ClTATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcev t Ameriki. XStk. 1M* at the Port Officft at New Y«rk. N. v Act mt mt Marck M, WW. IA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivale. • • C 'GLAS NARODA" PO POd« NARAVNOST NA DOM nedelj la ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 166 — Štev. 166. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 21, 1942 — PETEK, 21. AVGUSTA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. RUSKO POROČILO, KI JE BILO OBJAVLJENO VČERAJ ZJUTRAJ, PRAVI, DA JE CEZ DON V SMERI PROTI STALINGRADU PRIŠLO MNOGO TANKOV IN VOJAKOV, KI PA SO BILI SKORO VSI POBITI, LE MALO JIH JE BILO VJETIH. ODDELEK, KI JE V SREDO PREKORAČIL DON, PA JE BIL POBIT DO ZADNJEGA MOŽA V vročih bojih blizu neke železniške postaje nedaleč od Kotelnikova, jugozapadno od Stalingrada, so Nemci nekoliko izboljšali svoje postojanke, ko so vdrli v rusko obrambo, toda njihovo prodiranje je bilo vstavljeno. NA KAVKAZU so Nemci nekoliko napredovali proti Groznemu in posebno hudi boji so jugovzhodno od Pjati-gorska. Na severni fronti: Na predvečer obletnice prvega splošnega nemškega napada na Leningrad so Rusi prešli v ofenzivo, so preko- _ . , . ,» i • j | j«j*mov » , u jc^u» i/i uuivniiutMOi račili neko roko ter so presna h Nemce z nekega ctoljude- driavni 3eImtor Janie< MemJ John J. Bennett demokratski kandidat za governersko mesto v državi New York Bennett je premagal senatorja Meada s 623 glasovi proti 393. — Charles Poletti zopet kandidat za pod-governerja. — Velika zmaga za James A. Farleya. Na demokratski konvenciji države New York v Brooklynu je bil včeraj z veliko večino glasov izbran za kandidata na governersko mesto dosedanji državni generalni pravdni k John J. Bennett. L>obil je 623 glasov, njegov protikandidat nega kraja BOJI ZA STALINGKAD se žie bijejo nad en mesec in so v tem času Nemci na severnem koncu fronte prišli 40 milj uo Volge. Nemci se poslužujejo velikega števila tankov, s katerimi neprestano napadajo. Neko poročilo s fronte pravi, da so Rusi vse te napade odfbili. Okoli Kleckaje so Ru-•si prešli k protinapadom. Boji okoli Stalingrada spominjajo na boje za Moskvo, samo da tanki ne vozijo po snegu, temveč skozi peenična polja. Drugače pa ista povest: prostrana poljana je posejana z razbitimi tanki in drugim jeklenim orožjem. Izgleda. kot da so velikani opustošili žitno po'«* in se zagrizli v zemljo. PRI KOTELNIKOVU so Nemci včeraj silovito napadali s tarki, infant eri jo in artilerijo. Mnoge postojanke so tc'.iom dneva večkrat premenile svojega gospodarja. Proti večeru pa so bili Nemci poraženi in s»o se umaknili. Delavske vesti Veliko starih delavcev še vedno brez dela Briija-uni general Philip B. Fleming, administrator vladnih del, je te dni v Washing-tonu dejal, da vzlic dejstvu, da se nczaposljeno-st naglo niža, je odstotek brezposelnih delavcev, ki so stari 55 let ali več, v zadnjih dveb letih narastel več kot 6%, kar zna$j( iu pokojnega Franca in Katarina Prešeren, rojen 27. avgusta 1919 v Ljubljani, jnjstrešček. Oba sta bila obdolžena : a) da sta na ozemlju Ljubljanske pokrajine pripadala oboroženi skupini; b) da sta imela strelno orožje ; c) ua >ta izvedla napad na življenje nekaterih članov oborožene sile. Obsodba je bila že iwršena. Skodlar Franc na 5 letno robi-jo z vsemi zakonitimi posledicami. OBSODBA VOJNEGA SODIŠČA f Vojaško sodišče II. armade, odsek Ljubljana. Razložba sodbe po čl. 370 vojaško kazen. postopka. V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela ELI po milosti božji in volji naroda, Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije. Vojaško soišče II. armije, odsek Ljubljana, je v javni razpravi dne 25. februarja in naslednje dni izreklo na temelju razpravnega gradiva naslednjo razsoJbo proti: Godec Ernest, Miklavič An- " * ton, Rihar France, Grabrovšek mestu v vojnem naporu in na polju napredka. Obenem pa je predsedniku Rooseveltu zagotovil svojo popolno podporo v vojnem programu. Kvizlingi so bežali — in kako! Poročilo iz Londona navaja, kako so pred kratkim naciji in njih pristaši, norveški kvizlingi, opazili z obrežja Trondhei-ma britanski konvoj, katerega so smatrali za invazijsko floto, kar jim je vlilo tak strah v mozeg, da so naciji brž okupi-r a 1 i telefonsko centralo v Trondheimu, ter zaprli telefo-nistke v poslopju čez noč. Mno-igi norveški kvizlingi pa so v naglici trgali s? svojih oblek na-cijske znake, žgal i važne papirje in bežali iz mesta, ker so menili, da prihaja britski napad. Konvoj je bil na potu v Rusijo. V BLAGAHOTNO VPOSTEVANJE USPEH MARINOV NA SALOMONIH Ameriški marini, ki so pred dvema tednoma vpadli na tri Salomonove otoke, so se sedaj teh otokov popolnoma polastili ter iztrebljajo še one Japonce, ki se skrivajo po otokih. Iz tega poročila mornariškega departmenta je razvidno, da se je prva zavezniška ofenziva na Pacifiku popolnoma posre-l Čila. Ciril, Babšek France, Žigman Ivan, Ogrin Vinoenc, Letonja "France, Troha Anton, Hudo- bivnik Lovrenc, Korče Ivan, Kržič Vincenc, Tomazin Avgust, Merlak Stanislav, Tomazin Martin, Verhovec France, Rihar Miheal, Troha Josip, O-grin Kari, Vrhovec Josip, Vončin France. Krašovec Jakob, Debevec Anton, Zbogar France, Palčič Alojz, Rihar Filip, Debevec Ivan. Jesenko France NiA SMRTNO KAZEN z vsemi zakonitimi posledicami ; dolf, Petavs Jakob, Skopec Ludvik, Makovec Jakob, Gradišnik Leopold, Peclin Kari, dbogar Alojz, Skopec Franc, Leben Kari, Laben Franc, Letonja Anton NA DOSMRTNO JEČO z vsemi zakonitimi posledicami ; Žiboirar Kari, Kovska France, Sušman Josip. Svete Ivan NA 30 LETNO ROBIJO z vsemi zakonitimi posledicami in odreja, da se Svete Ivan spravi v kaznilnico za ne manj kot 3 leta; Krašovec Anton, Leben Ivan, Rehar Josip. Leben Raj. Škr- Merlak France, Gantar Ru- bec Josip na 8 letno robijo in SODBA IZVB&ENA Sodiba je bila izvršena glede naslednjih obsojencev: ' Gabrovšek Ciril, Godec Ernest, Babšek Frano, Žigman Ivan, Ogrin Vinoenc, Letonja Franc, Krašovec Jakob, , Miklavčič Anton, Tomazin Martin, Vrhovec Franc, Rihar Mihael, Debevec Anton, Rihar Franc, Palčič Alojz, Ogrin Kari, Debevc Ivan. SODBA ODLOŽENA Poveljnik IL armije pa je odložil izvršitev sodbe glede na možnost morebitne pomilostitve glede naslečfiijni ~ obsojencev: Troha Anton, Hudobivnik Lovrenc, Korče Ivan, Tomazin Avgust, Troha Josip, Žtbogar Franc, Rihar Filip, Verhovec Josip, Jesenko Franc, Vončina Franc, 'Merlak Stanislav, Kržic Vincenc. — Jugortav Information Ci 'ter V Sloveniji vlada prava narodna vstaja V začetku tekočega meseca je upravnik poslal opomine ua naročnike, ki jim je naročnina potekla že pred 30. junijam. Nemške železnice drže v pogonu sužnji — tuji in domači Socialistični list ''Volks-reeibt" v Zurich u. je 17. avg. l>odal vest, ki pravi, da v Nemčiji dela na železnicah 90,000 tujezemskih delavcev, 20,000 vojnih ujetnikov, 70,0(X) žensk in navadno število regularnih železniških delavcev in uradnikov. Ženske, pravi list, so upo- Iz Moskve je prišlo dne 15. avgusta poročila potom ICN, da je radio postaja "Svobodna Jugoslavija" oddala uradno poročilo vrhovnega poveljstva četniške in prostovoljske vojske z dne 10. avgusta o bojih v Sloenlji. Poročilo se glasi: sta, ne bo povzročilo kakšno ,;rua -------,_v ^u.jam.. .IJ IwvUan.jo ,lelav,kil, plač. am- Wooi< izdeluje mU- Večina Ml je dozdaj obnovilaj ^ ul" £.1 Za ^'^JZ'' - a™*10 » «Po»>«je ^ S° Pa P,S8 ' mešajo n.oAe, ki so hili .po- trola nad cenanu in odmera- ' , , wt^r r»rpd • n, da bodo v kratkem poravna- , .. 4 r njem potrebščin, ter nepravil- ^ d^TOV WL1B pred-, ^^ ^ ^ ^^ pre_ klu no ob"ki meji in sicer radi tega, ker libeži veliko število ujetnikov in tujezemskih delavcev v Švico. Ubežniki, pravi poročilo, mnogokrat pobegnejo s pomočjo orožja, ki ga ukradejo v samotnih hišah db meji in nacij-!ski stražniki, ki skušajo prijeti -pobegle ujetnike ali delavce, so mnogokrat ustreljeni. Obmejni plot, kakor upajo nemške oblasti, bo preprečil pobege in olajšal breme obmejnih straž. Srditi boji proti zasedbenim četam divjajo po vsej Sloveniji Dne 5. avgusta so se gue rilci Močevega odetka spopadli z laško kolono od preko 2,000 vojakov in "častnikov, ter v bitki pri Kqprivuiku ubili približno 50 sovražnikov. Isti gue-rilski oddelek je ut-mrtil pri v*ai Mala Gora še 8 laških vo-jalkov. Peta skupina Delenovih gue-rilcev je javila podrobnosti o svojih bojih v teku meseca julija. Porušili so več dpcatov kilometrov železniških prog, pognali v zrak 20 mostov, uničili 10 lokomotiv, vrgli iz tira 13 vlakov in usmrtili aH ranili več stotin laških vojakov in oficirjev. Nad ozemljem, ki se ga je Lahom v teku zadnjih 20 dni posrečilo zopet zasesti, je začela razsajati nezaslišana strahovlada. Posebni oddelki sestavljeni iz zločincev, požiprajo vasi, morijo moško prebivalstvo in odvajajo ostale kot sužnje Bog ve kam v Italijo. Odpeljali so že na Laško vee pre-bivalsrfcvo mnogobrOjnih belokranjskih vasi. Toda slovenski kmet kljub temu zverinskemu strahovanju junaško nadaljuje svoj odpor. Iz mnogih ogroženih vasi je ljudstvo pobegnilo v gozdove in odvedlo s seboj vse potrebno in celo živino. V mnogih vaseh so se Tirali kmetje v oborože- HORTHYJEV SIN PADEL Štefani agentura ^je po italijanski radio postaji sporočila, da je bil na ruski fronti v zračnem boju ubit Štefan Hor-thv, najstarejši sin madžarskega regenta admirala Nikolaja Horthyja in njegov namestnik v vladi. Star je bil 38 let. Madžarski parlament je Štefana Horthyja 19. februarja .... . , . . "i izbral za »talnega podregenta. ne ljudske obrambne čete, ki , . v , neprestano napadajo in motijo! kl bl sledl1 svojemu očetu, laške kolone, rušijo ceste, zidaJ ki je regent od leta 1920. Dolgo jo utrdbe in kopljejo jarke. Od poslanci kmetov iz takih vasi prihajajo dnevno na poveljni-štva slovenskih guerilskih skupin in prosijo za orožje, da bi se branili in borili proti plenjenju in nečloveškemu nastopanju osvojevalcev. Celokupni slovenski narod stoji dane« v junaškem boju za svojo čast, svobodo in pravico do narodnega življenja. —J I C. Pomanjkanje volne in bombaža v Švici Po poročilu iz Berna šrvičar-ske oblaki nameravajo zapreti za dva meseca vse tekstilne tovarne v deželi zaradi pomanjkanje volne in bombaža. Delavci prizadeti pri tem bodo upoeljeni pri poljedelskih delih. — (ONA) je bil ravnate'j državne tovarne za stroje ter je stopil v zračno silo malo pred vojno. V aprilu leta 1940 je sam vodil svoj aeroplan v Rim na rojeni ženitovanjskem potovanju z grofico Heleno EdeLs-Gvuley. Horthy je bil zelo izvežban letalec, strasten lovec in spreten trgovec. V Detroitu je bil dve leti (1929), da se je naučil |maisivne prodvskcije.Ob izbruhu "■ojne je bil ravnatelj državne tovarne za stroje in predsednik državnih železnic. V znak žalovanja je včeraj madžarska vlada preklicala vse slovesnosti ob priliki praznovanja največjega narodnega praznika &v: Štefana. Razglašeno je bilo narodno žalovanje in zaprta so bila vsa gledališča. l Al N A B O D A" «— Stm T« FRIDAY; AUGUST 21, 1942 TVIANOTUIN 18ft T> F -GLAS NARODA (voua or m nori« '■* 99 -ifc*«. _ _______r. (A Oorporattaa), it ; J. Lap««*. Sei. — 1*1*» ot budM« of n« o« above officer!: Zltf "WMBT IStb Toy, M. T. .49J&., Year vruT d«T ccoepc Jtetnrfej*. »•TO ■ w _IX feNUMt r»tti L'«r n AMHko m Kuudo m pol M« Ifc-ij M* 91BO- b Nnr Tort« Ml* leto lir-; m prt tete is velo tete ; m pol tete SS.se. P. VSE-SLOVANSKI DAN > ■ jY . .1 4 I Ravno k« sem se pripravil«, i Zdw»če«ife držav s tem, da ku- da zopet nekaj napišem in po-|pujemo vojne bonde in znam-roeam, kako se gifbljemo tukaj kt? v Sheibojiganu, pa mi pride v roke list. Z veseljem sem opazila dopis i« 19heboygana. Obenem sem si pa mislila, no se-. Kud^r imamo priliko me matere, da se ekupaj sestanemo, pogovorimo in potožimo svoje gorje ena dragi, vzpodbujajmo daj. mi pa ^Lns, Pri^land prišpa ena drugo, kajti dobro se zgt rala nekaj časa. ko je opisala vedanio, da .sedaj ni čas kritizirati, obupati in pasti, amrpak lite 8TKKKT, NIW IMK, JL t. -IMS UBOGA SLOVENIJA ki Grozne, strašne in mozeg pretresajoče so veefti, prihajajo iz naših rojstnih krajev. Citali smo poročila, da so Nemci in Italjani postre-lili ali pobesili vse moško prebivalstvo kake vasi, žene in »troke pa so odgnali ali pa odpeljali bogvekam—v suž-nost. Otroke bodo vzgojili za nemške in laške janičarje :nkor so to pred vec stoletji delali Turki. In star Slovenki izrek pravi: janiear hujši od Turka! Pred dnevi pa so pričela prihajati po tajnih potih poročila, ki navajajo tudi imena nedolžnih žrtev in porušenih vasi in smo to že nekajkrat objavili v listu. V Sloveniji niso bile požgane in porušene samo ene Lidice, kot na Češkem, temveč je tam mnogo, mnogo Li-iie, ki so žive priče "visoke" nemške in laške kulture Po so žive priče divjanja "nadčloveka" in tisočletnega kulturnonoeca. V poročilih 'beremo, da nemški iu laški divjaki za takega svojega ubitega vojaka ali civilnega "uradnika ponvijo navadno moške, ki z umorom niso bili v nikaki rvezi, ter vstrele ali obesijo včasih po 10 ali 20 ali pa i o več za vsakega. Po zadnjem poročilu je za tri nemške vojake in štiri •ivilne uradnike, ki so bili 4. aprila ubiti na Jesenicah, padlo 50 nedolžnih žrtej. . Brali smo tudi, da posebno Nemci odvajajo slovenska dekleta v Nemčijo, kjer jih porazdele po vojašnicah in rojaških taboriščih v zabavo in pohotnost vojakom. Saj kaj takega skoro ni mogoče verjeti, toda če prihajajo imena takih žrtev, tedaj moramo poročilom verjeti. In prav gotovo uganjajo še mnogo druga zverinstva, o katerih poročila ne pridejo med svet. Strašno je, kar mora danes doživljati nesrečni slovenski narod in vsi ljudje po celi Jugoslaviji Ja-no je, da. hoče Hitler zgraditi meet .do Jadrana na ta način, da„uničLslovenski narod. ... Kaj se poena nemškemu narodu, ki šteje 70 miljonov ljudi, ako na ruski fronti na dan pogine po več tisoč nemških vojakov in če jih je od 15. maja pa do 15. avgusta poginilo poldrugi mlljon! In kot pravi nek dopisnik, so bili vsi poslani v pekel. Slovencev p* je komaj nekaj nad en mdljon in po poročilih sodeč, jih je že bilo pobitih, in odpeljanih v snžnost nekaj stotisoč. Pri tak^ majhnem narodu se to pozna tort ko, kot bi poginilo 30 ja^iljonov Nemcev. . . Izgleda, da bodo Slovenca zares popolnoma iz trebi je-i. In mi ameriški Slovenci vemo, da bo v nekaj desetletjih legel v grob zadnji slovenski nasel jenec, toda—strah n groza!—mogoče bodo naši ljudje v starem kraju prej izginili, kot pa bomo mi tukaj ▼ Ameriki. Tako strašna so ta poročila, da ima nek naš rojak, ki nam je poslal dopis, popolnoma prav, ko pravi, da se boljše počuti, ako teh poročil ne bere. In kar bo še ostalo naših rojakov po tej vojni, bodo "ako zapuščeni in bodo trpeli tako pomanjkanje, da si tega ne moremo nifi misliti. Naša sveta dolžnost bo—jim pomagati. Zato naj klic J iigoslovau&kega pomožnega odbora za ponioc ne zadeva na gluha ušesa. Potreba je,velika in pomoč je nujna. Uboga Slovenija, mati brezštevilnih sirot, kliče na pomoč, pa tudi na—maščevan je l -, , vs€^ naše delovanje in aktivnosti iy SheboyTvami. v redno je. da še enkrat omenim in povdarjam posebno V«e slovanski dan v Sheboyganu. Vsaki, kateri je bil prisoten v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Victory maši 21. junija, je imel solzne oči, ko je poslušal našega gospoda župnika, Rev. L. Korena, pomenljiv in zanimiv njihov govor. Istega popoldne, kakor je bilo že opisano, smo Slovenci in Hrvatje sktapaj proslavljali Vse-slovanski dan. Imeli smo tudi par doibrih govornikov. Tudi župan mesta Shefooygana je proglasil ta dan za Vse-slo-, vanski dan in se je iste proslave tudi udeležil. Na odru so nastopili tudi pevski zbori in nam zapeli par lepih milih slo- venskih pesmic. Žene in dekle- svojih dragih. z vsp čjio začet i. delati in pomagati, ker na« maša domovina Amerika sedaj na;bolj potrebuje. . ... Kaši lastni sinovi vojaki se borijo za nas že na vseli delih t veta. Neizbrisno nam ostane v spominu trenotek, ko se je poslavljal sin od svojih dragih, posebno pa od ljube matere. Zadnje njegove bett.de so bile: "Mama, ne žaluj! Kakor »hitro bo konec te vojne-, se vrnem." Mati vsa s solzah, ga (poljubi in pritisne na svoje srce podari mu spomin z besedami z Bogom moj sin. 3og te čuvaj in blagoslovi na vseh tvojih potih in te naj prepelje srečnega nazaj 'Edina tolažba in bodrilo na-Sih vojakov je list, pismo od T Počitnice Vstavite M pri linden inn Merrick Rd., Lindčnhiirst, L. L, N. 'Y. \ ter si privoščite sveži zrak. Soba in okusna hrana . $15 za etfen teden; za majMie otroke brezplačno. Se priporča Louis Pirnat. ta so imele krasne narodne noše. Tako da je bil pogled na pevca nekaj očarljivega. Ahneriški Slovenci se dobro iTorej, drage matere, potrebne ste sedaj bolj kakor pa kdaj v zgodovini. Pišite, dajte pogum svojim sinovom, povejte zavedamo da so taki javni: iira" ** todi akoravno ne shodi in prireditve potrebne za'™bojnem polju, ampak na.:*o-nas maci fronti, skušamo vsak po Vedno eitamo v listih, kako! . doprinesti kakeen satira jo, mučijo in uničuje jo jT nJim m ^ do~ naš narod v stari domovini, movmi. ^ Vto nesrečo, muke in poniže-1 je, n«ena in hrabra armada se ne slovenska dekleta v nemških'more bofvaU brea krenipljih, so neka} groznega!111,!14?1™11^, in nikdar odimstljivega tem * ^»viL To pa stane je, da je lepo od nas Slovence vt da prirejamo take krasne patriotične prireditve. /V imenu našegaa gospoda je nastopil naš pomožni kaplan Rev. Dierback, in je v lepih besedah predložil ljudem, kaj pomeni za nas in našo državo vse to kar mi tukaj prirejamo. Povdarjal je, da je tako združenje nam potrebno, bodril nas je^ da naj se za naprej tako lepo skupaj z roko v roki delamo. Potem je pa nastopil vsem dobro poEnani INCr. E! Hackv, Clerk of Court. Po končanem govoru so žene v belih oblek ali delavk Rdečega Križa in dekleta v slovenskih narodnih nošah skopaj z malimi vojaki, prodajale voj ne bonde in "znamke. Pevski klub Ameriškega Slovenskega Združenja je nastopil v svojih lepih narodnih nošah in nam zapel par lepih Naš lep slovenski jezik . . . Nadaljevanje in kone«^ Lepota literarnega jezika je zavitim od pesnikpvega, .ali pisateljevega talenta — ljudska govorica pa je nekakšno y,d naslovom. "Pomiritev Bal kana*V7»elo zanimiv Članek s delajmo in podpirajmo armadoj sliko generala AfLhajloviča. Tu 'prinašamo kratek izvleček iz tega razmotrivanja. "Madžari so zelo nezadovoljni z nagrado, ki. so jo dobili za udeležbo v vojski proti Jugoslaviji in bi hoteli, da se jim izroči razven Backe tudi še Banat. Na Bolgarskem vladajoče razpoloženje je še bolj (pesimistično. Bolgari se vprašujejo, zakaj se nahajajo laške za- Švicarski list o razme rah na balkantj. (JIC.) — Znani švicarski te-1 na od Nemtoev. ki so po otvorit- T H ft NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE vi železniškega prometa med Sofijo in Carigradom izročili turškim železniškim oblastem tri železniške postaje na tej progi. O Hrvaški ni treba niti govoriti, kajti ta nova država je ob priliki zadnjih razmejitev izgubila mnogo več, nego pri-dolbila. Najzanimivejši pojav, ki se je v teku zadnjih dveh let pokazal na evropskem jugovzhodu, je splošna tendenca za prijateljske odnosaje in zveze med balkanskimi narodi. Sko- sedlbene čete v čisto maoedon-1 k> vsak teden se vrše uradne ekih krajih kakor Kičevo, Go- svečanosti, namenjene prija-Btivar. Tetovo. Vprašujejo se^eljstvu bodisi Hrvaške z Bol-tudi, ali so Nemei zares otblju-jgamko, bodisi EaimHnije z Hr-bili Tuneiji ozemilje, ki se v .vaško in Bolgarsko. Tudi na- vcihodni Traciji nahaja na dps-nem bregu Marice. Presenetljivo, je, da je_ta pokrajina sedaj že več kot leto dni zasede- ii rr ii »n i i——— gani v Btijapiji, je odšel cesar nazaj v svojo domovino in hčerka Cahaj z materjo-cesa-rico, Quizizero Menen, mu je v januarju, l$tl sledila. Princesa je imela prilike, da bi postala filmska svezda, a je ponutiio kljub dolgemu umira ti l l še zmirom tn, poleg vsega pa wno le doživeli čase, ko nam kaže, da bodemo morali pomagati ohraniti ta naš ljubi slovenski jezik, katerega sovražniki v domovini hite uničevati .. . Jaz, ki sem tudi že bila odložila slovensko pero iz raznih razlogov,, sem spričo razmer, v katere je vojna pahnila na< narod, zopet stopila v vrstv naših ameriških piscev, ker tram, da karkoli morem storiti za ohrano našega lepega slo-venskega jeeika, bo kolikor t"- nič, ker nisem mogla sploh ni- liko pomagalo. M tako bo >jo bdar v življenju nekaj posneti ^—cfftriti "m —zmirom sem se morala vsake stvari priučiti sama potom prakse. Tako je bilo v šoli z ročnimi deli in z vsemi drugimi predmeti. Pri delu sem vedno imela isti problem—a kadar pa je začelo iti, tedai je bila stvar moja in se«n jo obJ Nnorali storiti tudi drugi in 10 samo taki, ki znajo kaj zapisati, ampak tudi naši čitaielji, kateri naj na smrt.kar lepo pozabijo, pa raje mislijo na z-o-petno oživi jenje naše besed p ju našega naroda. Tako delajo drugi, tako moramo delat' tndi mi. ' - - . KUHARSKA KNJIGA: ^ Recipes gf Ali Nations / (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo * mrnm 00 jil^ICnjiga je trdo verarta in ima 821 stranišči Recepti so napisani v angittkem jeziku; nonekod pa so1 tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ld se zanimajo za, i kuhanj« in se hočejo v ajem čimbolj tzvei^ati in, ii izpopolniti. " V NerolHe pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHINC CO. 216 W««t 13th Btmt . Vrrr yprk, IX. Y, •GLAS II A M • D A" — N*r !«• PBIDAY, AUGUST 21, 1942 NOVO ZAVEZNIŠKO LSTALlfiČE PAVEL KUNA^yp,-- j|| ^S-JKOV NAJBOLJŠI LES—TIKO ✓ LES Še enkrat va£ povabim s se-boj v pragozd jugovzhodne A-zijo — v Zadnjo Indijo — v kraje, kjer je povsod d orna gosta džungla s svojimi neštetimi rastlinami in živalmi in kjer si je pridni človek tn in tam napravil prostor za svoja rodovitna riževa in druga polja. Toda tudi oni pragozdovi, polili nevarnosti za človeka, dajejo premnogo koristnega lesa, lesa, kakršnega ostali evet ne premore. To je tikov les, ki slovi po vsem svetu zaradi svojih izrednih lastnosti in vsestranske uporabnosti. eŠ mnogo bolj je uporaben kakor naša smreka, trpežen pa neprimerno bolj. Neki znameniti znanstvenik je na vprašanje, kateri les bi on izbral, rekel tole: "-Če bi moral izbrati med lesovi vsega sveta za izdelovanje lesenih potrebščin na zemlji,, bi izbral eaiuo tikov les." Tn kakor bomo tudi mi iz naslednjega spoznali* je Iratel prav. Oglejmo si še enkrat deželo, in njene vremenske posebnosti, ki odoT-lujejo pri rasti tega znamenitega lesa. Dežela lezi v vročem pasu naše zemlje in son ee žge dolgo časa navpično na tlo ofzemll.fe. Toda ie silnega oceana, ki leži na njenem jugu, prinnsajo topli vetrovi v deževni dobi toliko vlage v deželo, da pada v gotovih krajih do petkrat toliko dežja na leto, kakor pri nas. Vse rastlino v tem Času bujno uspevajo. Težje pa jim je, ko nastopi suha d dba. Tedaj se tudi po gozdovih vnamejo hudi požari in zaroore irtnogo mladik. Tako se godi tudi tikovim sadikam, ki so vzklile iz semena, v kolikor ga nalivi niso odnesli v reke. Tako ostanejo le najmočnejše in bajtrdoživejSe sadike v pragozdu, kjer se začne zanj trd boj in tekmovanje « drugimi rastlinami, ki vee^hrepene navagor k soncu. . Tudi tu je tikovo drevo, ki si pribori svobodno pot med tekmeci v višavo. Premnogo drugih dreves ostane pod njiiri in uživa svet lobo od njega. S svojo trdo živostjo se je razširil po vaem Gričevnatem svetu Zadnje Indije od eilne Himalaje doli do Indijanskega oceani in uspeva od morske gladine do višine tisoč metrov nad morjem. 'Oglejmo si sedaj drevo samo, da ga bomo mogli pravilno ceniti. Kljub temta, da stopamo po pragoedn, ki ima Jiečtetc vrsto dreves, ga bomo takoj »poznali: pred nami se pne dre vo visoko, večinoma malone virje. . Pa tudi naša živina in kakor Ljubljanski goad — do konji, še bi mogli prav ničesar petdeset metrov. Toda zaman opraviti tam, ker bi vse pogi-isjčemo niže doli vej. Deblo je nllo 'od trpljenja, pomanjkanja ravno in gladko kakor sveča krme.in pod pretežkimi breme-in šele visoko gori, trideset in ni. Silno delo naorajo opra-več metrov nad koreninami, se,Viti samo sloni. Eo so vam de-priene neraassežna a tudi ravno. Pa še ena posebnost: recimo, da je deblo pri tledi en meter debelo. Tam gori, kjer se prično veje, znaša debelima še vedno 80 cm. Dobe pa se velikani, ki so po tri metre debeli in so temu primerno tudi vi*oki. Tikovo drevo je tudi zelo lepo, ko cvete in zanimivo je, ker ima skoraj en meter dolge liste. Semena daje mnogo, a silni nalivi ga premnogo uničijo. Spravljanje in sekanje tiko-vih dreves pa ni tako enostavno, kakor pri nas podiranje in odvažanje smrekovih dreves. Težko je prodiranje po njem, a vendar morajo gozdarji z delavci križem prehoditi tiste gcwldnve, kjer uspeva tikovo drevo. Seveda so za tako delo sobni samo najbolj utrjeni beloloomfli in pa domačini. Pa 0e nekaj je potrebno za to delo — poštenosti. Tikov les je jako dragocen in tako zaželen, po vseim"čvetu, da se poslužujejo veletrgovei tudi podkupova- krošnja — lavcil Ponižni, skromni, in viino močni. Dragi pa so tudi,, kajti mlada samica bi veljala 60,000 dinarjev, a za dobrega samca je treba odšteti še enkrat toliko. Pa se iaplača, kajti slon dolgo živi in dolga je ddba, ko dela s polno močjo in za v*e to ne zahteva mnogo. Ko so sloni mesece dolgo v džungli pri delu, se kar sami prehran-jajo. Mahavti — njihovi gone jači — jih nftmreč po vsako dnevneiri dela kar naaenejo v gobavo, kjer najdejo bogato pogrnjeno mizo, saj uspeva tam poleg dreves tudi noSteto drugih sočnih ir. dobrih zelišč. iZjotraj. ko je čas da odidejo na delo, Zberejo . mahavti tsvoje krotke živali z lahkoto in jiih odženo v kraje, kjer so drvarji že popravili hlode. Vsak hlod je na koncu prevrtan in skoizi luknjo vtaknejo verigo. Od velikosti hloda pa je odvisno, koliko slonov je treba, da spravijo hlod do vode. Za nekatere velikane je treba tudi štiri slone. Odvisno pa je mnogo tudi od steze Ameriški vojaki grade veliko lelaiišoe na Novi Guineji v južnem Pacifiku. nja — da.bi gozdar* označili ^• in pokrajine. Včasih stane res več drevo« za seko, kot je predinrna?0 tr^a, da privleče jo de-pisana. A oiblast zelo strogo(blo d<> kra^a ^ ^^^ nadzira sekanje in tudi proda- v sraviti tikov les do človeških bivališč, če ne bi bilo vode. K sreči je zaradi obilnega dežja v Zadnji Indiji toliko rečic, rek in veleto-kov, da za nadaljnjo pot in pre- » i" . v * * t .r Vojni jetniki umirajo v taboriščih Francoska organizacija za ni ujetniki, med katerimi se svobodno Francijo, je dala po-j nahajajo tudi ruski civilisti, ročilo, ki navaja strašne fakte (katere so Nemci odgnali v ujet-glede stanja vojnih ujetnikov. nil^tvo tekom vojskovanja v v ne mišk ih taboriščih. (Rusiji. Francoski n jetniki so fVojni ujetniki v. Nemci ji so dejali, da so internirani Rus ssdaj zastraženi po vojnih po- f-tari od 18 do 05 let ter da so habl jene ill in starih moških in bili prijfcljani v Neanlčijo ali taborišča upravljajo ženske. Ta zasedeno Francijo v živinskih ke eo povedali osvobojeni fran-'vagonih, katere so Nemci od-coski iijetniki, ki so se pred pili med vožnjo samo po dva-kratkini vrnili domov, ko je, krat na teden, zaradi higije-Laval pristal na pogodbo, da nično potrebe in pa, da so dali bp Francija izročila tri iznrje- jetnikom jesti. Vožnja je tra-ne francoske delavce za vsake-Jala zelo dolgo zaradi vojnih ga vojnega ujetnika-. - Največji reveži so r»ski voj- gmunHtiHoiiiiiiuiiiuiuiiiuuiig Note 1 u r P I ANO- s HARMONIKO * 1 i ^ m KLAVIR ---- s BREEZES OF SPUING TTM« OF BLOSSOM j Cvetni Cmm) == kov le/je namreč zelo težak, a voz tikovifc hlodov, kadar go večji del pota do žag mora napraviti po reki. Svež bi gotovo kar potonil v globini vele-tokov; zato pa puete umorjeno drevo tri leta na mestu in ga šele nato požagajo, ali poseka jo. Po navodilih gozdarjev ga nato tanjf na mestu rasžagajo na hlode, take velikosti, kakršne morejo nato spraviti v vodo. To pa je izredno težavno delo. Pragozd je gost in poln zaprek. Pole« tega je tudi pokrajina hribovita in mestoma skalnata. Za to mora včasih tudi dinamit pomagati, da odstranijo velike »kale s steaa, po katerih nameravajo spravljati tikov les v dolino.. Zaman pa bi bilo, če bi hoteli narediti taka pota, kakršna imamo pri nas. V silnem deževjn bi se hi- Tia brega, ni treba več dosti skrbeti. Sloni se morajo deli v dolini le še toliko truditi, da razmer. . V eno taborišče je dospelo 2.600 ruskih ujetnikov živih, toda so bili tako izstradani in shujšani, da je večina od njih tehtala komaj 90 do 100 funtov. V vsakem vagonu, so govorili jetniki, je umrlo več kot polovica pregnancev in ujetnikov. Ko eo dosegli taborišča je «mrt med njimi strašno kosila in francoski jetniki so morali kopati skupne grobove za usrtrle ruskej ujetaiike in interni ranče. Ker ni bilo nobenih razkuiževalnih. sredstev na razpolago, se je med ujetniki raa-pasel tudi tifus. Si/DVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA "SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA_ ________________eo JEZERU spravijo hlode zadosti globok o j kolo v vodo, kjer jih delavci povej OOK> taumt s ' v, velike spftave in dalje POUKA SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ "_ DEKLE NA VRTU OJ, MARINKA. PEQUAJ = ŽID AN A MAKELA (polku) = VB9BIJ BRATCI v „ . r . , - TAM NA VRTNI OBSDI gre voanja po ogromni deželi MARinoR waltz pavtzdol proti morju. Tako hi- ——-tro pa ne gre, kakor se to zgodi imotda pri nas ali v Skandinavskih deželah. Včasih tra ja Vlaženje in vožnja od Itora do žage tam kje ob izlivu vele-tokov v oceanu, do pet let. Pa tudi žaige niso, kakor naae navadne žage, ampak pQIjKA podobne že celim tovarnam,'^ ^ TDJSa| ker iruajo opraviti z žilavihl. I ____ trdim in težkim lesom, veliki-' 35 Centdv" komad BARČICA MLADI KAPETANB GREMO NA ŠTAJERSKO fiTAJRRlS_^ mi hlodi in s silnimi množina-j " mi lesa. Tam na ža^ pa ga je. treba tudi že obdelati v naroce- »r. - •■ SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORHO DRUŠTVO » Greater Mew York in okolico, ink. »' .' --1--:— ■Miffeftaker «11 rojahtaj 4» vftflft la n«JecB prij»fed* all prfJalHJIca «H y* ta wrtwrfnt pojasnUa. V nnrtti m M« TEKOM 90-LETTCEGA POSLOVANJA Je druStro tepUCmlo flO.OOO. MBrtaiae in #18,267 botaiM In Ima r h^pjnl ilty^id^ti. Naloženi denar Je: f 3090.00 PyftBrft SflPid^ .* -$ -4090.00 U. 8. Savings Bonds 9 4416.79 naloženih ▼ bankah akOMO !s Odbor za Leto 19*2: MIHA m« U WalrtUIa JU Brooklyn. N. T. Podprt^M.: ANBftEJ (VAMftEK Zapisnikar: 2*0 Harmon 8t., Brooklyn, B, T. JOBK*H POOACaiMK Uf Liberty A veno« Padu L. J. BlacaJnlK: l ANTHONY CVBMKOV1CJI MS fifflftca Awaatta xi. vhoto T93S — «7th Ptaea 71-0» — <»th Street Olaadau. L L " OtauM«; U L .. w ioHM Ytrwc^s . w t . , » Mt Hlmrod Sti»»t. BreaWjm. H..J, , - Arhivar: JOSEPH POOACBNIK. M« Liberty Avv #UliaUn Park, J+ L _ ----- eveJJh ^n^Ninni pr»a»fjll •• AMtfltaekim. JM Kirtag Awe.. BeeeMye. M. Y. tro wprememla v blatno moč- ne vrste, kajti neiaanerno različne reči «e dajo narediti 12 njega. Tikov les je ujporaJben zaradi svojih izrednih lastnosti sa v«e. j Te pometn&me in zavidanja vredne lastnosti pa eo; Tikov je v vodi najbolj trpežen. Ko drug les že davno strohni, on še vztraja. Zato je najboljši za gradnjo ladij. Pa tudi na železnih tveleparni-fci uporalbljajo v glavnem le tikov le«. Celo na vojnih ladjah ga Uporabljajo za palube, kjer so jMiušte z iekwwu V top-Ub jažnOi. vaa&b, kjer neben dnag les ne vwdraL, delajo k njega moxeke poaawk, *jer.pri stajftjo ladje. Pa ne upira ee eamo rodi, ampak todi oge©j se ga ne prisae rad. Se trohno-iiba se ga rodno ogiba. F indi-j ji na^i dva tisoč^t sta-' re kose ttkoyega.lesa! ki so bili Se vedno zdravi in Jxdni. Ka^ Sli pa so ttfdi le vedno tretne do tisoS let stare hiše iz tega neuničljivega lesa. . _V„fTO<8h. krajih, nože zemlje ao 4ai«lke. bele mravlje pravijo, ki pako vse, kar ni k MOJA DKKLB J15 SE VUDA Pa 2Se koaiad: Naroflte pri SLOVENIC PUBLISHING CO. == a« m** Ktb «»., New Varil s aiuiiuiiiiinaiiiiuifltittiHHiiiitiiRfitm SLOVENSKA SOLA. AitarM in otroid, ne pozabita da bo jutri popoldne ob 2. r4overnika učna ura v Slovenskem domu v Brooklynu. Zad-noj soboto je *hila udeležba prav lepa in, ker se sedaj vračajo nekateri naši učenci in u6emke s poeitnkv pričakujemo ie boljšo udeležbo {»i učnih urah prihodnjih tednov. JJrogi teden bomp priobčili m^ena naših učeneev in učenk, kakor tudi še več podrobnosti o učenju in slicnem. Od Mr. Vavpotiča smo dobili nekaj zemljevidov in knjižic, ^tns. Purlan, naša učiteljica, pa je obljubila kupiti nekaj po-treftmih stvari, da bodo dekleta začela krojiti narodne nošice za punčke, katere ee bo potesn lahko prodalo za koris»t šole ali pa kaj drugega dobrodelnega. Obenem pa se bodo dekletca naučila nekaj zelo koristnega in lepega. . Starše naših dečkov-učencev naprošamo, da jih malo vzpodbudijo k poseeanju šole, več ko jih bo, bolj zanimiv bo razred in lažje se bodo učili Mojemu razredu malih .se je pridružila zadnjo soboto Marian Svet, do-eim je njena starejša seetra pri starejši skupini. Obe hčerin Mr. in Mrs, A. Sveta znate do-ibro govoriti slovensko. Mr. |9vet je že pred leti hotel oigar nizirati slovensko , šolo, pa ni šlo, zato, je dejal, je pa otroke sam učil slovensko doma. Aima P. Krasna. vyssMAitwa SLOVENSKA URA" 99 ffcljtfMfit flMkfc slovenske pesmi: 1. Podaknica — moikl zbor a bari. ton namnipevom 2. Pozdrav — mofikl zl>or t. Lahko nof — moAkl ttuir 4. Otr»flkl — me&anl abor 5. Pomladn««kn — meAanl zbor, z bariton samoapevotn <. Lira 1. — za solo speve, rnoftkl In -ftitKuni sbor 7. Lira II. — aa meftanl zbor V. Altantakl odmevi — za mofikl In tenskt sbor, a bariton aa-mospevora 9. Kanta ta Lz pmlnia 124 — moiltl sbor 10. Ho^i — za Hiimo«p<-T(', mešani sbor in apremlJevaaJefB fCl^F < rvira 11. Paalm 29 — «a sarooiipeve. me- ftani ibor io »p»wv»J*va*il* rlaaovlra ali orx*l CENA 8AMO 50 centov KOMAD Ta bo kooeedtae in mešane »bore, katere Je bil in v MHnoaalaSbi fcdal MATEJ L HOLMA*. mxmM Mi peroTodja pri m. Vida. Cleveland. Ohio. 1923. NaroČite to zMcfco pri: KNJIGARNI BLOVEN1C PLBL. COMPANY _ • 2U W. 18th BL New Kark —— ■ ^ .■»asiB New York bo moral hraniti toplo vodo •Zupan LaGuardia je priporočil vsem lastnikom apart-mentnih hiš in drugim hišnim gospodarjem, da omejijo dostavo tople vode v stanovanja na zgodnje jutranje in pa na večerne ure in sicer so te ure eledeoe: zjutraj od polsedmih do devetih, zvečer pa od petih do osmih. Odredba, ako bo izvajana in odobrena, bo prihranila mnogo kuriva, newyorca-nom pa bo povzročila marsikatero grenko nro, ker ljudje v tem mestu zelo veliko dajo na vročo vodo v stanovanju. Do zdaj še ni opaziti, da bi se županova odredba izvajala, a najbrž do tega pride, posebno še, ker oblasti že dolgo opominjajo ljudi, naj hranijo z vodo za slučaj bombnih napadov, ko bo potrdba za vodo ogromna. Naši reservorji pa so menda 'bolj pičlo založeni z vodo. Japonska mirovna poslanca dospela v Tokijcr Bivši japonski poslanik v Washingtonu admiral Kjči^a-tburo Nomura in posebni mirovni poslanec Saiburo Knrusu sta se včeraj vrnila v Tokio in sta od cesarja Hirohita prijela "v priznanje za svoje poslovanje v japoHsfctt-amerižkih odnosa jih" vsak po 1*2 steklenic vina in več drugih daril Oba di/plomata sta se še pogajala "za nair", ko so 7. decembra Japonci nenadoma napadli Peari Haifcor. STALNO SLUŽBO . . dobi dekle z višješolsko izobra-Adbo (High School) za splošno delo v pisarni. Plača po dogovoru. Prednost imajo Slovenke. Ponudbe naslovite na "'Pisarna", c. of Glas Naroda, 216 W. lgfth St., New York City. (2x) JESn XOPBEVftEK ia Terealnka Polka - - A tVa ralCek. Sir. M »» hi DCQUBSNB CWVBSm TAMSUKICA — it*. M 571 Za tor. cenik In eene ptaK obrnite na: JOHN MABSICB Inc. 4C3 West 42nd Street. New Yec% kovine, in uničijo 4udi laewt ks. zgradbe — a za čudo, tikove-cm lesu ne store ničesar. Zato delajo iz njega shrambe, kjer hranijo dragocene reči in listine iz njqga izdelujejo vrata, tla, stopnice in okenske okvire, ki jžh ne uniči niti vlaga, niti tjpohndba, niti žuželke. Izdelujejo pa tudi dragoceno krasno pohištvo, ki ima še to prednost pred druigmi, izdelanim iz dragocenega lesa, da namreč kras no prijetno diši Pri tem pa je. tako pnožen in obenem trd, da tam, kjer ga vežejo s kovinama, ne popusti in se ne rani, a ga je kljub temu dokaj lahko obdelovati. Zato ni • torej ^audno, da čakajo ob pristanišči^ Zadnje Indije vedno Številni parniki, ki odvažajo po Švica odganja begunce iz Belgije in Francije Poročilo iz Berna, ki ga podaja Overseas News Agency pravi, aa se je zadnje čase zateklo v. fevieo veliko število beguncev rz Belgije in Francije, katere pa so oblasti poslale nazaj. Begunci, kot pravi poročilo, Ibežijo pred novimi preganjanji Geštapa, ki je pričel nov lov na talce, ter novo izvajanje masnih aretacij ljudstva v okupiranih deželah. Demofcratični švicarski list "La Sentinelle" obsoja postopanje olblaisti, ter protestira proti deportiranju preganjanih __ __ _, ljudi, katere v premnogih slu- vsem svetuj čajih Čaka gotova smrt ob njHhj ' povratku v svojo domovino. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO -WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVAtmO CENO j J. m 50 X." i*-1 Pri narocbi se poslužite naslednj ejja kupona ] Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano ; knjigo: "TH£ TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime---r- fitl ulica ali Box št.-Mesto in država — Naročite lahko to "knjigo pri: ; * KNJIGARNI MGlas Naroda* 216 W&ST 18 th SWEET ' ' HIJW tOEK » y •GLAS RilODr - Raw V« FRIDAY, AUGUST 21, 1942 TSMIVOfUKN lWi TRUE RODOVI Dogodki ix nekdanjih dni. — SpL-al: EXGELBERT GANGL 73 URADNA POROČILA O BOJIH V JUGOSLAVIJI JUGOSLOVANSKI GUERILCI SE VEDNO PRIZADEVAJO TEŽKE IZGUBE ZASEDNIM ČETAM (J1C.) — Radio "Svobodna Jugoslavija" je oddalo dne 0. avgusta naslednje uradno poročilo vrhovnega poveljstva četni&ke in prostovoljske vojske o bojiih v Bosni in Sloveniji. •"Oddelki prve napadalske gueiilske brigade ;*o po zavzetju mesta Ključ nadaljevali svojo prodiranje v smeri na sever ter zasedli Senico in po divji abramibi sovražnika tudi Sanski mest V Ključu so ubili vojaki prve napadalne brigade 300 vs-tašev in ranili še mnogo večje število. Njihov vojni plen je bil nepričakovano bogat: en rrtožnar, 300 min, 7 strojnic. 150 pu^k. 60,000 strelov municije in velike količine druge vojne opreme Blizu Kupreša so imeli vstaši v teku štiri dnevne bitke več kot 200 mrtvih. Neprestani boji so nadaljujejo v centralnem delu Bosne, v ■J JUGOSLOVANI ZAVZEMAJO LAfiKE UTEDBE (JIC) — Radio pestaja Svo di tri strojne puške. . bodna Jugoslavija je oddala j Belokranjski guerilci s po-12. avgusta sledeče uradno po- močjo 5. oddelka slovenskih ročilo: iguerilcev nadaljujejo uničeva- '4 Vrhovno poveljstvo gueril- nje obkroženih laikih posadk ske in prostovoljske vojske po- in zavzemajo posamezne, sa-roča, da se razvija že več kot motno ležeče utrdbe. Razven 20 dni huda bitka v odseku trdnjave Dra«. so belokranjski Kupretš — Bnigojno. Posebno cruerilci zavzeli tudi utrdbe v divji so bili boji dne 6. avgu- Rožneim Dolu in Ratek. Posled sta, ko je ena naših napadalnih njega so vzeli z napadom, v brigad ubila v predmestju Ku- katerem je bilo ubitih 30 laških preiša preko 200 vstašev in za-J vojakov in nivno toliko ranje-plenila precej vojne opreme, nih. . Številni so bili tudi vsta&ki -j .. . . ranjenci v teh bojih. D*e 4. av-| Orug gueril ski oddelek je za gusta so se oddelki 5. gueril-1 ^ utnibo Zaic m ubil ske brigade spopadli z nemSko,'20 !asklh m častnikov, kolono pri Sarajevu in ubili 32 Naše izgube r teh bojih so bile nerriskrh vojakov. Med teple- insredno majhne in štejejo le 3 njeno vojno opremo so bile tu-'mrtve in 9 ranjenih. BOSANCI PORAZIJO ZASEDBENE ČETE (JIC.) — Radio "Svobodna Poguba Franceta Ribiča je bila, da mu je bil «ptemljeval«c 11; ja Prvlič. hVance ni imel samio toliko denarja, kolikor ga je bilo treba za vožnjo. Ostalo mu ga je še precej, ko sta stopila z llijo zopet na kopno zemljo. Pred njim se je razgrnil ves drug svet, drugi ljudje so ga .-rečavali, diugačno življenje, drugačni običaji so obračali na>e njegovo pozornost. Tako tuje, hrupno in Smrtno je bilo \>e o kolo njega, da :-e je zdel kakor otrok, ki ga postavijo v sobo, napolnjeno z najrazličnejšimi igračami. Gleda in gleda in ne vidi ničesar in nič ne ve, kam bi posegel, kaj bi vzel. "In kaj zdaj?" je vprašal France Preliča. . "Zdaj je najprej treba, da se nekoliko ra®gledava in udomačiva," je odgovoril Ilija, "le lepo z nienoj hodi in zaupaj ge nu popolnoma. Jaz sail tu kakor doma, zatorej ne bodi v -kibeh. Ti tudi Še ne ume« tujega jezika, zato bi te ljudje opeharili, ko bi zvedeli, da imaš nekaj drobiža. Zaupaj se meni, potem boš kmalu tukaj domač kakor sem jaz." Hodila sta po vt-likali-kill newyonskih ulicah. Kolikor je videl France sveta doklej, je bil groti temu tako neznaten in malenkosten da ga ni mogel primerjati ž njim. . "Ali se ne bova ogledala po kakšnem delu, po kakšnem opravilu ?" je silil France. "Ja to je še dovolj časa. Delo dobiva takoj, čim izpre-vidian. da ga bo nama treba. Jaz dobim dovolj dela in kakšnega lir čem, a zdaj še ni treba,'* ga je tolažil Prelič. "Ne bodi kakor otrok. Tu mo**a biti človek pogumen in odločen, sicer bi bilo l>olje, da bi o»»tal doma. In nemara se ti že toži po donm. A to ti povem, z domotožjem ne prideš nikamor, kvečjemu če se odpelješ takoj nazaj, odkoder si prišel. Pojdi S}>et za domačo peč!" France ni nič več govoril o delu. Zanašal se je na llijo, da mu ga preskrbi, ko pride doba za to. . Živela sta dobro in veselo rib Ribičevem denarju. . Prelič je vedel, kajn -e mora človek zateči, da si uteši vwe želje. "Hej, veliko življenje? človek se izgiibi v njem. nihče ga ne v id i. nihče ne ve /.an j. V njega šumečih in kipečih valovih odmrrje spomin na domačo tesnobo na tesnobo domaČega ?veta. f'lovek je svoboden, živi. kakor mu hoče srce! "Le živimo, dragi moj. živimo! To je najbolje in naj-pametneje! Življenje je zato, da ga človek uživa. Doma •sem bil kakor medved v kletki, a tu živim* kakor se mi hoče.. Nikar ne povešaj glave! Tu morajo hiti naše želje drzne, potem se uresničijo vsaj deloma. Malodušnost in ozkosre-no*t te je sklonila k zemlji. {Nad teboj zavihra veliko življenje in te pogazi in ugonobi!" ga je učil Prelič. ('lovek potuje po prašni cesti. Obleko mu pokrije prah, zdaj. Zdaj <še nazaj ne more, ker nima več toliko, da bi bilo za pot v domovino. "Zdaj je prišla doba. da izpolniš obljubo,'* je opozoril France Preliča. ■"Kakšno obljubo?" se je začudil Ilija. . "Dejal si, da mi preskrbiS dela, kadar ,ga bo treba," rekel Ribič. . "Vidi se. da si otrok." ga je zbadal Prelič, "vedno naj vodim kakor otroka. Saj si se vendar že moral raagloda-ti, da te ni treba vleči za povojke kakor majhno dete. S njean iz neposredne bližine ta-talw> je težko izhajati. Ko br ti ne bil prijatelj, bi te pustil .ko /porušili nekatere teh utrdb -.redi ceste. Na vseh koncih in krajiih se ti ponuja kruh, samo'da je streljanje iz njih prene-prijeti je treba zanj. A ti tiščiš roke v žepu in čakaš, da se halo. Dbe 7. avgusta so gue-ti pride delo samo ponujat." I rilci z napadom zavzeli vse V Francetu je vstajal črt. Najraje bi udaril Preliča po strjene postojanke in ujeli ve-ustih, da bi mu iabil vse umaoane zdbe, in potem bi ga res !>*<> št*vik> fasisticnih vojakov ostavil sredi ceste, da bi se lagubil in da bi ga uničil. Krotil se je torej in ga prosil pomoči. "Kar sav ime'ia, sva potrošila. Res, prijatelj, prosim te, smiio namigni mi, kam fee uaj obrnem za pivo sik>. Pa saj tudi ti ne boš mcgel živeti kar tako," je govoril Ribič. . "Zame se nikar ne bo i. Moja biiga naj ne bo tvoja bri-^a," je odvrnil Llija. "Pojdi, da ti pokažem, kje je dovolj k niha." Sla sta na obrežje. Velike ladje so stale tam v pristanišču. Vse polno ljudi se je gibalo. Vse je mrgolelo kakor v mravljišču. Težaki so prevažali na vozovih blago, drugi so \alili sode, tretji nosili na ramah zaJboje. Oni so znaišali raz-iio blago na ladje, drugi so «ra vlačili z ladij. Vsi so bili umazani in znojili od dela. Nihče ni počival. Žvijenje se je gibalo uaglo, enakomerno, brez oddiha, brez počitka. Mišice so bile napete. Dlani žulja ve kakor iz trdega podplata. Pazniki. nadzorniki so hodili med živimi stroji,, kričali, naganjali k delu. Vse je šlo prepočasno, leno, zaspano. Naprej, naprej! Brez odmora, brez prestanka mora delati tak živ stroj. Se toliko nima časa. da bi otrl znoj s Čela. Teče mu v debelih curkih po licu. Žile se napenjajo, ko nakladajo roke težak tovor na rame. Človek se skloni pod njim, ves ee za-:ibi. kakor da se zdajci prelomi v pasu. Ti živi stroji — uhogi trpeči ljudje — delajo tiho, nemo, z naporom vseh sil, s nadčloveškimi močlmi, z velikanskim samoaatajevanjem. Pogledi mračni, nobenega upanja ni, da bi bilo jutri bolje nego je danes. -In naj l:i fee kdo oglasil, samo s pritajenim zriihom se uprl krutemu delodajalcu — pri tej priči ga odslove '/ služll>e„ zakaj za vsakega ima sto namestnikov, ki čakajo, gladni in žejni tam v ozadju.. "Bože moj," je vzdihi'il France, "»ali me to čakat" "Da, dragi moj, tako bomo zaceli," odgovori Ilija. "To je ameriško delo.*' Bosanski Krajini in v mnogih okrajih Dalmacije. Slovenski guerilci se junaško upirajo lasikim divizijam, ki od jurga neprestano napadajo osvobojeno ozemlje. Vsled so-fraižnikove premoči v moštvu in orpremi, so se naši baaljoni in oddelki morali umaknii iz nekaterih krajev v področju Ljubljane, Kočevja in reke Kolpe. V srditem -papadu v Zagrad cu, ki leži v bližini Žužemberka, so slovenski guerilci porazili laško kolono in ubili 30 laških vojakov in častnikov. V bližini Podstenca trajajo srditi Slovenske Knjige JSK LEPA KNJIGA je kulturna p-lanka; odprimo jakov in častnikov, mrtvih in J1 v nate domove, odprimo ji srce . ranjenih. (Finzgar) Prav posebno težke izgube POUČNI SPISI je pretrpel sovražnik tudi v odseku Grosuplje—Borovnice, kjer boji trajajo že več tednov. ANGLEŠKO SLOVENSKO berilo (F. J. Keroi — Zrexann Cna t*— Bodo« drfavfjanj tiaj nmrtrflj« knjižit« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so Tsa pojasnil« In cakoni ca oaseljeac«. Cena S5 mbUi domači živinozdravnih Spisal Franjo Dator. — -78 »tratil. Trda »e*. — Zelo korintn« lojjlga za rsakega tivinorejca; opia razjiib bolezni in sdrmrlje- IIje; slike. Cen tL5f GOVEDOREJA Spita! R. Legrart. 145 strani s Pikami. Cena ne- uradno poročilo vrbovnega poveljstva guerilske vojske « dne 11. avigiista o bojih v Bosni: Po zavzetju Livna je uspelo Tudi poveljnik, ki je branil Livno, nerrtški major Jorge in znani krvnik, vstaški kapitan Vodopija, ki je u&inrtil preko 500 Sibov, se nahajata med ujetniki. fcojaic« prosimo, k o poiljcjo n naročnino, d« m poslužujejo — TOTTED STATES odroma OANADIAN POSTAL MONSY ORDER, ako ]t vam to priročno KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena 50 eentev MLEKARSTVO 8pisal Anton Pere. 8 slikami, 168 strani. — Knjiga za mlekarje id farmerje r spIoSnem. Cena 5* rroter OBRTNO KNJIGOVODSTVO !iM «tmnI. ezaoa. — Knjiga Je namenjena » prr) rrutl aa stavbno, nmetno in strojno ključar-nl^arstro ter telezollrantvo. Cena ti.— ZDRAVILNA ŽEU^ČA « Ktnini. Ceu 25 tmUn LISTKI Spisal Ksarar Mefika, «144 strani.) Cena 70c MARKO SEN J ANIN — 8LOTBN8K1 ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI SplHl iras /|l»ri*l. (120 stranL) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Teraorae (Iran Albreht) Bel« noti mali Junak. (DestaJevsktJ) FOoaafska zeodba (Alojs Jirasek) Na različnih potih (Frane Friseh) Verna dnše r rleah (Prosper Miri me) ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATIČJlC Knjiga je »rojerrsten pojav r slovenski književnosti, kajti t nji Je ? trinajstih dolgih pogiarjlh opisan lb trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov ▼ starem slovsnstva do danainjega dne. Knjiga Je verno srcalo naSega HrlJenJa ln trčenja. In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih teč kot mu more nuditi katerokoli oa9e Egod o vinsko delo. IS POGLAVIJ — 111 STRANI V PLATNU VEZANO «2. Pottnlns plačana Po 75c zvezek BeUegar (Artar Pa Fetgel) Po $1 zvezek Veridleos (Pater Kajetan) Radarska balada (Marija MaJerjera) Pingrlnski otok (Anatele Franc«) Po $1.50 zvezek Zločin in kasen (F. M. Dostojevski)) je te skupini od 200 stažev, pome-' V P°teku SZ^ tkanih z neiriškimi vojaki, daj^™ Je.P-dto vec kot 200j utrdi v zadnjem kotu Aiesta vgtal^v m, 40 nemt*kl,h namenom, da !>ocaka na priliod kfv Q*en\°\, so laških ojavenj. tf^^S*' 11 J strojnih pu.sk, 400 ročnih gra- Ta skupina ee je obupno j nat 300 100,000 strelov hranila prav do 7. avgusta. Na- munieije, minogo revolverjev, ši topovi go z direktnim strelja uniform in druge vojaške opreme. . KNJIGARNA .■:==- Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City (Nadaljevanje prihodnjič.) tako da je število ujetnikov naraslo na 400 laških vojakov, 250 v<=ta£ev in 35 Neoncev. Med ujetniki je 8 častnikov. Vstaški ujetniki, ki so se branili do zadnjega, pripovedujejo da >o častniki v obleganih utrdbah pobijali vse ranjence, da bi jim ne "bili v napoto pri organizaciji obrambe. r "SPANISH In 80 LESSONS" — Šp»-ttina t 20-tih nalogah. - Špansko^n-flegka slovnica. — Spisal jo Je R. D. L' Cortina. Ta knjiga je popolna in prav nič prikrajšana. Od prve do »adnje strani je je popolnoma Ista. kot jo je pisatelj napisal ln kot Je bila prvotno izdana za višjo ceno. Cena je zato nizka, ker srn ee porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nitjo ceno. Po tej pri prosti stopujevalni metodi vam Corinta pomaga, da se lahko na-u«te ftpanflčine. ro praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas n« brati, govoriti in razumeti Špansko, Corintovo kratko metodo so odobrili natelji, profesorji, ftole. poslaništva ln eksportne tvrdke po celem sveto. Je praktično, priproeto ln uspefino. Prodanih Je bilo 2e nad 2.000,000 Cortlnovib knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri """" KNJIGARNI SIJOVENIC PUBLISH (Po osvoboditvi Livna so na- , . . , še /rete zvedek za strahovite da vedno v sledwa zločine, ki so jih osvojevaki in| nav0 preden je po- Livnu so popolnoma iztrebili lož*no nan-10 meso ah kl vse srbsko prebivalstvo. V (zadnjih par tednih so pomorili tudi več stotin Hrvatov in večje število mohamedanoev. Ljudstvo je navdušeno pozdravilo bataljone prve napadalne brigade, ki je osvobodila Livno. Veliko število prebivalstva se je že prostovoljno pridružilo gueriUki armadi. kako je treba paziti na mesa&jevo in trgovčevo tehtnico. Konzumenti bi morali v vojnam času bolj paziti na to, da dobe pošteno mero in vagor kot pa se to dela v normalnih ■časih, ko kompeticija med trgovci in mesarji že sama sili iste, da »o pri tem kolikor toliko pošteni in točni. 'Hraiginja in manjša naloga gotovih živil in mesa daja marsikateremu mesarju in trgovcu ideje, ki njenra sicer koristijo, a odjemalcu pa odjedajo cente, ki «e koncema tedna ali meseca že lahko seštejejo v lepo vsoto. Odbor za mere in tehtnice ža- ga kupujete. 2. Gtejte, da .-e kazalec docela ustavi, preden je vzeto meso ali blago, ki ste ga kupili, s tehtnice. 3. Nikdar ne dopustite, da bi mesar ali trgovec tehtala z vašim mesom ali 'blagom tudi svoje prste. Kar lepo stran naj jih držita, kadnr tehtata vašo blago. 4. Pazite, da ni vključena v teži posoda, v kateri vam me-«ar ali trgovec nalaga mast ali kaj s ličnega. . 5. Poskrbite, da se seznanite Kitajci zavzeli dvoje mest I za sposobnost njihove organi-A , _ izacije je dejstvo da jim je Central News Agency nazna-1 uspel() upornika Dangiča iz zapoia, komaj par dni po tem, ko so ga b?li Nemci ujeli. Politični vpliv balkanske unije bi visoko nadkriljeval važnost posameznih balkanskih držav. nja, da so Kitajci zavzeli mesti Kvejki in Šamgjao v Kiangsi provinci. Prejšnji meseo so Kitajci zavzeli mesti Kvejki iu Hengfeng in Ijang, nekako sredi pota med Kvejkijem in Šangjaom in s tem so v otta-Fti 50 milj železniške proge, po kateri so Japonci nameravali prevažati vojni materjal na fronto v osrednji Kitajski. ING COMPANY, 216 West 18th Street, ... „ Nor York, N. Y. — Cena j« aamo $1.— torej priporoča koieumentoan, švicarski tisk o razmerah na ralkantj. (Nadaljevanje z 2. str.) njihovo ravnanje i lokalnim prebivalstvom preveč prijatelj- s pravilnimi meraani in težami l«ko, bi bil to le dokaz zato, da v vašem okrožju, ter zaihtevaj-ista plemenska sorodnost in te od vašega lokalneiga trgovca in miesarja. da vam pokažeta uradni pečat, ki znači, da so bile tehtnice in mere pregledane po tozadevnem uradn. 6. Dobro je imeti doma tehtnico, ki je točna, ker s tem s« lahko najprej ujame nepoštenega trgovca ali mesarja.. 7. Ko zaznate, da mesar ali trgovec sleparita pri .teži, ju nemiudoma naznanite mestnemu ali' okrajnemu' uradu za mere in teže. sličnost jezika znala uveljaviti tudi v teku sedanjih dogodkov. iNa Hrvaškem in v Sloveniji so pi edpogoji za razmah federalističnega stremljenja še bolj Ugodni. Hrvati so za to nalogo pes-eibno prikladni zaradi svojih naporov za pomirjenje, še za časa Jugoslavije. V zadnjem času je zasedba Slovenije in Dalmacije s strani laskih čet o-grom.no okrepila misel balkanske rveze. Hrvaški uporniki v 6voji gorečnosti komaj zaostajajo za Stibi, Dober primer DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna navodila, kako ameriški državljan. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri Izpttu sa državljanstvo, vsebuje knjižica 9e v II. delu nekaj važnih letnic Iz sgodovine Zedinjenlh držav, v III, deln pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenlh dritav, Lincolnov govor ▼ Gettysbnrgn. Predsedniki Zedinjenlh držav ln Poedlne države. Cen knjižici J« samo 50 centov. ln ae dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO, ti« West 18th St, New %mk