Uto 1880.
397
Državni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVIII. — Izdan in razposlan dne 26. avgusta 1880.
109.
Razglas iniiiisterstev za finance in trgovino od 3. avgusta
! 880,
da se je pristanska in pomorsko-zdravstvena ekspozitura s carinsko službo v Poljanah opustila
a nasproti pri Sv. Martinu ustanovila.
Pristanska in pomorsko-zdravstvena podružnica ali ekspozitura s carinsko (uolno) službo v Poljanah Puljskega uradnega okraja opustila se je 3. dne junija t. 1. a nasproti seje 12. junija t. 1. ustanovila nova pristanska in pomorsko-zdravstvena podružnica s carinsko službo pri Svetem Martinu v istem uradnem okraji.
K renier s.
IhimajewNki s. r.
«08.
Razglas ministcrstev za finance in trgovino od 4. avgusta
1880,
da se je pristanska in pomorsko-zdravstvena agencija, zedinjena z malo colnijo v Budvi, preme-n'la v samostalno pristansko iu pomorsko-zdravstveno deputacijo ter ustanovila z malo colnijo v Perastu združena pristanska in pomorsko-zdravstvena agencÿa.
S 1. dnem julija t. 1. premenila se je pristanska in pomorsko-zdravstvena 'lpneija, zedinjena z malo colnijo v Budvi, v samostalno pristansko in pomor-°-zdravstvono deputacijo ter ustanovila v Perastu pristanska pomorsko-zdrav-slvena agencija, ki je bila združena z ondukajsnjo malo colnijo.
Premer
s. r.
Diinajewskl s. r.
109.
Razglas finančnega ininisterstva od 14. avgusta 1880.
da so se colnijski ekspozituri, postavljeni na Predarelskem kolodvorn, oblasti raztegnile.
Po glasu priobčila kralj, ogerskega ininisterstva finančnega od 29. julija t. 1. dala se je colnijski podružnici Braševske velike colnije, postavljeni na ogersko-rumanski mejni postaji Predealu na kolodvoru Braševsko-BukreŠke železnocestne proge, oblast, deget ali katran vsake vrste, po tem rudninska olja, obsežena pod številkami 28 d) 1 aa) bb) občne carinske (čolne) tarife v neutesnjeni množini na wozu odpravljati.
Duiiajewski s. r.
HO.
Ukaz ministerstev za notranje reči, pravosodje, trgovino in finance od 18. avgusta 1880,
s katerim se razglašajo določila o dopuščanji in državnem nadziranji zavarovalnih zavodov.
Da se zagotovi stalna (neprestana) izpolnjivost dolžnosti, ki jih zavarovalnice prevzemajo, in da se škode ohranijo interesi zavarovancev, postavljajo se naslednja določila za ustanavljanje in državno nadziranje zavarovalnic:
A. Za dopuščanje zavarovalnih zavodov.
§. 1. Za ustanovitev zavarovalnih zavodov potrebno je državno dopustilo (koncesija) ter naj za to veljajo propisi društvene postave od 26. novembra 1852 (Drž. zak. št. 253) in trgovinske postave od 17. decembra 1862 (Drž. zak. od
1.	1863 št. 1), po tem naslednji uveti dopustitve, namreč:
§. 2. Osnovo, potrebno k začetku posla in v zalaganje kakih izgub, dela pri delničarskih družbah delnična glavnica, a pri društvih počivajočih na vzajemnosti ustanovni zalog in pa vkupna zavezanost ali odgovornost fidov društveni-kov. Y pravilih je ustanoviti obsežek te odgovornosti in način, kako se ji veljavnost zadobode.
§. 3. Delnično glavnico (kapital akcij) zavarovalnih zavodov treba je v bodoče takö ustanavljati, da se v začetku poslov najmanj tolikokrat po 100.000 gld. gotovine vplača, kolikor se zavarovalnih vej ali oddelkov (zavarovanje proti škodam od ognja, toče, nezgode, vožnje, in pomorsko itd.) vršiti hoče; vendar mora biti najmanj 300.000 gld. vse vplačane glavnice. V slučajih posebnega ozira vrednih sme se iti tudi pod to vsoto.
Izdane delnice (akcije) treba je, kadar slovo na imetnika, v polni nominalni vrednosti vplačevati, a če slovo na določeno ime, najmanj s 30% nominalne
vsote ter je v poslednjem slučaji ostanek zagotoviti z dolžnimi pismi ali menico edinico (sola-menico) ter predložiti spisek vseh podpiscev po njih imenu, stano-vališči in stanu, in po .številu delnic, kolikor jih je vsak podpisal.
§. 4. Ustanovni zalog določiti je pri zavodih osnovanih na vzajemnost, y iznosu, ki bode primeren razmerom in previdenemu obsežku poslov, a pri vzajemnih življenja zavarovalnicah najmanj na 20.000 gld., ki naj se vplačujejo gotovo brez deležnih ali zaveznih listov, menic itd. Plačevanje obresti od zaloga 1)1 odplačevanje zaloga samega ima biti samo iz prebitkov in odplačevanje samo v tej meri, kakor napreduje naprava pričuvnega zaloga (prihranka premij, reserve) iz prebitkov, torej mora po tem, ko bode ustanovni zalog popolnem odplačan, razen reserve premij, kakor jo podâ račun, obstati tudi poroštveni priču-vek v iznosu, kolikor je bilo izvirnega ustanovnega zaloga.
Ustanovni zalog sme se odpustiti pri zavarovalnih društvih osnovanih na vzajemnost, pri katerih je po posebnih razmeri h in uredbah (kakor so čas ka-rencije, redukcije rent itd.) dana drugačna varnost.
Zlasti pri vzajemnih življenja zavarovalnicah je začetek poslovanja navedb na uvet, da je neki naprej določeni minimalni iznos zavarovanj uže sklenem
§. 5. Družbeno ustanovilo (statut) obsezaj pred vsem drugim tista določila, k* so pisana v §. 9 društvene postave od 26. novembra 1852 (Drž. zak. št. 253) 1,1 glede delničarskih družeb v členih 207—249 trgovinskega zakonika.
Pri družbah osnovanih na vzajemnost vzprejeti je zlasti še določila:
1.	O firmi (trdki) in sedeži družbinem;
2.	o postavljenji in sestavi načelstva in o oblikah, kako se izkazujejo udje Načelstva in drugi družbini postavljenci (organi);
3.	o pravici glasovanja in kako udje to pravico zvršujejo;
4.	o obliki pravoveznega razglaševanja z naznambo javnih listov, po kate-11 h naj se razglasi oznanjajo;
5.	o sklicevanji glavnega ali velikega zbora na zahtev udov družbenikov.
6.	Črtež zavarovalnega zavoda naj razkazuje posamezne oddelke zavajanja (zavarovanje življenja, proti škodi od ognja, toče, nezgode kake, od v°žnje, tudi pomorske itd.), na katere bode družbino delovanje raztegneno, po tem osnovne črte, po kateri se zagotovi izpolnjivost bodočih dolžnosti ali zavez, ln pa splošne uvete zavarovanja.
Izrazi naj se v njem tudi, bode li družba zavarovalni posel vršila premo l jrecte) ali nepremo (indirecte) [po vzvratnem zavarovanji], samo v tozemstvu 11 tudi po vnanjem (inozemstvu).
§• 7. Pri ustanovitvi zavarovalnic za življenje prilagati je zlasti še tarife premij, ki bodo veljale pri zavarovanji, in pa pismeno razložbo njihovih račun-
skih
(tabl
osnov ali podlog. Le ta razložba obsezaj čiste premije, statistične tabele •ce o pomoru, eventuvalno o vznemoglosti ali invalidnosti ali pa morbil-|j08ti), ki se računu v podlogo jemljö, obrestno mero ali stopo v podlogo vzeto P» uporabljene računske izraze ali formule in vrh tega naj se v njej naznanja ‘hj koliki so upravni prikladi, in po katerih načelih se računi reserva premij.
§. 8. Pravila zavarovalnic in pri zavodih življenje zavarujočih tarife čistih premij potrebujejo, kakor tudi vsaka njihova premena, državnega odobrenja. Tarife se odobravajo na podlogi opravljene preizkušnje z ozirom na zavarovalno tehniko.
Tarife kosmatih premij pri zavodih življenje zavarujočih polagati je zarad znanja pred državno oblastvo.
§. 9. Državnega odobrenja potrebujejo dalje splošni uveti (pogoji) zavarovanja od vsake zavarovalnice, kateri uveti naj se praviloma jemljö v podlogo zavarovalnim pogodbam, ki jih ona sklepa, in tako tudi vsaka poznejša premena splošnih uvetov. Obstanek takih odobrenih uvetov zavarovanja ne brani zavarovalnici, kako posamezno pogodbo o zavarovanji pod posebnimi uveti skleniti.
Pri vzajemnih zavarovalnicah naj bodo splošni zavarovalni uveti sestavina (sestaven del) pravil.
§. 10. Splošni zavarovalni uveti naj zlasti obsezajo določila:
1.	O nevarnostih, proti katerim se daje zagotovilo ali zavarovalo, odnosno o dogodkih, o katerih se družba zavezuje k plačilu,
2.	o tem, koliko odmene ali vračila, kdaj in kako bode zavarovanec dolžan družbi opravljati,
3.	o uvetih, pod katerimi bode družba v zavezi, in o času, kdaj nastopi ta zavezanost,
4.	o uvetih, pod katerimi in kdaj odpade ta družbina zavezanost, kakor so: neresnične naznambe v predlogu, kake premene v času, dokler traja pogodba, neizpolnitev dolžnosti, katere je zavarovanec na se vzel,
5.	o določbi obsežka in vrste družbi naložene storitve o slučaji zavarovanja, in pa časa, v katerem je storitev opraviti,
6.	o celovitem ali delovitem preklici zavarovalne pogodbe in o dolžnosti, katero ima družba v slučaji takega preklica (storni, nazajna kupnja itd.),
7.	o postopku v slučaji prepirov iz zavarovalne pogodbe,
8.	o zastarevanji pravic iz zavarovalne pogodbe.
§. 11. Da bode zagotovljena stalna ali neprestana izpolnjivost družbinih dolžnosti, sme se po meri okolnosti in razmerov časa kot uvet dopustila zahtevati tudi polog kavcije.
§. 12. Družbe zavarovalnice smejo poleg zavarovalnih poslov, okoli katerih jim se suče podjetje, baviti se edino s takimi poslovi, ki imajoflsvoj temelj v koristnem nalaganji družbinih zalogov (fondov).
§. 13. Kako naj se novci zavarovalnih zavodov nalagajo, treba je v pravilih po tanko določiti.
Zalogi pričuvka ali reserve premij smejo se nalagati samo po katerem naslednjih načinov:
1.	v vrednotnicah, dobrih za nalaganje pupilarne iraovine,
2.	v posestvih najmovino dajočih, če niso obremenjena čez '/« kupščine svoje,
3.	v hipotekah s pupilarno varnostjo,
4.	pri solidnih kreditnicah v konto-kurentneni poslu ali za blagajnične listke,
5.	v odbitkovanji takih menic, ki bi bile dobre, da jih sme avstro-ogerska banka odbitkovati,
6.	v zajmih na svoje življenje zavarujoče police po meri zavarovalnih uvetov,
7.	v zajmih na vrednotnice pod 1 navedene, in to samo do 90% borsne vrednosti, a pri papirjih lozanju podvrženih ta iznos vendar ne sme presezati nominalne vrednosti,
8.	v zajmih društvom (sodružjem), pri katerih je jemanju tujih novcev v zajem po pravilih postavljen ta uvet, da novci ti ne presezajo vplačanih, zavezi podvrženih vložkov.
§. 14. Zavarovalnicam iz nova ustanoviti se imajočim, ki hočejo vršiti po-slove zavarovanja življenja, ne sme se dopuščati, da bi ob enem vršili zavarovanje proti Škodi od ognja, toče, živinske bolezni, od vožnje in kaj podobnega.
§. 15. Življenja zavarovalnicam sme se pritegniti pravica, pod svojo vodbo napravljati tontine, dedinske družbe, preživetne združbe i. t., pri katerih zavod sam ni zavarovatelj, a vendar prevzema poslovodstvo in upravo imenja pod pri-gledom zavarovanih udov. Imenje takih združeb naj se torej šteje za dobro zavodu poverjeno ali zaupano ter posebej upravlja naznanivši podatke lastnino združeb izkazujoče.
§. 16. Družbe na vzajemnost osnovane smejo prevzete riške (nevarnosti) v vzvratno zavarovanje dati, a riške drugih družeb vzvratno zavarovati ne smejo.
§. 17. Zavarovalnice smejo se s tega namena, da položč kavcijo zarad raz-legnenega poslovanja na vnanje dežele, samo tedaj obremeniti, kadar se potrebni v to troški založč po vplačanem prebitku delnične glavnice, po razpisu na-daljšnjih vplačil na izdane delnice, po izdatbi novih delnic ali po uže napravljc-nem pričuvku od dobičkov.
§. 18. Gledé tistih razhodkov, ki dobodo svojo založbo stoprv v dohodkih m dobičkih bodočnosti, sme se dopustiti, da se ustrojili troški in završbene provizije v nekoliko letih amortizirajo, in dokler se to ne zgodi, da se ostanek kot aktivum odnosi.
Pravila naj obsezajo potanka določila o predmetih in načinih amortizacije.
Ustrojili (organizacijni) troški, združeni z ustanovitvijo družbe, in z eventualnim odprtjem novih oddelkov zavarovanja, naj se amortizirajo najdalje v 5 letih °d časa ustanovitve, odnosno od začetka novih oddelkov računeč, a završbene provizije najdalje v 10 letih, in treba je čas te poslednje amortizacije tedaj prikrilo skrajšati, kadar izkušnja pokaže, da je, srednji traj ali trpež zavarovanja n^ji ali manjši.
S- 19. V pravila naj se vzprejemajo tudi potanka določila o računskem zavrsku, o napravi posebnih pričuvkov (specijalnih reserv), po tem o računanji ‘n uporabi kakih prebitkov ali o založbi kakih izgubitkov. Pri delničarskih druž-^ah suie se dividenda 5% vplačane delnične glavnice presegajoča stoprv tedaj delničarje razdeliti, kadar so v §. 18 v misel vzete amortizacije uže
duvrsene.
Pri zavarovalnicah osnovanih na vzajemnost, sme se prebitek iz računskega eta stoprv tedaj razdeliti, kadar so ustanovni zalog in postavki amortizacijni po polnem izplačani.
§. 20. Načinom, kako se družba zavarovalnica razdružuje, sosebno pa, kako se poslovi razdružujoče se družbe razmotavajo in dolžnosti zavarovancem nasproti prevzete zagotavljajo, pridržavati je državno odobrenje.
§. 21. Takisto je pridržavati odobrenje z državne strani za vsako podjetje, po katerem se zavarovalni stan družbe zavarovalnice po vsem ali po nekih oddelkih z dotičnimi pričuvki in prenosi premij v kako rani obliki koli z družbe na družbo predeva, odnosno prevzema.
§. 22. Na ustanovitev vzvratno zavarujočih družeb naj se zmisloma uporabljajo ista načelna določila, katera veljajo za ostale zavarovalne zavode.
§. 23. Pravila vnanjih družeb zavarovalnic, ki se na temelji postave od 29. manija 1873 (Drz. zak. Št. 42) in cesarskega ukaza od 27. novembra 1868 (Drž. zak. št. 127) pripuščajo, da smejo po tozemstvu svoje poslove obavljati, morajo v zmislu teh postav v bitnosti odgovarjati zgornjim načelnim določilom.
B. Za državno nadziranje zavarovalnih zavodov.
§. 24. Državni nadzor zavarovalnih zavodov naj sploh seza na potanko izpolnjevanje propisov danih v zakonih in pravilih, in pa na tiste okolnosti, od katerih je zavisna vsakočasna izpolnjivost zavodovih bodočih dolžnosti.
Državni nadzor naj torej sosebno pazi na pravično izračunjanje premijske reserve, na propisom primerno nalaganje glavnic (kapitalov), in na resnično, popolno in kolikor je koli mogoče jasno predočbo vseh razmerov, tičočih se gospodarstva in imenja, v računskem završku in računskem poročilu in to po naslednjih načelih:
I.	Pričuvki ali reserve premij.
§. 25. Deli premij, namenjeni za izpolnitev bodočih dolžnosti, naj se po načelih v naprej postavljenih izračunjajo, po propisu nalagajo in v letnih računskih završkih poočitujejo.
Gledé njih naj velja zlasti:
1.	Pri zavodih življenje zavarujočih:
a)	Pričuvke premij od zavarovanega življenja naj veščak vsako leto za veljajoče zavarovalne pogodbe izračuni po matematičnih načelih.
b)	Izračuni naj jih v podlogo jemajoč čiste premije in z uporabo tistih pomor-nih tablic in tiste obrestne mere ali stope, ki so bile v podlogo vzete odobrenemu računu tarifnemu.
c)	Pričuvek ali reserva premij naj se izračuni brezprikratno, ne vračunjajoč vzprejemnih provizij. Podatek tega računa naj se izkaže nepomešan z drugimi dolžnosti, katere ne izvirajo iz zavarovalnega posla.
d)	Pričuvke premij od vzvratnega zavarovanja izračunjati je po svojih (liistnih) tarifah družbe, katera vzvratno zavarovanje prevzame.
r) Pričuvke premij treba je vsaj po posameznih glavnih zavarovalnih oddelkih izkazovati za vsakega posebej.
V	slučajih posebnega ozira vrednih sme se kak iznimek od zgornjih določil dopustiti.
2.	Pri zavarovanjih proti ognju treba je pričuvek premij samo od vplačanih premij pro rata temporis tekočega zavarovanja, ali pri kvoeijentiranji z pričuvkom od 337s% najmanj izračunjati in vstavljati.
V	obojem slučaji smejo se, predno se izračuni, odbiti Storni in vzvratna zavarovanja in v prvem slučaji še tudi troškovi, kolikor jih bode.
3.	Pri zavarovanji vožnje izračunjati je pričuvek premij za časno zavarovanje pro rata temporis, a za potno zavarovanje s polnim iznosom premij vplačanih za zavarovanje, kolikor še ni izteklo.
V	obojem slučaji računi se samo čista premija, kolikor je ostane po odbitku deleža za vzvratno zavarovanje in troškov.
4.	Pri zavarovanji proti toči naj se kot pričuvek vpisujejo premije za poznejša leta naprej plačane po odbitku troškov.
Ministerstvo notranjih reči sme vsak čas ukazati, da kak veščak pričuvke premij vnovič pregleda.
II.	Nalaganje glavnice ali kapitala.
§. 26. Novci (denarji) zavarovalnih zavodov naj se po tanko nalagajo, kakor pišejo pravila.
Ako pravila nimajo dotičnih propisov v sebi, ne smejo se — sosebno pri Novem nalaganji novcev za pričuvek premij — nikakor prestopiti meje v §. 13 postavljene.
Sploh je pri nalaganji novcev kolikor se koli dâ gledati na to, da se lahko Nazaj dobodo, ker bi sicer, kadar bi bilo preveč takih predmetov, kateri se težko ponovčiti dado, n. pr. hiše itd., izpolnjivost zavodovih dolžnosti v nevarnost prišla. Pri kreditnieah smejo se nalagati samo novci, kateri niso namenjeni v stalno naložbo.
III.	Ilačuiiski završek ali sklep.
27. Letni računski završek zavarovalnega zavoda sestoji:
1.	iz vršilnega računa (računa dobičkov in gubitkov),
II. iz razmerice ali bilancije.
Računski završek naj jasno in razločno predočuje ves izkaz o zavodovem gospodarjenji in imetku. Razznani in razglasi naj se kar se najbolje more ter naj oodo primerki dotični ves čas pripravljeni, da zavarovanci lahko va-nje pogledajo.
Završek naj se vsekakor razglasi po Dunajskem časniku in v uradnem listu 18te dežele, v kateri ima zavod svoj sedež.
Računski završki zavarovalnih zavodov, in po imenu završki zavodov živ-^Jenje zavarujočih, so tudi predmet posebnega državnega nadzora, in sè stališča nadzora potrebno je postaviti neke oblike ali forme in neka načela, katerih se odo v bodoče zavarovalni zavodi, sestavljaje računski završek in vršeč zavaro-a Ne poslove, ki mu služijo v podlogo, dr/ati morali.
§. 28. Za sestavo računskega završka ali sklepa zavarovalnih zavodov naj torej priloženi obrazci, in to :
A.	za zavode zgoli življenje zavarujoče
B.	za meševite zavarovalne zavode
I. Vršilni račun tl. Bilancija I. Vršilni račun tl. Bilancija
veljajo in uporabljajo se, ter se opominja,
a)	da, kadar zavod razen zavarovalnih oddelkov, imenovanih v obrazci, vrši še kak drug oddelek, bode ga treba izkazati tako, kakor druge v obrazci imenovane,
b)	da sme računski završek meševite, t. j. take zavarovalnice, ki se bavi ne samo z zavarovanjem življenja, temuč še z drugovrstnim zavarovanjem, sicer postavljati eno vkupno bilancijo (Obr. B tl), a vsekakor mora obsezati dva ločena računa o vršilu (Obr. ^y-^)
§. 29. Razen tega bode državnemu nadzorstvu gledé računskega završka in njemu v podlogo služečega gospodarjenja sosebno paziti na naslednje stvari:
1.	da se sploh zarad večje razločnosti stan gospodarstva in imetka pri zavarovanji življenja kar je moči posebej, to je, odločen od stanu drugih zavarovalnih oddelkov predoči in izkaže;
2.	da se ustanovni zalog, in pa nominalni iznos izdanih delnic postavi v pa-sivum, a kake terjatve od delničarjev za še ne vplačano glavnico da se denejo v aktivum bilancije. Ne izdana delniČna glavnica ne sme se navajati ni v računskem završku ni v drugih zavarovancem namenjenih razglasih;
3.	da je vsak kos imetka in vsako terjatev vstavljati po vrednosti, ki jo ima tist čas, ko se račun završuje, da se o pravem času odpiše, kar je odpisati potreba.
Ali odtod naj se vendar ne izvaja neogibna potrebnost vsakoletnega precenjevanja nepremičnin. Kajti, bodoč da nepremičnine sploli predstavljajo stalno naložbo imetka ter niso namenjene v to, da bi se vsak čas ponovčile (v denar spravile), ne morejo torej za presojo, kolike vrednosti je katera, brezuvetno ali edino merodavne biti vsakokratne konjunkture (okolnosti) ; vendar bode, kjer bi se pokazala kaka razlika, treba popraviti jo, a fiktivnih vrednostih na vsako stran ogibati se.
Bremena, ki se držč nepremičnih posestev, treba bode posebej kot pasivne postavke poočititi ;
4.	da se pričuvek premij, ki se mora v zalogo bodočih dolžnosti prihraniti, cel in poln in izračunjen po načelih v §. 25 ustanovljenih vstavi;
5.	da se prenosi premij, namreč uže vplačani, a stoprv naslednje leto zadevajoči deli premij po glavnih kategorijah razvrščeni vsak posebej poočitijo ter vstavijo tako kakor kaki obrestni odnosi;
6.	da se škodni pričuvek (škodna reserva), to je iznos, potreben v založbo kakih uže doteklih oprav iz zavarovalnih pogodeb po glavnih zavarovalnih oddelkih za vsak posebej vstavi, in to:
a)	pri življenja zavarovanji vsa vsota zavarovalnih iznosov, ki dotekč po nastopu zavarovanega prigodka;
b)	pri drugovrstnem zavarovanji vsota vzglašenih iznosov škode cenjeno po
verjetnosti in z ozirom na opravljene poizvedbo;
7.	da se posebni pričuvki, kar se namreč razen premijskega pričuvka prihrani pod različnimi imeni v boljo zalogo zavodu ali v določene svrhe (glavnični pričuvek, dobitkovni pričuvek, pričuvek v večjo varnost, občni pričuvni zalog, poroštveni zalog, priščedek od premij itd.) po meri, kakor določajo pravila, eventuvalno kakor velevajo sklepi velikozborni, vzprejmejo v računski završek;
8.	da se amortizacija vrši samo v soglasji z določbami pravil in če takih določeb ni, da se, kolikor je moči, dela na zmanjšanje amortizacijnih postavkov.
Posamezni amortizacijni postavki smejo se samo tedaj priznati za aktivum. ki more založbo dati, če so bili ustanovljeni po določilih §fa 18;
9.	da se zdravniški troški popolnem postavijo med vršilne razhodke in jih
torej ni treba amortizirati ;	'
10.	da se poslovi in imetka deli združeb preživetnih, ako pravila drugače De velevajo, posebej z lastnim vršilnim računom in v bilanciji za se izkažejo takč, da se vsaka terjatev združeb v pasivu, a nasproti deli imenja določeni v nje založbo posebej in podrobno v aktivu poočitijo ;
11.	da se upravne pristojbine, ki jih zavarovalnica potegne za oskrbo poslov pri preživetnih združbah, po odbitku provizij agentom za vsako združbo na ves nje čas razdelé in na to delež, ki pride na poznejša leta, odnese kot pričuvek;
12.	da se debitorji in kreditorji družbe posebej izkažejo in pod postavkom: »Debitorji“ vstavljajo samo terjatve, ki jih ima zavod od poslov obavljanih po pravilih in sicer po meri, kolikor se dadö poiztirjati;
13.	da se terjatve, ki jih ima zavod od obračuna z agenti in organi svojimi, posebej kot „Zastanki pri agentih“ navajajo in da se od njih primerno odpiše, kar je treba, da se morejo Šteti za zalagajoč aktivum;
14.	da se zaveznice za poznejša plačila premij (premijski listi it.), kakor 80 v navadi pri večletnem zavarovanji proti škodi od ognja, ne vzprejmejo v računski završek, temuč izkažejo samo v dodatku k bilanciji.
IV.	Računsko poročilo.
§. 30- Zarad večje jasnosti in da se podâ polen pregled, kakö stoji za prav celo poslovanje zavoda, naj računsko poročilo zavarovalnega zavoda ne obseza 8amo izkazov o podatku gospodarstva (vršilni ali gospodarstveni račun) in o stanu inienja (bilancija), temuč naj potanko predočuje tudi statistične podatke o obsegu poslov in o razvoji zavoda, sosebno gibanje ali meno zavarovanja v posameznih eddelkih, po tem pri zavarovanji življenja razmer pomora, kakor ga izkušnja kaže, in kakor bi ga bilo pričakovati, izkaz o tem, koliko je zavarovanih umrlo, koliko časa je bil kateri zavarovan in kateri mu je bil vzrok smrti, predmete in Načine amortizacije itd.
Poleg vsega tega treba je, da bode moči bolje presoditi posamezne postavke računskega završka, ali v samem računskem poročilu ali v posebnih prilogah istega izkazati Še naslednje stvari :
1.	Dohodek iz obresti po različnih vrstah naložbe v vrednotnicah, posestvih, kipotokah, menicah, zajmih itd.,
2.	koliko ima zavod vrednotnic po imenu, številu kosov, nominalni in kursni vrednosti,
3.	koliko ima družba nepremičnega posestva, katera, kolika je vsakemu k,'Jižna vrednost in koliko je obremenjeno,
(8lOT«ni»oh.)	75
4.	hipoteke z naznambo, če je kaj v zastanku obi-esti in kapitala,
5.	stan amortizacij z naznambo postavkov, kolikor jib je v roku, ki ga pravila postavljajo amortizaciji, v posameznih letih nastalo, uže odpravljeno in kolikor jih še ostaje,
6.	storjene odpise.
Državni upravi pridržava se, z važnih razlogov dovoliti kak pesamezen odstop od določil, gledé računskega zavrŠka in poročila danih.
Splošna določfla.
§.31. Družbe ostanejo v dolžnosti, organom državnega nadzorstva vsak čas dati vsa pomagala in razjasnila, ki jih zahtevajo zvršujoč državno-nadzorstveno pravico, ter dopuščati jim za tega delj da vsakčas vpogledajo v družbine knjige, račune itd.
Družbe naj vsako leto svoj računski završek in računsko poročilo v avtentični formi po političnem deželnem oblastvu položč pred ministerstvo notranjih reči.
§. 32. Da se more državni nadzor izdatno zvrševati v slučajih, v katerih gre za razdružbo zavarovalnice ali za prenos zavarovalnega stana po vsem ali po nekih oddelkih z dotičnimi pričuvki itd. vred od družbe na družbo, dolžne so družbe zavarovalnice tudi tedaj, kadar v njih pravilih državno odobrenje ni pridržano, priobčiti načine razdruženja, in pogodbe tičoče se takega prenosa, oziroma prevzetja, predno pravno obveljajo, organom državnega nadzorstva z vsemi pomagali, ki so potrebna v njih presojevanje, ter se take pogodbe smejo samo tedaj izvesti, kadar organ državnega nadzorstva izreče, da nima nikagega vgovora.
Pretehtujoč ta priobčila treba je pomisliti, da se dolžnosti zavarovancem nasproti pravno veljajoče neprikratno vzdrzé in zagotovijo, da se v slučaji raz-družbe (likvidacije) vsi pomočki, kijih družba ima na ponudo, privzamejo v zagotovitev bodočih dolžnosti, izvirajočih iz zavarovalnega posla, in dd. se prenos, oziroma prevzetje zavarovalnega stana, bodi namenjen v kateri koli obliki, ne more izvesti brez privolitve zavarovancev, da založbo za izpolnjivost prenesenih bodočih dolžnosti računoma potrebno prenašajoča družba dà v polnem neprikrajšanem iznosu in v vrednostih po propisu, eventuvalno da jo prevzemajoča družba dopolni, in da se naposled v slučaji take dopolnitve ali plačilnega prevzetja zavarovalnega stanu izkaže, iz katerih sredstev se vzame dopolnilo ali plačilo.
§. 33. Načela za zvrševanje državnega nadzora naj se uporabljajo tudi na vzvratno zavarujoče družbe, kolikor to dopušča svojstvo vzvratnega zavarovanja, kakor tudi na vnanje družbe, katerim se je dopustilo po Avstriji poslove vršiti.
§. 34. Zarad državnega nadzora nad zavarovalnimi zavodi ustanovi se v ministerstvu notranjih reči zavarovalno-tehnična pisar niča, čim bode poustavno založen s tem združeni potrošek, ter za posvet o važnih reččh zavarovanja pridržuje poklic pridanega soveta iz strokovnjakov.
Obrazci za računski završek zavarovalnih zavodov.
A. Zavodi zgolj življenje zavarujoči.
I. Vršilni račun (račun dobitkov in gubitkov).
Razhodi.
1.	Premije vzvratnega zavarovanja.
2.	Plačila za doteklo zavarovanje z odbitkom deležev vzvratnega zavarovanja, in to:
a)	za slučaje smrti )
b)	za slučaje doživetja ločeč res izplačane in pridržane slučaje.
c)	za rente	)
3.	Plačila za nazaj kupljene police od zavarovanega življenja.
4.	Pričuvki in prenosi premij po glavnih kategorijah za slučaj smrti, doži-vetja in rente in z odbitkom deležev vzvratnega zaravovanja.
5.	Zdravniški troski.
6.	Provizije, i. t. : Incasso-provizije in završne provizije, idoče na račun tega leta.
7.	Upravni troski (kar je moči podrobno).
8.	Davki in pristojbine.
9.	Kaka izguba od kursa pri efektih in valutah.
10.	Odpisi dvomnih postavkov, posestva, inventar in eventuvalno troski za Ustanovitev in uredbo.
H. Dobiček iz računskega leta.
Dohodki.
1.	Prenos dobička iz preteklega leta, če je kateri.
2.	Pričuvki premij ) .	, , ,	, ,
~	1	..	/ iz preteklega leta.
Prenosi premij J r	°
3.	Pričuvki za nerešene slučaje smrti.
4.	Dohodki iz premij v vrŠilnem ali gospodarstvenem letu (ločeni po glavah kategorijah za slučaj smrti, doživetja in rente).
5.	Upravni dohodki od združeb itd.
H. Pristojbine od polic (protipisov).
7.	Dohodki od obresti.
8.	Dobiček na kursu pri efektih in valutah, če je kateri.
9.	Drugovrstni dohodki.
II. Bilancija.
Aktivum.
1.	Terjatev od delničarjev za ne vplačano delniško glavnico.
2.	Ostanek v blagajnici konci računskega lota.
3.	llazpoložne imovine pri kreditnicah.
4.	Posestva družbina v kosmati vrednosti.
5.	Vrednotnice (efekti) po kursni vrednosti konci računskega leta (podrobno s posebnim izkazom tekočih obresti).
6.	Menice v portefeuilli.
7.	Hipotekarni zajmovi.
8.	Zajmovi na vrednotnice.
9.	Ponapredščine na svoje police (protipise).
10- Različni dolžniki.
11.	Imovine pri družbah vzvratno zavarujočih.
12.	Zastanki pri agentih.
13.	Odnos amortizirati se imajočib a) provizij, b) ustrojnih troskov.
14.	Vrednost inventarja, robe agentom, dane, tiskanic, knjižnice itd. po storjenem odpisu.
Pasiyum.
premij po glavnih rodih ali razpolih.
1.	Izdana glavnica delniška ali ustanovni zalog.
2 Pričuvek )
3.	Prenosi (
4.	Pričuvek za tekoča plačila na slučaj smrti in rovanji.
5.	Hipotekarni dolgi na družbinih nepremičninah.
6.	Različni Verovniki ali kreditorji.
7.	Drugi dolgovi (specialne reserve itd.).
8.	Pričuvni zalog od dobitkov ali glavnice.
9.	Prenos dobička iz preteklega leta.
10.	Dobiček računskega leta.
v drugovrstnem zava-
B. Meševite družbe zavarovalnice.
I. Vršilni ali gospodarstveni račun (račun dobitkov in gubitkov).
Razhodi.
1.	Premije vzvratnega zavarovanja:
a)	na zavarovanje proti ognju,
b)	na zavarovanje vožnje,
c)	na zavarovanje proti toči itd.
2.	Izplačila škod (s troški za poizvedbo vred) :
a)	Plačila za rešene škode od ognja: z odbitkom dotičnega povračila.
Pridržano za tekočo ali viseče škode od ognja, z odbitkom deleža vzvratnih zavarovalcev.
b)	Plačila za rešene škode na vožnji, z odbitkom dotičnega povračila.
Pridržano za viseče škode na vožnji,
z odbitkom deleža vzvratnih zavarovalcev.
c)	Plačila za rešene škode od toče, z odbitkom dotičnega povračila.
Pridržano za viseče škode od točo,
z odbitim deležem vzvratnih zavarovalcev itd.
3.	Gotovi pričuvek premij za tekoča zavarovanja z odbitkom dotičnib koškov :
a)	na zavarovanje proti ognju.
z odbitim vzvratnim zavarovanjem.
b)	na zavarovanje vožnje,
z odbitim vzvratnim zavarovanjem.
c)	eventuvalno na zavarovanje proti toči, z odbitim vzvratnim zavarovanjem itd.
4.	Provizije za a) zavarovanje proti ognju,
b)	zavarovanje vožnje,
c)	zavarovanje proti toči itd.
5.	Upravni troski brez deleža od zavarovanja življenja (kar je mogoče Podrobno).
6.	Davki in pristojbine.
7.	Kaka izguba na kursu pri efektih in valutah.
8.	Odpisi dvomnih postavkov, posestva, inventar, eventuvalno ustanovit-veni in uredbeni troski.
9.	Skupni dobiček iz računskega leta, in to:
a)	Dobiček od zavarovanja ognja, vožnje, toče, eventuvalno drugovrstnega.
°) Dobiček od zavarovanja življenja.
c)	Prenos dobička iz preteklega leta.
Dohodki.
1.	Prenos dobička iz preteklega leta.
2.	Pričuvek premij iz preteklega leta in to :
a)	za zavarovanje proti ognju,
z odbitim vzvratnim zavarovanjem.
°) za zavarovanje vožnje,
z odbitim vzvratnim zavarovanjem: c) za zavarovanje proti toči,
z odbitim vzvratnim zavarovanjem itd.
3.	Pričuvek za nerešene škode z odbitim deležem vzvratnih zavarovalcev i. t. : a) škode od ognja.
h) Škode na vožnji. c) škode od toče itd.
a)
*>)
c)
(Sl
4.	Dohodki iz premij, odbivši Storni in druge povračila: za zavarovanje proti ognju, za zavarovanje vožnje, za zavarovanje proti toči itd.
&• Pristojbine od polic.
b. Dohodek iz obresti brez deleža od zavarovanja življenja.
Kak dobiček na kursu pri efektih in valutah.
8- Drugovrstni dohodki.
3- Dobiček od zavarovanja življenja po posebnem završku (vršilni račun).
nv»nl»oh.)	7(J
II. Bilancija.
Aktivum.
1.	Terjatev od delničarjev za ne vplačano delniško glavnico.
2.	Ostanek v blagajnici konci računskega leta.
3.	Razpoložne imovine pri kreditnicah.
4.	Posestva družbina v kosmati vrednosti.
5.	Vrednotnice (efekti) po kursni vrednosti konci računskega leta (podrobno s posebnim izkazom tekočih obresti).
6.	Menice v portefeuilli.
7.	Hipotekarni zajmovi.
8.	Zajmovi na vrednotnice.
9.	Ponapredščine na svoje police.
10.	Različni dolžniki.
11.	Imovine pri družbah vzvratno zavarujočih.
12.	Imovine pri agentih:
za zavarovanje življenja, za druge oddelke zavarovalne.
13.	Odnos amortizirati se imajočih a) provizij za zavarovanje živlienja,
b)	ustrojnih troskov.
14.	Vrednost inventarja, robe agentom dane, tiskanic, knjižnice itd. po storjenem odpisu.
Pasivum.
1.	Izdana delnična glavnica ali ustanovni zalog.
2.	Pričuvek premij odbivši vzvratno zavarovanje:
a)	zavarovanje proti ognju,
b)	zavarovanje vožnje,
c)	eventuvalno zavarovanje proti toči ali drugovrstno,
d)	zavarovanje življenja.
3.	Prenosi premij za zavarovanje življenja.
4.	Pričuvki za tekoče škode odbivši delež vzvratnih zavarovalcev :
a)	zavarovanje proti ognju,
b)	zavarovanje vožnje,
c)	eventuvalno zavarovanje proti toči ali drugovrstno,
d)	zavarovanje življenja.
5.	Hipotekarni dolgi na družbinnih nepremičninah.
6.	Različni Verovniki ali kreditorji.
7.	Drugi dolgovi (specialne reserve itd.).
8.	Pričuvni zalog od dobitkov.
9.	Prenos dobička iz preteklega leta.
10.	Dobiček računskega leta.
Tuaflfe s. r.
Streit s. r. Kremer s. r. I>unajcw«ki s. r.