alpski svet na viso­ ko gorovje , p redalpsko hribovje in sredogorske skupine te r na kotline. Ta delitev je v skladu z naziran jem iz S lovenije 1935. V isti knjigi Slovenski alpski svet deli ozem lje še podoba št. 3 (str. 16) z naslovom Slovenske A lpe in d robna pokra jinska razčleni­ tev. T a pa daje k A lpam le naše visokogorske skupine in C elovško ko tlino , torej ozem lje , ki ga knjiga tudi obravnava. T o dvojnost M elik opravičuje z besedam i (o. c ., 7): »Ko govorim o o alpskem področju , m oram o razlikovati pravi visokogorski alpski p redel ali k ratko : Slovenske A lpe, od predalpskega p redgorja , ki obda ja viso­ ko gorovje na zunanjih straneh . A lpsko p redgo rje ima še a lpsko zgradbo in hribinsko sestavo, toda po višinskih odnošajih te r po licu reliefa pom eni p rehodni pas...« . M e­ lik je pri tem očitno upošteval sp rem en jeno om ejitev A lp v javni rabi. R. B ad ju ra je v svojem vodniku Jugoslovanske A lpe (L jub ljana 1922) opisal vse ozem lje »med D ravo in K olpo, italijansko-avstrijsko m ejo in Sotlo«. Po zadnji vojni pa se je po jm o­ vanje naših A lp v turistični geografiji spričo alpskega sm učanja , alpskega pašništva, alpskih planinskih koč in podobno , vedno bolj om ejevalo na visokogorske A lpe. Tem sprem em bam in M eliku je sledila tudi slovenska geografska lite ra tu ra . Ilešič (1972, 1974, 1981), ki je v svoji razpravi iz 1. 1974 opisoval alpske in predalpske pokra jine v okviru alpske m akro reg ije , je pri svoji fiziognom ski delitvi S lovenije ločeval dve ma- k roreg iji, v isokogorsko s C elovško kotlino in sredogorsko s kotlinam i. T aka delitev je zašla tudi v srednješolski učbenik (G am s, 1983). Ponoven pre tres a lpsko-dinarske m eje izziva m nen je , da m ore im eti nova ma- k ro reg ija P redalpski svet le in terno , slovensko, ne pa širše, evropske veljave in je za­ to vprašljiva (G am s, 1984). D rug izziv pom enijo novejše geo tek tonske razm ejitve A lp in D inaridov. Te razm ejitve so še daleč od eno tnosti. T o priča tudi publikacija av torjev P etkov ič-A ndželkovič-N ikolič (1976), ki so prikazali razlike v dotedanji geološki lite ra tu ri. Po J. Cvijiču se nam reč te razm ejitve geografi, razen Z erem skega (1973), (razm ejitve po orografski usm erjenosti - G am s, 1981 - tu ne upoštevam o), nism o lotevali. V ečjo težo kot m nenja poedinih geologov im ajo za nas tolm ači h geo­ loškim kartam , ker g redo skozi roke kom isij zveznega geološkega zavoda. T olm ač... (1969) h pregledni geološki karti Jugoslavije v m erilu 1 : 500.000 razm eju je v S loveni­ ji A lpe od D inaridov po visokogorskih in sredogorskih K aravankah. Po starejši geo­ loški literaturi je to približna m eja C entraln ih A lp. Po drobnih navedbah v tolm ačih k geološkim kartam v m erilu 1 : 100.000 iz Sloveni je sk lepam o, da del naših geologov v glavnem pristaja na tako delitev (npr. B user, 1979, 41). Prem ru (1980, 1983) prišteva ozem lje , ki je v m ezozoiku predstav lja lo večinom a evgeosinklinalno obm očje, k Juž­ nim A lpam , m iogeosinklinalno obm očje pa k D inaridom . N ekateri tolm ači izločujejo t.im . balatonske nize (P len ičar-P rem ru . 1977). Sporna je tudi pripadnost tako im e­ novanega slovenskega tek tonskega ja rk a , ki je bil zlasti v zahodnem delu v m lajšem terciarju in kvartarju bistveno zožen ob narivih, ki so ugotovljeni do 19 km širine. V saka geografska razm ejitev , in tudi naš alpsko-dinarski stik , zavisi od k rite ri­ jev. V našem prim eru je po trebno podčrtati, da sta A lpe in D inarsko gorstvo oro- grafski enoti. V tem smislu se geografi pri om ejitvi A lp že doslej nism o povsem rav­ nali po geotek ton ik i in sm o v Severovzhodni Sloveniji ozem lje z alpsko geo tek tonsko sestavo prištevali k subpanonski Sloveniji. V novejšem času geografi o stajam o pri eno tnem gorstvu A lpe, čeprav im ajo Južne A pneniške (točneje rečeno: Sedim entne) A lpe d inarsko tek tonsko zgradbo. K er pa vlada na stiku A lp in D inarskega gorstva na obeh straneh gorovje, je po trebno stik ugotavljati po različnem značaju vzpetega sveta. Te razlike so naslednje: 1. A lpsko visokogorstvo in sredogorstvo v Sloveniji p redstav lja p re težno sleme- nasto (g rebenasto) - dolinasti (kotlinasti) relief, 2. V D inarskem gorstvu prevladuje p lato jasti (ravniški) kraški relief z nerazvito ali slabo razvito dolinsko m režo. Izjem e so otoki rečnega reliefa v flišu in nep repust­ nih perm okarbonsk ih sedim entih. Fluviokraški relief s plitvimi dolinam i in občasno površinsko vodno m režo je p rehodnega značaja. Pri ugotav ljan ju reliefne energ ije v obsegu kvadratov 1 km x 1 km so razlike m ed alpskim i in dinarskim i regijam i dokaj očitne (gl. G am s, 1983 a). Prav tako so m ed obem a m akroreg ijam a očitne razlike v regionalni struk turi (G am s, 1983). Naj tu om enim o le obliko ozem lja s sk lenjenim obdelovalnim zem ljiščem , gostim i cestam i, gostim i večjimi naselji, centralnim i in industrijskim i kra ji, z naraščajočim prebival­ stvom . V alpskem obm očju je to v obliki pasov (vzdolž širših dolin) in v d inarskem svetu v obliki o tokov , navezanih na večje k raške depresije . Izjem i sta do neke m ere nizki kras in fluviokras. 3. A lpe, alpsko ozem lje in alpski svet so sinonim i in m ed njim i ne kaže iskati raz­ lik v obsegu ozem lja. N im ata pa enakega pom ena D inarski kras in D inarsko gorstvo. Na osnovi razloženih k riterijev je tu prikazan podrobnejši alpsko-dinarski stik , s pripom bo, da so znotraj obeh eno t tu jerodni otoki. D okaj jasen je stik alpskega sredogorja in d inarskih p lano t po dolini Soče m ed M ostom na Soči in Solkanom . Z ahodno se s K am breškim začenja sredogorje , ki se nadalju je v B eneško S lovenijo, vzhodno pa z Banjščicam i d inarske p lanote . T o m ejo je opisal že N eum ann (1882). Ni pa po istem kriteriju m ogoče prišteti dinarskim p lanotam Idrijskega hribovja kot celote. M elik (1960, 479) pravi o njem : »Planote so m ed globokim i vrezanim i debrskim i dolinam i te r grapam i povečini izredno dobro oh ran jene in zelo ravne«. T o delno drži za stično obm očje m ed škofjeloškim in Id rij­ skim hribovjem m ed dolino Idrijce in Ž irovsko kotlinico. M ed dolino Idrijce na se­ veru in Trnovskim gozdom ozirom a njegovo črnovrško stopn jo je 12 km dolgo in 1.7 km široko hribovje , k je r je skupno 66 km dolin in grap , dolgih nad 4 km. Slem ena segajo res do enakom ern ih višin. T oda vršna uravnava zasluži im e planotica sam o pri V ojskem . Tam v osam ljeni V ojskarski p lanoti niha v obsegu 3,5 x 4 km površje med 1129 in 980 m. Č e Idrijsko hribovje om ejim o na jugu z dolino T rebuše in B elce, spa­ da po svoji reliefni energiji m ed najbolj strm e v P redalpskem hribovju (G am s, 1983 a). M ed Idrijo in Logatcem vlada v prevladujočih triasnih sedim entih , m ed katerim i je največ dolom itov, fluviokraški relief, k je r je alpsko-dinarski stik nejasen . Povsem p lano tasto je d inarsko ozem lje južno od črte Id rija -G o d o v ič -K alce-L o g a tec-V rh n i- ka, povsem slem enasto-dolinasto pa severno od črte dolina Idrijce do pod Jazn am i- Ž iri-p o to k R ačev a -S m reč je -Š en tjo š t-B u ta jn o v a -K o ren o -H o rju l-V rh n ik a . Tu je m ogoče potegniti kom prom isno m ejo po črti Sp. Id r ija -Ž iri-S o v ra -H o ted rš ica -K a l- ce -L o g a tec -V rh n ik a . Po tej m eji je na priloženi skici sp lan im etrirano površje alpske­ ga ozem lja. K vartarno dno L jub ljanskega barja je m anj tu je a lpskem u reliefu ko t kraškem u d inarskem u gorstvu. Z a to m eja na njegovem južnem robu ne m ore biti sporna. Na D olen jskem im a prehodni značaj ozem lje m ed G rosupeljsko kotlino in zgornjo Te- m eniško dolino , k je r so p lano te razrezale neka te re g loboke doline. N ašim načelom ustrezen stik je tu izrazil že M elik (1935, pod. 2, s. 23). Po n jem so p lano te Police, L eskovška in M etnajska p lano ta d inarske. V zhodneje lahko shem atsko alpsko-di­ narski stik - op rem o na avtom obilsko cesto T rebn je -L ešn ica ob K rki. F luviokraško dno zahodne K rške ko tline, v t.im . N ovom eški pokra jin i, im a več značilnosti d inar­ skega kot alpskega reliefa. Z a to bi bila jugovzhodno od Lešnice najustreznejša m eja vzdolž R ateškega in B rusniškega potoka. O pripadnosti G orjancev je v literaturi obilo raznih m nenj (glej tudi M elik. 1935). A ko šte jem o G orjance in Ž um berak za eno tno gorov je , ni p lano tasto . P re­ težno p lano tast in kraški ali vsaj fluviokraški je razvodni h rbet m ed T rdinovim v rhom , grapo po toka Sušice in povirjem B regane. T o osred je G orjancev s p lano to za Šm iklavžem (964 m ) in obm očjem O patove gore p ripada po naših kriterijih d inarske­ m u krasu. Shem atski dinarsko-alpski stik bi lahko potegnili od Brusnic čez Javorovi­ co, G orn ji O rehovec (nad K ostan jev ico), N ovo selo Ž um beračko , čez G olubiče, Pe- trovičko selo, Sošice-K ordiči, na ozem lju SR Slovenije pa p reko R adoviče na dolino K am enice in po njej do izliva po toka v K olpo (vsi om en jen i k raji so označeni tudi v A tlasu S lovenije). D oslej opisani alpsko-dinarski stik je v novejši jugoslovanski geologiji približna m eja m ed N otranjim i in Z unanjim i D inaridi. 2. Stik Alp s subpanonsko Slovenijo Z a ta stik odpade k riterij, po katerem je bila p redhodna določena alpsko-dinarska m eja. Pri naši orografski razdelitvi si ne m orem o pom agati z geo tek tonsko sestavo, ker se v V zhodni Sloveniji m noge alpske s truk tu re znižajo pod akum ulacijske ravnine in gričevja, ki nista tipična alpska e lem enta. K ončno je sporen geotek tonsk i stik A lp in t.im . podonavske m ase (gm ote). Z a našo orografsko razm ejitev A lp tudi ne p riha­ ja jo v poštev klim atski k riteriji. P reostane kot najzanesljivejši kriterij značaj reliefa. Z a A lpe je tipično hribovje/gorov je , za (sub) Panonsko obm očje širše akum ulacijske ravnine, gričevje in izolirane in redke gore/hrib i. Z a tak kriterij se je odločil tudi A. M elik (»P o tem takem po teka m eja na ločni prelom ni črti, ki kaže prehod od gorovja v terciarno gričevje G raškega za toka , tako da nam je vzhodni rob K ozjaka te r Pohorja že alpska m eja » ...M elik , 1935, 24). Po tem kriteriju je jasna vzhodna alpska m eja v Podravju . Po njem m oram o šteti za A lpe ves niz sredogorskih K aravank vzhodno od K onjiške gore, z Bočkim pogorjem . D onačko goro , M acljem in nadaljevan jem do hrvaške R avne gore. O b njem so tudi hribovite zahodne H aloze, ki p reh a ja jo v gri­ čevnate vzhodne v porečju dravinjskega p ritoka Peklače. Če je za razdelitev vzpetin na gričevje in h ribovje/gorovje m ejna relativna višina 150 m,* izjem om a do 200 m (G am s, 1986), je sporna M elikova označitev reliefa v po rečju zgornje Sotle in Savinje v Celjski kotlini za hribovje (gl. G eom orfo loško karto slovenskega ozem lja, Melik 1935, 232/233, na kateri je zahodno od spodnje H udinje znak za »hribovje v s ta re j­ šem tercialnem zem ljišču na panonski strani«, vzhodno pa »hribovje v m lajšem te r­ ciarnem zem ljišču«. Skladno s tem je M elik vse to ozem lje štel za alpsko), [zohipsne karte nas prep riča jo , da prev laduje v rogaškem podolju gričevje (gl. tudi G am s-K u- n av e r-L o v ren čak -R ad in ja , 1974, skica na str. 60). P reko Sotle se to gričevje povezu­ je z gričevnatim hrvaškim Z agorjem . Prav tako je v prevladi gričevje v Ložniškem gričevju, ki smo ga nekdaj im enovali Ponikevska p lanota . M ed 40 pokrajinskim i eno ­ tam i tega ozem lja jih K. N atek (1984, 82) pet označuje za hribovje , 12 za gričevje, druge za doline, podolja , p lanoto in podobno . H ribovito je predvsem ozem lje med Šm artnim in dolino Pireščice. Preko spodnje Pake sega p retežno gričevnato ozem lje do M ozirske kotlinice, na severozahod v terciarno in kvartarno osred je V elenjske kotline. M ed osam ljene gore, ki so značilne za južno Panonsko kotlino , sodita v Lož­ niškem gričevju m ed drugim G ora O ljka in niz K um b erk -R eb er te r R esen ik -G ora . G ričevnato-hribovita m eja po teka jugovzhodno od C elja ob R ifniku (568 m ), H ru- šovju (511 m ), Javorju (528 m ), ob Ž usm u (669 m ), ob R udnici, po prem očrtn i dolini Bistrice m ed G ubnim in Podsredo. Na jugozahod od nje se m ed Posavskim hribov­ jem na severu in K rškim hribovjem na jugu širi 3^1 km široko sevniško-senovsko po ­ dolje , k je r se izm enjavajo griči in hribi (gl. K okole, 1953). Č eprav je povezano p reko p lanotastih vzpetin iz m iocenskega apnenca okoli k raja Z dol z nižavjem K rške kotli­ ne, podo lje ne kaže uvrščati m ed subpanonsko gričevje. Po podrobni reliefni analizi razpade K rško hribovje na hriboviti del, ki ga predstavlja razvodno osred je in vsa se­ verna stran ob M irenski in Savski dolini, in na južne je prevladujoče gričevje, ki se počasi znižuje v K rško kotlino . Izjem a je zahodni del m ed L aknico in D olenjskim po­ do ljem , ki je dom ala v celoti hribovit. Če tako določim o alpsko-subpanonski stik , do ­ bi nižavje v osred ju zgornje M irenske doline otočni značaj zno traj alpskega ozem lja. V opisanih in na karti prikazanih m ejah je delež alpskega sveta 45,3 % SR Slo­ venije. Če bi prišteli še C eljsko kotlino in s Slovenci poseljeno ozem je v zam ejstvu , bi se delež povzpel približno na polovico. Literatura B u s e r , S ., 1979, Tolm ač lista C elje L 33-67. Zvezni geološki zavod, B eograd. G a m s , I., 1981, M orfografski sistemi u Jugoslaviji. G lasnik srpskog geografskog društva, L X I, 1, B eograd. - 1983a, L andschaftsökologische G liederung Slow eniens. K lagenfurter G eog ra­ phische Schriften, zv. 4, K lagenfurt. - 1983b, G eografske značilnosti S lovenije. MK. L jub ljana. izračunana kot povprečna višina nad sosednjimi dolinami. o j « > < m -n OO m s N 3J r~ r~ > m rr; -o -d Z J i ž (/> U > r - O m * (/> 2 SO cn - 1984, T he D elim itation and the C haracteristics of the A lps in Slovenia. Ge- ographica lugoslavica. V, L jub ljana. - 1986, Z a kvantitativno razm ejitev m ed pojm i gričevje, hribovje in gorovje. G eografski vestnik L V III, L jub ljana. G a m s , L, K u n a v e r . J. , L o v r e n č a k , F. . R a d i n j a , D ., 1974, Prispe­ vek k prirodno geografski tipologiji v porečju V oglajne in zgornje Sotle. Vo- g lajnsko-soteljska S lovenija. L jub ljana. I l e š i č , S ., 1972, Slovenske pokrajine. G eografski vestnik X LIV , L jubljana. - 1974, G eografske karak teristike Slovenije in njenih pokrajin . Z born ik sem i­ narja o slovenskem jeziku , literaturi in kulturi za inozem ske slaviste na Filo­ zofski fakulteti v L jubljani. L jub ljana. - 1981. R edakcijska zasnova in struk tu ra p redvidene regionalnogeografske m o­ nografije S lovenije. G eografski vestnik L III, L jub ljana. K o k o l e . V ., 1953, M orfološki razvoj področja m ed Savo in Sotlo. G eografski vestnik X X V , L jubljana. K o s s m a t. F .. 1913, D ie adriatische U m randung in d e r alpinen F altenrcgion. Mit. geol. G es. W ien. K r e b s , N ., 1906. A us dem G renzgebiete zwischen A lpen und K arst. Z eitsch. f. Schulgeographie, zv. 27. M e l i k . A ., 1935, Slovenija. G eografski opis. SM. L jubljana. - 1954, Slovenski alpski svet. ŠM. L jubljana. - 1963, Slovenija. G eografski opis. SM. L jubljana. N a t e k, K ., 1984, Razvoj reliefa in izraba tal v Ložniškem gričevju. G eografski zbornik X X III, L jubljana. N e u m a n n , C ., 1882, D ie G renzen der A lpen. Z eitschr. d. ö. A lpenverein . X III. P e t k o v i č , D. , A n d j e I k o v i Č, M. , N i k o l i č . P ., 1976, T ek ton ika Jugosla­ vije kroz evoluciju misli dom ačih i stranih istraživača. Z born ik radova X IX Ru- darsko-m etalurškog faku lte ta i institu ta za bakar. Bor. P l e n i č a r , M. , P r e m r u , U ., 1977, Tolm ač za list Novo m esto L 33-79. B eo­ grad. P r e m r u , U ., 1980, G eološka zgradba osredn je Slovenije. G eologija 23/1, L jub­ ljana. - 1983, Tolm ač za list L jub ljana L 33-66. B eograd. Tolm ač inženjerskogeološke karte SFR J Jugoslavije v merilu 1 : 500.000. Zvezni geološki zavod, B eograd 1969. Z e r e m s k i , M .. 1973, M orfostruk turna podjela reliefa Jugoslavije saglasna novoj geo tek tonskoj podeli. G lasnik Srpskog geografskog društva zv. L III, št. 2, B eograd.