Odgovorni VreduUii Profesor Valentin K o u še k. NevensU uoviiio pridejo vsaki ictcrlck ua svetlo: cciu u cclerlinko leta I gold.;po pošti I gol. 10 lir. »r. Za plačilo so ludi oziunita razglasijo. Tečaj Ii. V Cc!112. malfea (ravna 1840. List d. Učiteljski zbor na SlivnlcL ti.) .Se jc pogovarjalo, s čem bi sc učne liiige, učiteljski časniki ilil. omišljali? Tuje bilo za domorodca radostno slišali, kako so gospodje svoje Slov. časopise nčivnicam v ponudlo imenovali, iuo je priporočali; pred vsemi sc je nVcdeiu" za učiteljstvo priku-povati racilo. .Menilo se jc tude, da bi so lakši zakladi, kteri so prava vlastiua učiv-nie, pak posebnega odločka za kaj imenovanega ue imajo, za popred rečene učila obračali." Nikar sc mi za zlo uc vzemi, da tude '"k."j nekaj po svoje povem: meni sc naj-i.ier močilo dozdeva, da sla si jaka naša ča-uička ..Vedcž" iuo .,Pravi Slovenc" obadva čerstva sinova bele ioiblanc v svo-j.ii namerah, ali ber v svojih sostavkih še prejediiaka. kakor dvojčica: jas derzuem svetovali, da bi se ju jedcu v posebno obliko za iičitclstvo iu učiviiice sprcolirazil; i iko bi oba več teka imela iuo si jedcu ilru-if uiu na poli ue bila. To vcrslieo polurnim kikor izustek večib prijateljev Slovenskega ca .opisemslvo. Celo to reč iškerujega serilea priporočam sploh vsem našim ueulrudljiviiu Imkom Slovenskih časopisov, da bi si x" 1 prizadeval, svojim listom drugo ua-«... ro, driigako soslavo iuo luilc drugačešujo <>b!eko dali, ker si mimo drugih važnih vzrii- ■ "V mnogo Slovencev vse domače časnike opravlja. V vsakemu pak venidar bodite ua Kratkem vsi imcuituejši prigod ki široko po »>••11 zapopadcui, kakor okrogle „N o vi cc" ravi Slovenc" ino „Vcdei" dosih-'••''» prav prihruo zadevajo. /..Uim: I 1 |ibodi Slovenija: brani nepogrešljive 1 - 'Ve '»o drnii, kar je deriavljanski raz-•■;-s i'ite«a; „Siovcn»kc .Voviuc", por-" " edini Slovensko — Slajuuki časopis, i'v "'"dajte deržavne ino krajevne novaie, ■•"'••"»ko potrebe, poduke,poprave inolc- ■ ■••t-, pak Vso prostorna; „Vcdciu »J J IV u^reštm iz sostsvu opuslolc. ) ulu bi bjo, a tej reči misli slsvi.c- loti učstva in učitcljstva; ..Pravi Slovenec'* dihaj iuo uadušivaj Slovence Slovenskim: vlasteuskim duhom. „\oviec" godni plod iz poprcdšiijili časov Ic ncprciichama ostanite gospodi ino kuictovi korislue ino prijetne novice človeškega dlaua iuo uma, pač dišeči venec iz pisanega cvclja domačih rožic z lipovim ličjcin prijazno prepasau. Vso pak osvilaj /Zgodnja Danica", iuo '*Ari ter žari pravo vero iuo pobožnost .Slovencev, brez klere je vse drugo -/.nanjo in mnenje prazdcu iuo kvarljiv bliš. Teli šc-stero Slov. časopisov hodile Slov ustvu virov! ino žlebovi uk.i in omike, pak slcdcr-ni do jedeudruga kakor deline jeducga jedi* nega eclka (cgjiitiue), lako, da bode jedcu drugega podkladal — grčšal — ino potreboval. Takovc radostno upanje, klero hi le drugočiio duhovno ino deržavno piHljarmljcnje spodbili moglo, si delam sebi iuo vsem ljubim rojakom, tersemu ukaiiili ne dam, dokler so mi toliki napredki našega umstvaino pisenutva, da le rečem, jcdiiega samega le-la za nje dovolje zastava ino poročtvo. ISodi si tude. da naša pravična reč soperniko ima': pik gder gibanja ino življenja ni, onde je |iogi!.aajc ino smert: le v lerui .cmi se luč naj bolje sveti, iuo iz motne la/.i čista resnica naj lepše prilesketa. Hodite > i na:ij, tedaj napotki iuo soprotivslva še toliki: itto-či duh le dobe bodo jo svojimi žciczuiiui kroki razvalil ino zntendrak Zato dragi domorodci! kteri koli še ali ž i! dvojite nad skorešujim izobražeiecai svojega rodu, premislite k svojemu pololaženje nr.ivno resnico: brc/, setve ui žetve, med obema jc časa treba: ino kar človek seje, lo bo žel- vsej so naše doslcšnjo vsakor-jaike učiliša pravo ljudsko omiko le zavirale, da ravno m: rečem, zatirale. lJaljc no > bode Ii žarko soluce ustavne ,;v...'. »je. l-l.-r.i. sc uiti ustaviii niti ugasiti več ue o'.t. iiobre- ga vrednišiva „Vc('c/-.i'" ino ilriigdv»njiu dolaorodivv iavedtli. .'isavcc. tcžancmu kmetu mogoče bilo svoje vino za (ako ccno prodali, da je zamogel cesarsko ino gruuluo - gosposke šlibre opravlali. Tud je bila milnica od žila iu živine, klere od-pra\ len je Štajerskim kuielam ue seže lako v živo. k e r Je le majlma bila. Ni dvombe, tla bi vsi »Štajerski krneli lilizo llervaško uieje naenkrat ohožili, če bi se la milnica prcccj odpravila; pa to ni tako. Horvat iuo Ogcr sla zan.ogla zalo svoj pridclk za lako nisko ceno prodati, ker sla veliko, veliko mcuj naravnih iuo nenaravnih davkov plačevala; to kar ic Cesarju na štibrah odšlo, seje hollo s k o*/« milnico pridobiti. Alj 7«daj bo vse drugače : enake poslavc bodo veljale 7«a vse dežele velike Auslriauske deržavc; po ino-gočuosti enaki davki se bodo povsod vpeljali, iuo to nam je. gotovi porok, da sc bo t ta različnost vmed Štajersko iuo llervaško deželo lako poravnala, da ue bo ue ena ne druga lih dežel pri temu škodo imela. Tud uc sine nihče misliti, da se jc milna meja vmed llervaško iuo Štajersko deželo že sa-daj oslrauila, alj da se to precej zgodilo bo. To sc nc more storiti, preden ne bodo ua llervaškiui nove postave iu ravno tiste šlibre kot pri nas vpeljane. Kadar bodo pa llcr-vali iuo Ogri 7. nami enake šlibre plačo vali, bodo pri njih lud vsi pridelki., tako v ceni poskočili, da ue bo vmed Štajerskim iuo llervaškiui pridelkaiui toljko razločka, da bi naiu skoz to škoda prirastla. 1'razeu jc torej strah taistih, kteri mislijo, da bodo vsi naši kmeti na llcrvaški meji ua nič prišli, ino kteri že po tih krajih boben peti slišijo. Ne liojtc se tedaj, kmeti, sedmega paragrafa naše nove ustave, ne bo sc Vam škoda delala, od klere eni nepotrebno • upijejo. (Dalj« in kanec sle Ji.) Učiteljski zbor na Slivnici. (Podaljšek ino sklep.) Da bi so ono toliko pohvaljeno učne knižice i/. Ter,ta za ti čas »pravile, sc je .sicer verlo nas veto valo; pak ker je nektero zbornikov v misel vzelo, tla ki ta vpeljava za slarše težavna glede, vstraujciija starih ino gotovega kupljenja noviii bukev, ino kmalu za knigarje šc sprcueljiiba kila. »e ui nikaj ustanovilo, ampak se je to le v sklep sprijclo: „ V slovenskih iičivnicah težko čutimo pogrčšek Slovenskih učnih kuižie, posebno v drugemu oddelku; za tega voljo je sila, da se nam beri' spravijo." I'ač vsi g. g. učitelje sojcdiiim glasom javili ino se togovali, kako težko, težko da je stane, z otroki po domače se pogovarjali, najbolje, o učnih rečih. ker tolikokrat spodobite izraze ugrešavajo, iuo da bi radi m.i-- Iioma Slovenski učili, ako bi potrebne učila k redu bile. — llog me oboje je gola istiua! Uaknršuja da se našim razučenim učiteljem oh ti dobi presnove učiva godi, postavim tukaj v razgled besede iz pisma gorljivega učitelja pri Sv. I.ovr. g. J. I,— ta: „Jaz to pak lii v Slovensko prestavljam, ali močno čutim, da še ne imam dosti uma v svoji tikvi — o da hi moji ra jni urniki, llog jim daj yeeui mir — ne raji v •Slorciišiui hiii bolje vadili, ne pak da so mc t. rogatoj „Sprr.ch-Ichrc" nemilo trapili, ino me uckokrat za lo stradati puttlili: bi zdaj utcgnol prav moder ino koristen učitelj svojih učencev biti. Oj pri tem prestavljanji stojim uckokrat kakor kr — a pred novimi (Ivermi, Ali zdaj hitim lovili iz „!>robliitc", „Ul.lie iuo .Vežice*" ino preljubih ,,\nvie", ker .uc huda sila mora ino že lude goreča ljubezen vnema do lepe materine, do zlate, pak do.iih-dob nespoznaiie Slovcnšiiic." — llad dodam, da učitelje Slovensko besedovanje težko stane, rečem celo. da ležej, nego duhovnike iu urednike. Xačin pripravstva za svoj stan jc res vsem trojim jeduak bi! — po tuje: pak obojim poslednjim je, da lako rečem, uredita beseda (Ainlsspraehe) vendar le Slovenska bila, je pač sv. Duh ino viastni um vsili namestil, kar je pogrešim učitvo s kratilo — dokler so učitelje osi.ili sami učivei ino naj krepši podpiravei mjšinc, ker jim jo tude učena beseda ( Vorlragssprachc) le tujka bila. I>ak le, polerpite prijatelje, — lude Vam hode skoro poinagauo. Naš svetli cesar — llog ga živi prcmlajcni Anslriji! jo v ustavi vi. Oilil. jj. 5. ukazal: „Vsi narodi imajo jeduakc pravice, iuo vsak narod ima ucnrazljivo pravico, svojo narodnost iuo svoj jezik varovati iu izobrazivati." Xa kratkem se nc da dopovedati, koliko ti mogočni ustauovek obsega: materni jezik nam je razvezan, vesel zadouim, stert jc jarai, raz-drohijene so verigo našega duha, razvaljeue so temnice nase narodnosti — Slovenija ui več robiuja — uega gospodinja, ter učtvo iu uredstvo sama prevzeme. Da . hode uajmer odsegadob tude pri-pravstvo za učitelje Slovenski ne more uikaka dvojba biti, tedaj še Iu le nekaj od učuili knig iuo škodnega pravopisa spoiueiieiu. Odkoda? ICetlaj? Kake nčae knižice do bomo ? liar to hodi pravilo: da jc kar izvir velikega, učebnega ilonmrouncga zbora .... skoro .... pak sedašnji dobi svobode ino ljudskega razsveta celo priložite, ter po vseh Slavjanskih deželah naše slavue ec-»arjuvine jeduakc doslaiieu:o. V naših Slov. bukvieah pak kodi tude oblika ino slika Slavjauska: podrazemej se tu pravopis, Ivar je naš verli vlasleuee g. Majcr o tej reči v svojih umnih ..Pravilih. kako izobraževati Ilirsko narečje, iu od učilišnih -iiiig v Slot entji „lo!iko jasno iuo dokazano spisal, uikar It: sam popolnoma ne 'intver-dlm mo javno pohvalim, ampak po vrednosti iuo važnosti, ue morem dosti priporočili, ker po pameti zdaj več inače biti ne more ino hm ue sme. Ilvala za to našemu dragemu ..lajerju, ker se je oh času prav oglasi; — a hvala bistremu g. Navratilu, ker jed-nakih svetlih misli ssrojo ognjeno spodim-•loj speče hudi! Tako je trav. le na ve.h domorodno lipe. Slov. prii.tieee: povii se spoder lirtji vlačijo', ie čer« jo ».• v svojem i lastnem t.r:.!iu valjajo: AL« hočemo biti dobri Slovenci umraaio !.;::.i:u ''iti pravi Slavjanjc! To jc *eOK rillus tur »?ie Slaven ein gauz dem :;ric- • 'ti-vheu naehgebildctčs Allabet, v.elehes »'•••r alle ineliigeii Zeichcii mit en i h alt, um die i tnuiuglaltigcu Laute ihrcr Snrache zu Im- .'Suien.Diescu s i n n r e i c h c n Zusalzcn, vvelelir s pater von den Ucrhcn vermehrt vvordeu sind, verdaukt dieses Allabet den Voraug, dass cs uocli jctzt das reicliste iu Kuropa ist: cs Ii.it cincn P. c i c h t k u ni, dureli vvclcheu cs bloss dem ludisciicu (Sauskrit) nachstcht, uud dcsscu \Vich-tigkcit uuhestrc itbar ist. V vod tega pohvaljenega, občinskega pravopisa bode svetu golcuio čudo razodel, da si je Slav-jaustvo boljo po pisu nego govoru v toliko razvpiti razliki grcšaucga, učenega ali kuižkcga Slavjanskega jezika — pogodbe naše vzajmne narodnosti in ouiikauosti: brez klcru dveju nam obstoja ua dolgo nc bo. — fov. Žalostna rcsulca. Žalostna resnica je, da sc povsedi nasledki starega kopita kažejo, pa vouder v tipali moramo, da bode časoma bolše. Kmeti iuo v rudniki naj bi prav pa/.livo sledeče brali, kar v 14 listu ,,1'ravi Slovenc" piše. ..Zgodi se dostikrat, dc hudobiicži — ali kako bi jih imenovali — komaj napravljene uruokazc ali telegrafe poškodujejo. Zavoljo tega jc miuislcrslvo notranjih oprav 13. Sušca 18111, št. 5508 na znanje dalo, dc se ima v varstvo te posehuo važne deržavne naprave kradež ali podertje iu vsako drugo hudobno poškodovanje urnokazov po g. 74 strahovanih postavnih bukev perviga dela kazuovali." Uavno zvemo, de so neki hudobneži uruokazc, ki grejo ob cesti proti Terstu, kakor tudi unc, ki grejo proii Celu, raz-dcrli. — Čas smo doživeli, v kterim jc umetnost in učcuost vse presegla, česar bi si človeški uiu pred stoletjem ne bil mogel misliti. I Hip goni mašinc v fabrikah iu ua železnicah; železnice nas pripeljejo v eni uri tje, kauior smo poprej dau potu potrebovali; pot, ki je nove zgodbe v šestin dncii dona-šal, je prikrajšan po uriiokazih, ki take novice v četertini ure na mesto donesejo; iu dauašujiiuu rodu jc še čast prihranjena, take hudobneže v družbi lerpcti, ki take — božji modrosti in človeškimu umu .-davne iznajdbe iu umetnosti zaničujejo iu poderajo! Ako prašamo, od kodi lo izvira, moramo sami sebi odgovoriti, ud toni: /.liuisicrstva iu poglavarstva dajejo postave, postave natisnejo iu v zadevne jezike prestavijo in ko so prestavljene, jc delo dokončano^ — Ni res! Poslave so dane iu podložui jili ius spoluovati. Kako jo pa podložniuiu inc.^očt, jih spoluovati, ako somu neznane? Zakaj so mu pa neznane Y — Neznane so mu: P črvi č, ker se marsikomu, ki ima poklic in dolžuosl; ne poljubi, jih prostima kmetu razlagati iu ga podučili — bodi si v pisarnici ali s prižuiee, in drugič, ker je sirovo..t v večini dela uašiga ludstva sta rimu kopitu kletev t!olžna; tretjič pa zato, ker cj se ravno postave razglasijo, postavnih bukev l^uu-vo nima, na klerc se dostikrat postave ua-uašajo. itazglas c. k. ilirski ga poglavarstva oditi. Sušca 1M9, št. 570.», govori sicer z::-strau poškodovanja urnokazov, i.c :;c xai» tako poškodovanje po strahove•. niu postav ui!i bukev, perviga dela, kakor hudodelstvo očitne silodcliiosti z ječo med G peli« hi kanili i-, i ,'•< .1 n, ^■, , :•. Iciko jci-ti ,',il oiiiga lina znoviili. Ker ju pa toliko v vnuki reči, nc vrcdiiišlvo nc more liili, imenovani S* 74 oil besedo do besede, kakor jo v imenovanih slrahovavilill Imkvaii, -v »lovciišiiii ilali: ..Hudobne poškodovanja pluje lastnine ho po velikosti hudobnosti in storjene .škililo z ječo lil i'' I li mesci in l letam, ako jo hudobnost in škoda velika, pa s Iciko ječo od eniga leta ilo petili Ictko-inovali." To noj jc za s I ran uruokazov dovolj: upamo pa, dc lin slednji prijalcl domovine, miru iu rednosti nc prizadeval, nevedne podučiti, iiudolincic sprcobcruili, silucic pa pravici izročili. Vojska na Laškim.! Od kervavo bilve pri Novari, v kleri ao naši vojšaki popolnoma sovražniko premagali, miio zdaj vse bolj na Icnjko zvedeli. Drugo truplo našo armade jo bitvov.a-čelo pod generalam d' Aspre iuo nadvoj-vodam Albert (nadvojvoda Albert jo »iu ranče,;a princ Karclua, slavnega generala.) Le I.) lavicul naših jo bilo v lomu truplu, nasproti jim je pa 40 lavicut sovražnikov »talo. Sirci »o začno ob desetih dopoldne; veliko »o prestali naši, nazaj niso liolli, dalje naprej uivi mogli, ker jim jc laka množica ll-sproti stala. Sardinski šiitki so gromeli, tako da so jc zemlja tresla; la alrcl jo ter-pel do treh popoldne. Zdaj pa pride našo tretje armaduo truplo, klero jo 4 uro zad bilo, drugemu truplo na pomoč. Vsi šlirji bataljoni našega regimenta, so se naenkrat v sovražnika zaleteli od vsili krajov so »o naši z bajonclain Piomontczov lotili; kteri so pri li priči shciali morali. Huda jo bila ta bitva; naših jc nekaj čret 2 lavzent, sovražnikov pa blizo 4 taržent padlo. Pisal jc od le bitni sivi maršal Hadccki svetlemu Cesarju, da nc moro drugega renti od obnašanje naših vnjšakov. kakor da je vsak posamesni vojšnk v li bilvi junak liii. Pohvalen jo zopet naš Slovenski regiment Kiuski. Slava Slovcncani, živio rc»i- , niciit Kiuski. ° Po li bilvi prišel je mladi Picnoiilczki kral,, Viklor &umucI, k maršalu ilailcckilu ino ga je prosil za časni tuir. Ilovolil je maršal v lo prošnjo s leni pogod.im, da sc »nora v kratkim stanovitni mir vstavili. " • pud kterim jo maršal v inir 1. .Morajo Piciuoutezi vse vnj-nam povcruili; 2. Pieinoulc/.ki kralj ne sme več kot SO tavžcut vojšakov imeli; 3. on mora vse plujcc iz svoje dežele zagnati; 4. Dotislihiual da sc lo spolni, posedejo naši z Picmoulezam vred per-vo iuo nar močnejšo 1'ienioutczko Irrdjavu Aleksandri«. — Toljko sc še mora čakati, t.a naš svetli Cesar v vso to dovolijo, kar so bo brez dvomi"* -------1:1 - .(it/tla. fVciier.il Veldeu je niei.de iz Dunaja k armaiii sol, klera jc Komornsko Icrilujavo oblegla. 1 u menilo silo velik naših nada. Na inculo Volilna jena Dunaj gen. Corič prišel. I udi sc pripoveduje, dc je Viinliferce na cesarski dvor v Koloiiuu; poklican, in dc bo viksi komando baron Jclačič prevzet Iz Erdelja so sliši, de jc Pol&k Bero od Umov potolčcn in v Valahio pregnan bil. Na doljuib planjavah okoli Tise jc menilo velik sneg zapadel, zatoroj naša armada dosti opravili ne more. Kakor dunajski časopis „Prcssc" pove, jc v lludapcšli velik strah, dc bi zopet pod hiuutovo gospodarstvo uc padli, ker ie dolgo niso madjarski punlarji cd cesarske armade jiololčeni bili iu so ie blizo Duda-pcslc, pokazujejo. Časopis „<>csier. Corrcspoudeut" pove Uo so Uusi v Galicijo »topili. _ (IH»*. j krnska dežela. Kraukobrod ua iifajnu. Narodni nemški zbor jo 27. Sušca sklenil z 275 proli 255 glasam, dc hc ima dostojnost ucm.sk i ".t der-žavniga glavniga glavarja ciiimu iziucd sc-ilajiuh nemških vladarjev izročiti; z 237 glasi proli 2li:t,de jc la dostojnost MVilrde) nasledna ali dedišua (erblih); ta vladar ima ime nemški cesar. V seji 28. Sušca so je pričela volitev lega ncmskiga kralja, 24S poalaucov se jc glasovanja zderialo, 290 jih je pa izvolilo 1'ruskc.ga kralja za nemškiga ccaarja. ■ • * Poslanstvo od 25 udov bo ta akletf pruskima kralju ua znanje dalo. Narodni zbor je sklenil skupej oslali, dokler sc pervi deržavni zbor ue sniiic. — Kakor I.lojrd pove. Pruski kralj te ča-sli nc prevzame, in narberžeje so li„ ludi Nemcaia, kakor se je g. Šmerling v iVaii-kobrodu ovadil, ustava oklrojirala ali od-kr"JlU- - (Slovenija.) Dražba govejo iivir.c. Grajšina v lircšeali (Ranu) lo vto svojo obširno kmetijo v štaiu i.ala, ino lo jo priiuora vso svojo lepo živin,, prodali Prodalo se bo IS. mali iravna W,'5 v lirGscab 154 »ivinčelov; uamre .1 : . SfcRSST-» cah »c ni bil. je gotov,, od B.-eškc iivmj govoril, slišal za!..-.j ,.i j„ n., .Sajerskiu, lepšo živine oil Dreškc. . » |.nl.,i,««li se bo rr.v;t.» U,.- .la., .... »".'»v po dr-ibi prodajalo, uo drugi da,i pa n.....g:, r.i.eiijšUga uro,!« kakor vozovi, plugi, kcise i. I. d. ° J ' Naliakar iu »W2«& J. uC JcruU.