Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. C. kr. najvišji zdravstveni svet se je posvetoval o vplivu stoječe pisave na telesno zdravje otrok in je k temu posvetovanju pozval strokovnjake in sicer oftalmologa c. kr. vseučilišnega profesorja dr. A. R e u s s a in ortopeda vseučilišnega profesorja dr. A. L o r e n z a, katerih mnenje je priobčilo glasilo tega zdravstvenega sveta nDas osterreichische Sanitatswesen" in priobčujemo mi v nastopnem. A. Mnenje t oftalmologičnem oziru. (Dr. A. Reuss.) Zdravniki in učitelji se pečajo že mnogo let z vprašanjem o šolskih klopeh. Kratek pogled in sklučenja hrbtenice naraščajo vedno in zahtevajo filaktičnih (obvarovalnih) naredeb. Vprašanje o šolskih klopeh so hoteli rešiti s pravim razmerjevanjem klopij po velikosti telesa, z vpeljavo najmanjše razdalje in narejanjem križnih podpor (naslonil). Toda vprašanje se je pokazalo nerešeno. Otroci sede v novih, zdravniško potrjenih klopeh ravno tako slabo, kakor v starih. Nekateri strokovnjaki so klop še dalje zboljsevali. Z nazaj nagnenimi podporami in s posilno vpeljavo reklinacijske (nazaj nagnene) leže pri sedenji so hoteli kljubovati škodljivemu pripogibanju života pri pisanji. Žal, da se doslej ni izumil noben rabljiv mehanizem, da bi se sestavil pripraven premakljiv podstavek (naslon) za zadostno reklinacijsko sedenje. To vprašanje pricakuje še razrešitve in najnovejše klopi, katere sedaj narejajo po navodilih enkete za šolske klopi v dunajskem občinskem zboru, so le za silo, dokler ne rešijo vprašanja o sestavi klopij izurjeni tehniki. Toda dvomi se, je-li se bodo po razrešitvi tega vprašanja teoretično izdelane klopi dejanski utrdile (obdržale, izkazale), ker srao doživeli nekoč ravno nasprotno. Bilo je zato hvalevredno, ker so se strokovnjaki pečali s tem, da so preiskovali druge vzroke, vsled katerih ueenci slabo sede, ki niso s šolsko klopjo neposrednje v zvezi. Zdravniku za oei in kirurgu je bilo vedno jasno, da držanje glave pri pisanji zelovplivana držanje vsega života in da v začetku zelo malo pomanjkljivo držanje glave knialu provzročanapačnodržanje v s e g a ž i v o t a. Naposled so zapazili, da obračamo glavo pri čitanji vedno tako, da se na površje knjige namerjena basalna (osnovna) črta očij (t. j. zvezna črta sukajočih se očij) strinja z raerjo (ležo) vrstic, nadalje, da se pri pisanji navadno pazi na to, da stoje glavne poteze črke navpično ali vsaj skoraj navpično na projekcijo basalne (osnovne) črte. Mer vrstic in kot glavnih potez v tej meri vplivajo zato zelo na držanje glave in vsega života. Toda tudi tu se je pokazala razlika med teorijo in prakso. Misliti se je moralo, da, ako so le osnovne črte navpicne na rob mize, osnovna črta očij ostane vsporedna s tem robom in tako mora ves život ravno držanje ohraniti. Temu pa ni bilo vselej tako. S takozvano poševno srednjo ležo zvezka se je spolnjevala zgornja zahteva, otroci so pa sedeli navzlic temu sklonjeni. Pokazalo se je, da mer vrstic prav zelo vpliva na držanje života in da učenci potem stavijo svoje o č i v s p o r e d n o z m i z n i m r o b o m , ako so tudi vrste ž njim vsporedne,če ne zahtevapoševnaleža črk zasukanje glave, to se pravi pod pogojem, da stoje osnovne p o t e z e n a v p i 6 n o n a v r s t i c a h, a 1 i z drugimi bosodami, da se pise st oj eče. Nadučitelj g. Bayr je prvi preiskaval in poskusil resničnost ravno ob kratkem omenenih teoretičnih prevdarjanj v veliki meri. Skušnjo so sijajno prestali. Držanje učencev pri stoječem pisanji je b i 1 o v z o r n o, g 1 a v a o s t a n e p r i n a jm a n j š i n a k 1 o n e n o s t i r a v n a, o s t ane, kar je za očesnega zdravnika najvažnejše, v primerni daljavi od podstavkovega površja, in takd ohrani tudi ves život pravilno držan j e. Klopi, v katerih so se vršili poskusi, niso take, da bi posebno dobro vplivale na držanje, videlo se je, da so tisti učenci, ki so stoječe pisali, takoj tako napačno se držali, kakor se vidi pri pisanji v vseh šolah, kakor hitro so ležeče pisali, da, poznalo se je eelo dobro po držanji života, v kateri pisalni leži se je pisalo, ako se je velelo nekaterim učencem pisati poševno, drugim pa stoječe. Vender se more ugovarjanje nekega učitelja zavrniti. Rekel je: ,,Ako se v kaki šoli jeden predrnet nasproti drugemu tako goji, kakor lepopisje pri gospodu Bayru in ako se na držanje života tako pazi kakor pri njem, ni cuda, da sede otroci ravno. Tudi pozabiti se ne sme, da zlasti iznajdljive deklice, ako se izvajajo taki poskusi, rade same od sebe presilijo pri ležeči pisavi slabo držanje života. Vsled tega so učenci. ako si noeejo biti pri pisanji s peresom napoti, prisiljeni držati roko tako kakor le pri rond- (okrogli) pisavi, torej morejo le latinieo pisati. Vpeljava stojeee pisave pomeni vpeljavo latinice in izkljiuVnje doscdanje currentpisave; zadnja je pa narodna posebnost itd." Tu se vidi, po kako čudnih nazorih se lahko presojajo zdravstvena vprašanja. Odgovor je potreben, ker ta jedini glas se vjema najbrže z mnenjem cele stranke. Pred vsein se raora omeniti, da slabo držanje učencev pri poševni pisavi, kakor se je opazovalo v šoli g. Bavra, razlikuje se isto tako inalo po svojem značaji, kakor po kakovosti od navadnega držanja pri pisavi, kakeršno lahko vselej in v vsaki šoli opazujemo, in kakor je bilo opazovano od kdar so sploh začeli opazovati držanje života. Opomin nčiteljev zboljša držanje za nekaj minut — toda takoj se vrne zopet poševno držanje sarao od sebe. Nepretrgano ravno sedenje pri stoječi pisavi bi govorilo v korist te pisave, tudi ako bi bilo le uspeh ostre discipline. Tudi v drugih šolah, kjer niso na ležo osnovnih črt nič pazili, v katerih je veljalo celo načelo, naklanjanje črk k črti naj se prepušča volji učencev, opazilo se je, da so nekateri učenci, ki so posebno pravilno se držali, pisali stoječe ali skoraj stoječe in vsako nadziranje ravno teh ucencev je bilo popolnoma odvec. Ako bi bilo pri stoječi pisavi le latinico mogoče pisati, kar pa preiskovati ni naloga zdravnikov in ako bi se z vpeljavo stoječe pisave hkratu monopolizirala latinica, morali bi zdravniki to le z veseljem pozdraviti. Z izpuščenjera jedne abecede (v istini sta po 2 pisani in tiskani) bi se učenci znatno razbremenili, dasi bi s teni res prenehala jedna narodna posebnost, ki pa sili nemško otroke, nasproti drugim narodom, oči dvojno napenjati. Ko bi hoteli dokazovati korist pravilnega držanja glave z zdravniškega stališča, zavedlo bi nas predaleč in vrh tega bi bilo odveč, ker ni treba dokazovati, kar nihče ne zametuje. Poudarja naj se le še to, da omogoči stoječa pisava dajati že kratkovidnim učencem očala brez boj a z n i, d a b i sevsled nepravilnega d r ž a n j a g 1 a v e p o d p i r a 1 a r a s t k r a tkovidnosti in da se razreši takd vprašanje, katero se pred stalno (končno) konstrukeijo pravilnih klopij za otroke z normalnim vid o m n i t i z a s t a v i t i n i m o g 1 o. Da potrebuje stoječa pisava drugačno obliko lepopisnih zvezkov t. j. zaradi neogibnega naprtvj-povnikanja roke krajših črt, je pao brez pomena in kazati se mora 23* v tem, kakor v mnogih drugih ozirih le na faktum, da je stoječa pisava pač le pri nas nekaj nenavadnoga, na Angleškem in v Ameriki, vsaj kolikor je tneni znano, je nekaj prav navadnega. Bilo bi torej prav potrebno, ako bi c. k r. najvišji zdravstveni svet najizdatneje podpiral prizadevanja za splošno vpeljavo stoječe pisave.