144 da naj se tekmovanje odslej prireja za dijake četrtih letnikov pod pogo- jem, da se s pomladi prestavi na je- sen, ko dijakov še ne hromi strah pred bližajočo se maturo. Ta spre- memba nam bo sicer delala organi- zacijske preglavice, a menimo, da se bo splačala. Za sodelovanje pri izvedbi tekmo- vanja se tudi letos zahvaljujemo naj- prej članici društva Bredi Čop, kije naloge obakrat sestavila in popravi- POROČILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE DAHŠ ZA LETI 2001-2003 (Ljubljana, 15. 11. 2003) Študentska sekcija DAHŠ je v pre- teklih dveh letih uspela uresničiti kar nekaj svojih načrtov, nekaj jih pa je zaradi razno raznih okoliščin žal ostalo le pri željah. Delali smo v glavnem na dveh področjih: štu- dentom prvega letnika smo poma- gali vključiti se v študij, oddelek in delo. Kot drugo pa smo poiskali nekaj zaposlitve tudi zase. Postalo je že kar tradicija, da vsako leto v sredi ali konec novembra pri- redimo druženje s prvimi letniki, kjer jim ob kakšnem piškotu raz- ložimo potek študija, izpitov ... in odgovarjamo na njihova vprašanja. To se izkazalo za zelo posrečeno, saj so v tem času na predavanjih res le še študentje, kijih latinščina in gršči­ na zanima in ki več ali manj vztraja- jo do izpitov. Ti imajo še kup vpra- šanj, na katera jim poskušamo od- govoriti. Ta srečanja so dobra tudi Keria VI -1 o 2004 la, ter članom študentske sekcije Tomažu Kremžarju, Zali Rott in Maji Žumer, ki so nadzorovali tek- movalce med reševanjem nalog. Za pomoč se najprisrčneje zahvalju- jem našemu izjemno požrtvoval- nemu blagajniku dr. Marku Ma- rinčiču, tajnici društva Sonji Capu- der, podpredsedniku dr. Branku Senegačniku in predsedniku štu- dentske sekcije Tomažu Kremžarju. Matjaž Babič zato, da študentje prvega letnika spoznajo višje letnike, vidijo, da so pripravljeni pomagati in vedo, na koga se sploh lahko obrnejo. V teh dveh letih smo organizirali najprej še zadajič brucovanje na Rožniku v maju. Zadnje leto pa smo se bolj potrudili sami. Zaradi kritik lokala na Rožniku in prepoznega organiziranja smo naposled našli nov prostor, brucovanje pa je bilo že konec februarja. V kletnih pro- storih gradu na Rakovniku smo morali vse pripraviti sami in smo ugotovili, da pravzaprav ne potrebu- jemo veliko narezka, saj znamo sami tudi precej speči. Žal tako zgodnje brucovanje ni blesteče pripomoglo k večji prehodnosti v drugi letnik, smo pa precej utrdili družabne vezi. V teh dveh letih smo v želji po pre- vajanju organizirali prevajanje Va- lerija Maxima. To delo se nam je za večje število prevajalcev zdelo še najbolj primerno, saj je razdeljeno na več manjših vsebinskih razdel- kov, poezije pa je bilo za nekaj časa Miscellanea že dovolj. Pri daljšem in bolj enot- nem delu bi bilo za urednika težava, da bi uskladil prevode več prevajal- cev.Javilo se nas je deset prostovolj- cev, ki smo izbor iz knjige prevedli, sedaj pa ga Aleš Maver kot urednik pripravlja na izdajo. Ta nas čaka že v letu 2004. Profesor Hriberšek nas je tudi še letos prosil za pomoč pri računal­ niškem vnosu Wiesthalerjevega la- tinsko-slovenskega slovarja. Upam, da mu je naša pomoč koristila in da je delo sedaj pri koncu. Matevž Zu- pančič in Maja Likar sta se še pote- govala za finančne dotacije za štu- dente s tega naslova in to jima je eno leto še uspelo, zadnje pa žal ne več. Zakaj, pa več kasneje. Tudi v teh dveh letih sta nastala pre- voda besedila, ki smo ga brali na seminarju pri profesorju Babiču, doživela sta tudi objavo v Keriji. Matevž Zupančič je z Alešem Mav- rom pripravil prevod Malega priroč­ nika za volilno kampanjo, avtorja Kvinta Tulija Cicerona. Letos pa je Mateja Kavaš priskrbela prevod psevdo-Ksenofontove Atenske dr- žave. Seveda pa študentska sekcija ne more mimo ekskurzij v bližnjo oko- lico ali pa po svetu. Prvo leto smo si trije študentje temeljito ogledali Oglej in Gradež, da bi tja organizi- rali enodnevno ekskurzijo. Spomla- di je nato prišlo do spremembe nač­ rta: v Trstu je bila razstava etruščan­ skih ostankov, zato smo si ogledali raje to, v programu pa smo opustili muzej v Ogleju, saj je bil bolj kot ne zbirka ostankov iz antike, zbranih na 145 kupu, brez vsakršne razlage. Pica v Gradežu pa nas še kar čaka. Sedaj pa sledi še nekaj neures- ničenih sanj. Ker sta od zadnje veli- ke ekskurzije v Turčijo minili že dve leti, smo imeli v načrtu ponovno daljšo potovanje. Tokrat je bila na vrsti Sicilija. Zanimanjaje bilo dov- olj, upov in pričakovanj tudi, ven- dar so bile vse ponudbe turističnih agencij krepko nad 100.000 SIT, celo brez vstopnin in kosil. Ker se nam je to zdelo pretirano, smo se dogovorili, da bi si v septembru og- ledali Split in Pulo. To bi bilo kar poceni, saj vlak in ladja nista preti- rano draga. Vendar so na koncu zaradi vremena in splošne preza- poslenosti tudi ti načrti izginili v je- senskih meglicah. Nazadnje smo pristali že pri enodnevni ekskurziji v langobardsko severno Italijo. Tudi to je prehitel mraz v oktobru in po- manjkanje časa. Zato jo oznanjamo za pomlad. Nekam pa bilo zelo lepo iti, saj imamo na računu kar nekaj denarja, ki smo ga prejeli zaradi računalniškega vnosa Wiesthalerje- vega slovarja. Ta denar smo zaen- krat rabili le v splošno zadovoljstvo na brucovanju, kupili pa smo tudi dve izdaji Valerija Maxima, ki smo jih uporabili za prevajanje, nato pa podarili knjižnici našega oddelka. Trudili smo se, da ne bi bil naš štu- dijski čas omejen le na predavanja, izpite in kolokvije. Delaje vsako leto dovolj, zato želim naslednjim gene- racijam pri njem veliko sreče (pred- vsem z ekskurzijo), upam, da jim bodo naše izkušnje pomagale. Tomaž Kremžar