PLANINSKI VESTNIK
Prvi plezalec preko EEgerjeve soveme stene Anderl Heckmeir. star 93 let, je pod steno na TV sprejemniku spremljal letošnji septembrski spektakel.
vrvi, ki si je drznil poplesavati po žici smrti, ne da bi mu spodaj napeli varovalno mrežo. Smrt je seveda p režala tudi v tej steni, ali bo dobila priložnost ali pa jo bodo štirje alpinisti s svojim znanjem in tudi s kančkom sreče, ki jo vsak pustolovec še kako potrebuje, le uka-nili, pa je vseskozi ostajalo odprto vprašanje. Bogovi vremena so jim že stali ob strani, verjetno jim je bil ta spektakel kar všeč.
Televizijsko občinstvo pač zahteva razvedrilo. Po poročilih o hudi lakoti v Kongu In med temi vestmi, po potresu v Turčiji, po pobojih civilnega prebivalstva v Vzhodnem Timorju je televizija svojim gledalcem predvsem v Švici in Nemčiji dva dni posredovala televizijsko voden vzpon na neko goro. ki je dotlej že zahtevala toliko človeških življenj. Ali že v tem podatku ni dovolj zapeljivo vabilo h gledanju? Poleg tega so vabili čudoviti barvni posnetki in sanjska panorama. Če bi se vprašali po smislu lega kar dragega podviga (o stroških ustvarjalci projekta modro molčijo), bi bil odgovor težak. To je bila zabavna učna ura za alpiniste, ki se še odločajo, ali bi to postali ali ne, zelo vabljiv reklamni film, ki naj bi zbujal veselje do gomištva. Poleg tega je neposredni TV prenos odgrnil tančico s skrivnosti Eigerjeve severne stene in jo do potankosti razkazal vsem, ki so jo hoteli gledati, tudi tistim, ki ne bodo nikoli v življenju stopili na vrh katerekoli gore.
KRAJ NAJDBE BRONASTODOBNEGA ČLOVEKA JE ZDAJ POSEBEJ OZNAČEN
ROMANJA PO OTZIJEVIH SLEDEH
Tirolski dolini Vinschgau v Italiji in Otz v Avstriji sta zadnja leta postali tudi izhodišči planincev, ki dobesedno romajo na kraj, kjer so pred leti našli zmrznjenega Ot-zija.
Pred približno 5300 leti se je v tamkajšnjih gorah zgodila nesreča. Bil je čas tranzlcije iz kamene dobe v bronasto in železno. Nesreča pastirja, iskalca rud, morda trgovca ali lovca se je zgodila na ledeniku v višini 3213 metrov nad morjem pri prevalu Giogo dl Tisa (Tisenjoch) v gorah, kjer vrhovi sežejo tudi čez 3700 metrov visoko. Ponesrečenca sta po naključju našla nemška planinca šele 19, septembra 1991. Najdba povsem ohranjenega trupla in vsega, kar je nosil s seboj, je čez noč postala ena od najpomembnejših arheoloških najdb tega desetletja. Najprej so si tega pradavnega gornika pozorno ogledali znanstveniki v Innsbrucku, potem pa so ga na zahtevo Italije, saj je bil najden na njenem ozemlju - le nekaj metrov od meje - izročili sosedom, ki so ga že razstavili vbozenskem muzeju.
Kaj je počel Otzi v visoki gorski divjini, kamor danes prihajajo le zagnani in izkušeni planinci? Po vseh razpravah, konferencah, simpozijih in ekspertizah je še najbolj obveljalo mnenje, cfa je bil mož, ki se ga je prijelo ime Otzi, najbrž pastir. Tudi še zdaj prihajajo v te 482 kraje že na pomlad pastirji, ki ženejo svoje tisočglave
Kamenodobni sil bronastodobni človek Iz Sjmllauna, kot ga je ohrani] ledenik
črede čez dobrih 3000 metrov visoke prelaze na pašnike nad dolino Otz.
Davni pastir je najbrž šel pregledat pot, če je že prehodna za čredo. Znanstveniki so skoraj do potankosti rekonstruirali zadnje ure tega 45-letnega ponesrečenca, Skoraj zagotovo se je vzpel Iz doline Schnals na glavni greben, kjer ga je ujela noč. Ob poti si je zakuril ogenj In si skuhal ter zaužil kos mesa, katerega ostanke so našli v prebavilih. Ugotovili so, da je bil sicer
PLANINSKI VESTNIK
Pastirji s svojimi čredami na pomlad prečkajo insneieni ledenih pod aedlDtn Hochjoch (2875 m),
krepak, a vendarle ne najboljšega zdravja. Opazili so \
prelom na enem rebru in precej Črnine v pljučih, kar je \
bila posledica zimskega bivanja v zakajeni koči. Opazili \
so tudi, da so ga boleli sklepi, ki si jih je skušal zdraviti s	\
tetoviranjem. Našli so - pod koleni in v zapestju - 47	\
črtic in dva krtžka, narejena z vbodi in z uporabo oglja. Na, \
Vsekakor je bii možak kar izkušen gornik, saj je bii za	\ fl
visokogorje dobro opremljen. Bil je trdno opasan s tka-	^^KPm
nino, nosil je goienice, ogrinjalo iz kozje kože. usnjeno	'^■¿¿Mi
obuvalo, podloženo s finim senom, kučmo iz medvedo- ij^^Htt. ^^HJB
vega krzna in zelo dobro spleteno pelerino iz močnih rH^HL^H
travnatih bilk, kar ga je varovalo pred vetrom in dežjem.	jj^SUjT* '
Nosil je nekakino vrečo in v njej vsakršno kramo, tudi ' |r " i
orožje, lok in v tulcu 14 puščic, a sta bili le dve že na- h fg^v. .. ! J j?
red. Ugotovili so tudi, da se je nesreča zgodila pozno	'
pomladi, saj so v prebavilih našli ostanke rastline, ki se
razrašča le v tem času (Ostrya carpinifolia).
Ko se je odpravil čez glavni greben na severno stran,
se je vreme najbrž nenadoma poslabšalo; začelo je
snežiti, zašel je ter omagal ali zdrsnit in se poškodoval.
Zamedlo ga je, sneg, kije potem poledenel, ga je pokril
Kraj, kjer so ga našli, je zadnja leta obiskan; lahko bi ^^^H
rekli, da zlasti Tirolci z strani meje dobesedno ro- ^^^^^H^^^^Hj^^^^HKuGuSneft majo preval,	davnega rojaka. Kraj
označen s kupom	ploščo, na
piše, da je bil tu najden »človek s Simifauna«.	H
gredo na turo po
čred. Iz vasice Kurzras v višini 2011 metrov se vzpno ^^H^^^^^HHU^^HHnp ™ ¥ do koče Beliavista (2642 m), ki je odprta od sredine junija do konca oktobra (0473/662-140) Pot je markirana
belo-rde če. Nato prečkajo preval Hochjoch (2875 m) in	^^K	\
se spustijo v dolino Rofen. Spotoma se Izognejo str-	^^^f	\
mim snežiščem po poti, ki se drži morenskega skalov-	fl^^^B
ja. Pridejo do koče Hochjoch (2412 m) in potem v idiiič-no vasico Vent (1895 m). Hoje je kar za lepih osem ur. prenočijo se naslednjega dne vračajo, iz Ven-
toJt^™ d°'lni Ni^ertal d0 k0<;e Martha BUSCha Tako nekako J. bil za hojo po visokogorju pred dobrimi petimi tisoč- AQQ
(2501 m), ki je odprta od začetka julija do konca sep- letji opremljen otzi,	483
Tako nekako je bil za hojo po visokogorju pred dobrimi petimi tisočletji opremljen Otzi.
PLANINSKI VESTNIK
Led In sneg sta se jeseni leta 1991 nenadoma naglo stopila in odkrila ponesrečenca spred 5300 let - zdaj že legendarnega Čtzija.
tembra (0043/525-48-130). Potem naskočijo preval Niederjoch in se spotoma po robeh izognejo ledeniku; smer je označena s kamni. Na prevalu je Similaunska koča (3019 m), ki je odprta od konca junija do konca septembra (0473/669-711). S prevala večina »skoči« v hrib do kraja, kjer so našli Otzija, Pot je označena z rdečimi markacijami in kamni. Najprej se vzpno na hrib Jochkčfel (3143 m), za katerim je že legendarno najdišče. Do tja je od koče približno ura hoda; pot je zaradi snega kar zahtevna. V koči so na voljo vodniki.
Sfedi sestop v Vernagt, vas ob umetnem jezeru v višini 1711 metrov. Hoje je od Venta do Vernagta {brez obiska najdišča) dobrih osem ur. Večina planincev v Similaunski koči prenoči. V dolini Schnals so na voljo tudi gorski vodniki (0473/679-148) za celotno turo, V poletnem in zgodnje jesenskem času, ko je izlet edino priporočljiv, vozijo med Vernagtom in Kurzrasom (7 km) redni avtobusi {6 voženj dnevno). Izhodiščni kraj Vernagt je od Merana oddaljen 30 kilometrov. Visoko nad vhodom v dolino Schnals stoji na izpostavljeni višini romantični grad Juval. Leta 1983 ga je že razpadajočega kupil slavni alpinist in pisatelj Reinhold Messner. V gradu hrani tri zanimive zbirke - tibetanske umetnine, maske s štirih celin in slike z alpinistično tematiko. Grad Juval je na ogled od aprila do konca junija ter od začetka septembra do sredine novembra vsak dan, razen ob sredah, med 10. in 17. uro. Sam Otzi je od lani na ogled v arheološkem muzeju v Boznu (Bolzano) - Museo Archeologioo deli' Alto Adi-ge, Via Museo 43, (0471/982-098). Davni ponesrečenec počiva v zastraženem steklenem neprebojnem sarkofagu, v katerem je stalna temperatura 6 stopinj pod ničlo in vlažnost med 96 in 98 odstotki. Kopija je na ogled v vasi Natums pri vhodu v dolino Schnals, in sicer doma pri »stricu Taaju'.
NOVA KNJIGA ZA PLANINSKO KNJIŽNICO
LEP DAN KLIČE
ŽELJKO KOZINC
To je knjiga, ki bo zanesljivo našla dovolj širok krog bralcev - tistih obiskovalcev narave, ki jim mora kdo s prstom pokazati, kaj je kje res lepega in zanimivega. »Lep dan kliče« novinarja in pisatelja Željka Kozinca, 368 strani debela knjiga, ki jo je novinarjem prve dni oktobra predstavila ljubljanska založba Modrijan, je že tako delo; ko človek prebira Kozinčeve opise 150 izletov po Sloveniji, kar ne ve, kam naj bi se najprej odpravil, saj mu je malone vse manj znano ali popolnoma neznano. Kot piše avtor v uvodu, se je izogibal mestom in razglašenim turističnim krajem, z veseljem pa obiskal in opisal nekatere manj znane in celo neznane izletniške točke, le da so lahko dostopne in za povprečnega pešpotnika ne prenaporne. V teh izletih je zajetih 41 naravnih znamenitosti, 32 vasi, trgov in manjših pokrajin, 19 gora in hribov, prav toliko cerkva, 16 gradov, 11 zgodovinskih pomnikov in 10 arheoloških najdišč. S 433 barvnimi fotografijami ilustrirana knjiga na prvi pogled spominja na klasičen turistični vodnik, v resnici pa je v teh marsikje literariziranih potopisih pisec združil svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja. Vseh 150 predlogov za izlet je predstavljenih kot čudovita lirična pesnitev o slovenskih pokrajinah in njihovih prebivalcih, kot pravi urednik knjige, sicer nekdanji alpinist 484 Jure Senegačnik. Ker je Kozinc tudi prijatelj gora in
navdušen gornik, je v tej knjigi opisanih tudi precej lažjih planinskih izletov.
Z dovoljenjem avtorja in založbe Modrijan za pokušino objavljamo nekaj Kozinčevih predlogov za izlet, ko lep dan kliče v naravo. (Op. ur.)
KOZ JAK
•	Potok in slap Kozjak
*	Italijanske vojaške utrdbe iz prve svetovne vojne Oostop: Iz Ljubljane do Kobarida 116 km, iz Kobarida do Napoleonovega mostu še kilometer, nato pol ure peš.
Bližnji izleti; Tonovcov grad, Gregorčičev slap, Bre-ginj.
+ * *
Slapovi so kakor dekleta. Težko se odločiš, katera je najlepša. Le na natezalnici, ko bi mi pretili, da bom izgubil življenje, če ne bom zadel imena najlepšega slapa pri nas, bi poskusil srečo in rekel: Kozjak. Kdor hoče iz Kobarida skozi gručasto Drežnico pod razbrazdane strmall Krna, mora čez trdno zidani Napoleonov most na Soči. Takoj za mostom je dobro pustiti avto in se po ledeniškl travnati polici napotiti v zarezo pod Polovnikom, v grapo, ki najprej ne obeta nič posebnega. saj je nad njo nad senožetnimi strmalmi videti od pomladnega potresa 1998 tako nesrečno prizadeto vas Magozd. Markacije peljejo tudi k italijanskim utrd-