moliti

v Zakramentu ljubezni Božje.

Nl©fet©p© m©litvg

za obiskovanje nar svetejšiga Zakramenta.

Z dovoljenjem visokocasf. skofijstva Ljubljanskima.

Natisnil J. R. milic.

Preljubi kristjan!

PreUjnM bratce, sn preljube sestre
aar lepiš feratdTŠtae

RIŠN41K1A TELIMi

—

»ristus Jezus, naš Bog, je v nar sve-
_ tejšim Zakramentu, v Zakramentu ne-
' G - J  skončne ljubezni vedno med nami. Med
nami pa je le za nas, le zavoljo nas.
Na naših oltarjih tam biva, nam ponuja vse
zaklade svoje, nam nerazumljive ljubezni, ter
željno pričakuje nas, de bi prišli k Njemu, de
bi v obilnosti zajemali iz studenca Njegove mi¬
losti, vsaki za svoje potrebe; eni gnado spre-
obernjenja, drugi gnado stanovitnosti; eni to¬
lažilo, drugi spet serčnost; eni pomoč za se,
drugi spet za svojiga bližnjiga. Oh, in kako

potreba je nam vsim Njegove pomoči

4

Dragič pa, za toliko Jjabezen, ktero nam, ubo-
zim grešnikam, naš Bog v tem zakramentu
skazuje, ali Mu nismo dolžni za to tudi na¬
sprotne ljubezni? Če nas — hudobne On —
Bog toliko ljubi, ali Ga ne bomo ljubili tudi
mi? In kako pa Mu hočemo to ljubezen ska-
zovati ? Kogar radi imamo, smo tudi radi pri
njem. Ako tedej ljubimo Jezusa, svojiga
Boga, bomo tudi radi blizo Njega. Posebni
poglavitni namen bratovšine sv. Rešnjiga Te¬
lesa je pa ravno tudi ta, de se njeni udje radi
zbirajo okoli tebernakeljnov svojiga Boga, Ga
tam, kolikor premorejo, spodobno časte in mo¬
lijo, še celo uro se z Njim priserčno pogovar¬
jajo in radujejo. — De bi pa to sveto dolžnost
toliko ložej in lepši opravljali, sim Y T am, pre¬
ljubi! nabral tu nekoliko molitvic, ktere zamo-
rete opravljati pri obiskovanji nar svetejšiga
Zakramenta.

Pristavim le še samo to: 1. Namen

obiskovanja sv. Rešnjiga Telesa naj ti bo vse¬
lej le ta: de ponižno moli Jezusa Kristusa v
tem Zakramentu Njegove ljubezni, in Njegovo
Božjo prečujočnost med nami spodobno časti.
3. De s tem, kolikor premoreš, nadomestuj,
ali popravljaj tiste zaničevanja, ktere se ti
Božji skrivnosti delajo. 3. Ga preserčno prosi

5

potrebnih gnad; prosi Ga zlasti razsvetljenja v
dvomih, moči v skušnjavah, tolažila in podpore
v britkostih in težavah, ali gnade , ktera ti je
ravno nar bolj potrebna.

Obudi prav živo vero v ta Božji Zakra¬
ment. Pomisli dobro, kdo je v ti skrivnosti?
— Združi se z angelci, ki pred tabernakeljnam
noč in dan molijo svojiga in tvojiga Boga, —
Misli si, vsi udje te sv. bratovšine so te zvo-
lili in te poslali pred Božji sedež, de moli
časti in prosi živiga Boga; vsi pričakujejo,
de bi to imenitno, angelsko službo dobro
opravil.

Skerbno se varuj vse razmišljeuosti. Vse
druge skerbi, celo vse druge misli odloži za
ta čas. Bog ne daj, de bi zato ali s tem
iskal kake posvetne hvale, ker tako bi zapra¬
vil vse zasluženje. Misli si: sam, čisto sam
si v cerkvi in pa — Bog. Torej bodi gluh in
slep za vse drugo.

Nikakor pa ni potrebno, de bi vse te
molitve mogel odmoliti; veliko bolj Ti priporo¬
čim : Kadar prideš v teh molitvah na kaj,

kar bo bolj ginilo tvoje serce, obstoj in serce
naj samo govori z .Jezusam; vse boljši, vse
lepši bo govorilo, kakor ti jest popisati zamo-
rem. Jest bi celo djal, de vsiga tega v eni

6

uri obmoiiti ne moreš — tudi ne smeš; ja-
valne bi imel kaj dobička, ako bi tako hitro
molil, de bi vse to zmolil. Torej ljubi moj
kristjan! še enkrat: Moli premišljeno — naj

serce samo govori, in ako le eno molitvico
opraviš, pa tisto prav — zadosti bo. — Po¬
slednjič te prosim: Le enkrat zdihni tudf

za me I —

Med osmino praznika sv. Rešnjiga Te¬
lesa 1863.

predobrotljivi, ljubeznjivi moj
^^Zveličar! Ti sam si rekel, de si
df^resnično in bistevno pričujoč v
^podobah na videz revnih tega
^božjiga, nar svetejšiga Zakra¬
menta. Živo to verujem, o Go¬
spod , poterdi mojo vero! Molim Te,
o vsigamogočni Bog! Molim te, ki si
se ponižal iz zgolj ljubezni do mene v
zapušenim hlevu rojen biti, molim Te,
ki si se za me uboziga grešnika dal
križati, ki pa zdaj v svojim veličastvu
tam v nebesih kraljuješ, in boš nekdaj
prišel sodit žive in mertve. Le Tvoja
neskončna ljubezen Te je zakrila tako
skrivnostno v ta presveti Zakrament.
Živo to verujem, o Gospod! in ako-
ravno tega razumeti ne morem, vender
sim pripravljen, tavžentkrat umreti za

8

to vero, ako bi treba bilo. V ti terdni
veri pokleknem pred Tebe, o moj Bog,
ter se zedinim z vsimi nebeškimi du¬
hovi, ki Te molijo tu v tem presvetim
Zakramentu, z vsimi brati in sestrami
naše bratovšine, pa tudi z vsimi dru¬
gimi pobožnimi dušami, ki te molijo in
častijo v tem zakramentu Tvoje ne¬
skončne ljubezni. Z njihovo molitevjo
zedinim svojo molitev ter z njimi vred
zakličem:

„Bodi češen in hvaljen vsaki čas —

Nar svetejši in Božji Zakrament!“

1. Ptroinila m  d© fel

t® ifepaid® Etn@!li8 e

O kako srečen sim, ljubi moj Je¬
zus! de sim tukaj, tako blizo Tebe;
kako srečen, de smem s Teboj v tem
Tvojim tempeljnu govoriti, Tebi svoje
serce odkriti, Tebi vse dušne in te¬
lesne potrebe potožiti. Prosim Te, po¬
magaj mi, de vse to prav opravim.
Saj veš, kako sim želel s Teboj sam
govoriti, s Teboj samim biti; ker Ti si
moje veselje, Ti moje življenje, Ti moje
vse! Kaj mi pač vse pomaga, ako ni-

9

sim sklenjen s Teboj? Pri tebi pa, o
moj Bog! bi rad pozabil ves svet, in
vso njegovo nečimernost. Pokaži mi
torej, kako lepo je biti pri Tebi; pa
udeleži me tudi sladkosti Tvoje priču-
jočnosti, in daj mojimu sercu take zdih-
ljeje, tako hrepenenje, ki Tebi dopadejo
in so meni koristni.

Ta svet že za veliko milost ima,
ako kdo sme sam s kraljem ali cesar¬
jem govoriti. O koliko bolj srečen sim
jest, ker sim pred Teboj, o moj Bog!
s Teboj samim, in jest s Teboj sam go¬
voriti smem! O de bi pač dobro spo¬
znal to neskončno srečo! Ker mi pa
to milost skazuješ, dodeli mi tudi gna-
do, de bom tudi ves s Teboj zedinjen,
dokler tu pred Teboj klečim. Od verni
od mene vse razmišljenosti, ter vse
ptuje misli, ki me zamorejo odvračati
od Tebe; seženi iz mojiga serca vso
lenobo, vso mlačnost, de Te vredno
častiti zamorem. O de bi to uro dru-
ziga nič ne mislil, kakor le, kako bi
Te molil, kaj bi Te prosil, kako bi Ti
potožil svojo nezvestobo, svojo revšino,
kako bi serčno zdihoval k Tebi, o moj
Jezus!

Vi angeli Gospodovi, vi nebeški

i **

10

duhovi, ki tukaj v tem nar svetejšim
Zakramentu molite svojiga in mojiga
Boga, o naj se tudi jest vam pridru¬
žim, in z vami molim vsigamogočniga
Boga! Rad bi mu jest skazal, rad bi
Mu daroval tako cisto, tako serčno,
tako gorečo ljubezen, kakor Mu jo da¬
rujete vi, presveti duhovi. Oh, nado¬
mestite vi, kar jest ne premorem, in
sprosite mi tiste gnade, ki so mi po¬
trebne ravno zdaj, pa tudi za vse živ¬
ljenje.

8. s  dtasviann sttttim.

I. Neskončna ljubezen Jezusa Kristusa v
tem nar svetejšim Zakramentu.

O vsigamogočni, večni Bog, o
premili moj Zveličar! ki si v tem nar
svetejšim Zakramentu z neskončno do¬
broto, z nezapopadljivo ljubeznijo vse
svoje čudeže zedinil, lej! pred Tvojim
svetim tabernakelnam, pred Teboj kle¬
čim tukaj, de bi Te počastil, kolikor
le premore moje ubogo serce.

Vem, sv. vera me to uči; vem, o

11

moj presladki Jezus! de tu v tem Za¬
kramentu na altarji je svetiše, kjer Ti,
neomadežano Jagnje, Ti presveti, nar
viši duhoven vedno prosiš za nas. Tu
je altar presrečne sprave, kjer se Ti
vedno daruješ v prečisti dar za odpu-
šanje naših grehov. Tu je altar žgav-
nih darov, kjer se Ti nebeško Jagnje
vsiga in popolnama povživaš v gorečim
plamenu svoje neskončne ljubezni do
nas. Tu je altar vedniga kadenja, kjer
Ti, viši duhoven nove zaveze, kadilo
svojih prošnja in darovanj vedno poši¬
ljaš proti nebu za nas. O predrago
kadilo! kako prijetno mora duhteti pred
Tvojim obličjem, o moj Bog! kako Te
častijo te preserčne molitve, te po¬
polnama darovanja! V neskončnim po¬
niževanji svojiga edinorojeniga Sina na
altarji spoznaj, o večni Bog! Njega,
nad kterim imaš vse svoje dopadajenje,
ker ponižal se je zavoljo časti Tvojiga
presvetiga imena. Kakor ni časa, ka¬
kor ni kraja, de bi Te ljudje ne žalili,
tako tudi ni časa ne kraja, de bi Te
ne častil Jezus Kristus, Tvoj edinoro-
jeni Sin. Ljudje Te zaničujejo, Jezus
Te časti j ljudje se povzdigujejo, Jezus
se ponižuje; oni Te preklinjajo, On Te

12

poveličuje; oni so za Te vsi merzli,
On ves goreč; oni Te dražijo z ne-
številnimi grehi, On Te tolaži z vednim
češenjem. In ravno zato je v ti po¬
dobi beliga kruha, de se Ti vedno, ne-
prenehama daruje ter Ti skazuje tisto
čast, ktere Ti ljudje skazovati nočejo, ali
Ti jo celo jemljejo. —

O preljubeznjivi Zveličar! terdno
verujem, de si tu v tem nar svetejšim
Zakramentu pričujoč, in Te ponižno
molim. Oh kaj Te je nagnilo k toliki
ljubezni, k toliki dobroti, de tako naše
prevelike dolgove sprejemaš in jih pla-
čuješ za nas? Res, Ti plačuješ naše
dolgove, in vse bi poplačal za nas, ko
bi se mi nezvesti ne ustavljali ne¬
skončni ceni Tvoje presvete Kervi, ktero
si na sv. Križi za nas prelil; res, vse
bi poplačal za nas, ko bi se mi ne
ustavljali tudi neskončni ceni Tvoje
presvete Kervi, ktera še zdaj vsak dan
skrivnostno teče na Tvojih altarjih v
odpušenje naših brezštevilnih pregreh.
Sej (ta Tvoja, za nas grešnike prelita
Krije ravno cena našiga odrešenja. Ona
premaguje, ona zaderžuje pravico Bo¬
žjo , ktera bi ves svet po zasluženji
mogla pokončati. Ni pa samo to, kar

13

Ti, o moj Jezus! delaš in storiš v tem nar
svetejšim Zakramentu. Ne tolažiš sa¬
mo serda Božjiga, temuč deliš nam
tudi, ravno v tem Zakramentu vse le
mogočne gnade in milosti. Tukaj si
naš priprošnjik, naš srednik, kjer vedno
prosiš za nas, ter nam pridobiš in de¬
liš vse dušne in telesne pripomočke, vse
karkoli le potrebujemo.

Kolika sreča, o moj Bog! za me,
de si Ti moj srednik, tako sveti veliki
duhoven, razun greha vse naše slabo¬
sti občutil j torej pač dobro veš. kaj
nam je treba 5 zraven pa si Ti tisti ve¬
liki duhoven, ki zavoljo častitljivosti,
zavoljo svoje ljubezni do nebeškiga
Očeta zaslužiš uslišan biti v vsim, kar¬
koli poželiš! Vse smem torej upati, vse
dobro pričakovati od tako dobriga, od
tako mogočniga priprošnjika.

O moj preljubeznjivi Zveličar! če
vse to premišljujem, kar si nekdaj sto¬
ril za nas, in če še to pregledujem,
kar še zdaj vsaki dan delaš v tem nar
svetejšim Zakramentu za zveličanje na¬
ših duš, o kako Te vender moram
hvaliti, častiti in serčno — serčno lju¬
biti! Bil si v naročji svojiga ne¬
beškiga Očeta, vidi! si pa, de Ga lju—

14

dje na ti revni zemlji prav častiti ne
znajo, kakor zasluži; oli 1 zato si Ti
hotel v obilnosti svoje velike ljubezni
njihovo nezmožnost nadomestiti. Človek
si postal, med nami si živel. Ko si se
pa podal nazaj v naročje svojiga Očeta iz
kteriga si izšel, si v svoji neskončni
ljubezni znajdel še novi čudež svoje
ljubezni, de si na zemlji ostal, ako-
ravno si v nebesa šel, de z zasluže-
njem svojiga zakramentalniga življenja
še zmirej nadomestuješ, kar mi nepo-
polnama storimo; še celo Božji pravici
plačuješ, kar mi s svojimi grehi zadol¬
žujemo. Vse to namreč delaš pričujoč
v tem nar svetejšim Zakramentu, kjer
boš bival do konca sveta.

Ta prečudna ljubezen kaže Tvojo
neskončno modrost, Tvojo vsigamogoč-
nost, in Tvojo nezmerno dobroto, o moj
Bog! O zares nerazumljiva skrivnost,
Tebi v čast — nam v zveličanje! Pač
nov čudež Tvoje ljubezni, ki preseže
vse naše misli, ki nam deli, ne le kar
upati smemo, temuč nam da več, kakor
si le želeti zamoremo! Kako smo vender
dolžni, Te ljubiti, ker si nam pokazal
to serce, ki je nam tako vdano, za
našo revšino tako skerbljivo in za naše

15

zveličanje tako vneto! Kaj si nam še
storiti zamogel, de bi nam že ne bil
storil? — O kako lepo nam tu kažeš,
kak močno nas vender ljubiš!

Zares, presrečna duša. o Božji
Zveličar, o predobrotljivi Bog! ki se
zedinja s Teboj tu na Tvojih altarjih!
Vdeležuje se Tvojih djanj, Tvojih za-
služenj; o kolik dobiček! Ona moli
nebeškiga Očeta, kakor se Njemu spo¬
dobi ; časti Tebe, kakor si Ti vreden;
saj moljenje in častenje Tvoje je tudi
njeno. V ti veseli, v ti tolaživni misli,
o moj Zveličar! Ti darujem vse želje
svojiga serca. Zedinim se z moljenjem
in častenjem, s kterim Ti svojiga ne¬
beškiga Očeta tukej v tem nar svetej¬
šim Zakramentu poveličuješ, in Ga boš
poveličeval do konca sveta. Sicer je
vse to zasluženje res vse Tvoje, pa,
ker se Ti ravno v ti skrivnosti meni
daruješ, je taisto zares tudi moje.

O Gospod! de bi bil svojim učencam
dopovedal srečo, ktero so oni imeli, si
jim enkrat rekel: „Blagor jim, kteri

vidijo, kar vi vidite ! 44  te besede so pač
tudi nam rečene; in še več, naj bo njih
sreča kolikoršna koli, sreča naša je pa
vender le še veči, zato ker je ta Bog

16

med nami še bolj prečudno pričujoč, in
Ga mi ložje, bolj gotovo najdemo,
se z njim pogovarjamo, kadar in koli¬
kor in kakor hočemo; in pa, o neznana
sreča, celo prejeti Ga smemo; in ostal
bo pri nas do konca, ter je nam tola¬
žilo, moč in pribežališe v vsili potrebah
našiga revniga življenja.

O nezmernost, o čudež Božje lju¬
bezni! Vse, o Gospod! vse je pre¬
čudno v tem Zakramentu, čudeži, ki
jih tu delaš; gnade, ktere deliš; slad¬
kosti, ktere vživati daješ. Pa noben
čudež mi ni toliko nerazumljiv, ker po¬
znam Tvojo vsigamogočnost; ta edini
pa mi je popolnama nezapopadljiv: ču¬
dež namreč te Tvoje vse božje ljube¬
zni, in pa, de Ti — Bog — delaš ta
čudež tako revnim, tako hudobnim, tako
nehvaležnim stvarem. Pa, oh! vem in
spoznam, de Tvoja ljubezen je tako
velika, kakor je Tvoje bitje; in to je
neskončno, je večno; taka tudi Tvoja
ljubezen!

Pa, o moj Bog! to mi še ni za¬
dosti, de bi le veroval in molil ta ne¬
razumljivi čudež, temuč vdeležiti se
moram tudi sadu, kteriga ta skrivnost
naturno rodi. Ker se mi Ti daruješ,

17

in se uii daruješ tako prečudno, mi
mora tudi kaj koristiti ta neskončno ve¬
liko vredni dar, in tudi jest Ti moram
dati ljubezen za toliko ljubezen, in to
ljubezen si hočem — si moram v svoje
serce vsaditi tako globoko, de ne bo iz
njega nikdar več prešla. In ravno za
to ljubezen Te prosim zdaj, o moj Bog!
Vžgi v mojim sercu nebeški ogenj te
svoje ljubezni, in večkrat hočem tu sem
priteči, in zajemal bom iz te ognjene
peči sladkosti Tvoje ljubezni. Saj je
ta Zakrament tisto tolažilo, tista moč,
tisto pribežališe, ktero si nam Ti, o
moj Bog! zapustil. Tu si Ti, Bog in
človek skupaj, z dušo in s telesam, s
Kervjo in z mešam, meni v zgled,
meni v dar, meni v jed, meni v pod¬
poro, meni v tolažilo.

O za nas, na naših altarjih skriti,
premili Jezus! sveto ogledalo duhov-
niga življenja! mir, sladkost in veselje
pobožnih duš! ne bom več drugod sta¬
noval, tukaj bom v Tvojim svetiši, pri
Tvojih tabernakeljnih. Naj bo moje
življenje skrito, v tem Zakramentu, ze¬
dinjeno zmirej s Teboj! O Božja lju¬
bezen, prosim Te, dodeli mi, de se
celo svoje življenje tukaj zedinujem s

18

Teboj, de bom nekdaj, gotovo sklenjen
s Teboj, Te vekomaj vžival.

2. Velika nehvaležnost človeška proti
Jezusu Kristusu.

Pridite kristjanje, učenci Jezusa
Ki •istusa, pridite! in molimo Sinu Bo-
žjiga, ki je sama ljubezen; ki je z ne¬
bes prišel, de bi se nam ubogim daro¬
val, ki je z naročja svojiga Očeta izšel,
de bi v naših cerkvah stanoval: V e-

n i t e, a d o r e m e s ! — Pridite in

molimo Ga! — O nebeški Zveličar!
kolika je Tvoja ponižnost, de hočeš
prebivati v hišah, ktere so postavile
človeške roke, ktere so Tvojimu veli¬
častvu tako malo pristojne. Sicer Te
nebo in zemlja sprejeti ne more, ven-
der v svoji neskončni ljubezni hočeš
prebivati prečudno na naših altarjih. Ni
Ti bilo zadosti, de si v svojim po-
zemeljskim življenji prebival med ljudmi,
ki so Te tako grozovito umorili; še
potem si hotel med njimi biti, akoravno
si vedil, de Ti bodo Tvojo ljubezen,
Tvoje dobrote, gerdo z mnogoterimi
zaničevanji povračevali! O dobrota! o
ljubezen! zares Božja dobrota, Božja
ljubezen! ktere ljudje niso bili vredni,

19

in je še dan današnji ne zaslužijo.
P r o c i d a m u s a n t e Deum, p 1 o r e-
mus c o ra m Domino!  Pokleknimo
pred altarjem živiga Boga, spoznajmo
svoje pregrehe, objokujmo svoje hudo-
dobije. Med seboj imamo Boga, in mi
smo, kakor de bi Ga ne poznali. Pri
sebi imamo Boga, in še mar nam ni.
Zapušamo Ga in obiskovati Ga se
nam ne zdi vredno; ali, ako ga ob-
išemo, smo razmišljeni, neobčutljivi, za¬
spani, brez vse ljubezni. Oh, še hujši!
celo nespodobno, zaničljivo smo vpričo
Njega. In kako dalječ gre naša ne¬
zvestoba? celo do pohujšanja, do oskru¬
njenja, do Božjiga ropa.

Stermite ve nebesa! kliče ta za¬
ničevani Bog, in ve vrata nebeške se
groze tresite zavoljo hudobij mojiga
ljudstva. Zaverglo, zapustilo Me je,
Mene studenec žive vode, in kopalo si
je kapnice, de zavdano vodo zajema
iz njih.

Spoznamo, o Gospod! sramujemo
se, ker žalili smo Te in s svojimi hu¬
dobijami smo zaslužili, de bi tudi nas
zadele tiste strašne besede prerokove,
ktere je izrekel v tempeljnu pri Tvojim
darovanji, de boš namreč mnogim v

20

pogubljenje. Zares, preljubeznjivi Zve¬
ličar! Ti bivaš na naših altarjih, de
bi bil zvestim dušam zaklad nebeških
gnad — v večno življenje, oh, pa mno¬
gim boš, ker sami hočejo, v strašno
pogubljenje! Če premišljujemo nespo¬
dobnosti , ki so se zgodile in se gode
v Tvoji hiši, in celo takrat, kadar se
ponavlja pred našimi očmi tista velika
daritev, nad ktero stermijo vse nebesa;
če premišljujemo, bi rekel, čudež naše
nehvaležnosti in hudobije, ali se ne
bomo britko zjokali, in ali ne bo naše
serce žalosti se topilo?

Oh! ko bi mi, tako v svetih resni¬
cah podučeni, kakor smo, tam na Kal-
varji bili priče tiste kervave daritve,
ktero je naš Božji Zveličar za nas tam
opravil, ali bi bili, ne bom djal, tako
merzli, tako razmišljeni, tako nepobožni;
teinuč, ali bi bili tako nespodobni, tako
prederzni, tako brezbožni, kakor se ob¬
našamo pred altarji Gospodovimi? Ali
bi ne bili polni hvaležnosti, polni ča-
stenja, polni goreče ljubezni? — in
vender moli in se daruje za nas ravno
tisti Jezus tukaj na altarjih svoje lju¬
bezni; zakaj nam ne obuduje sveta vera
ravno tistih občutljejev? ali velikoveč,

21

ko smo toliko in tako lepo podučeni,
zakaj imamo vpričo svojiga Boga tako
temu nauku nasprotne občutljeje ?

Bojmo se saj pravične, pa strašne
šibe tako zaničevaniga Boga, bojmo se
neznanih nasledkov tako oskrunjene pre¬
svete daritve. Kri Jezusa Kristusa je
sklicala milost ponižnimu, skesanimu
razbojniku, tirjala je pa pravico nespo-
korjenim, terdovratnim Judam. Bog je
slišal takrat ta glas; bojmo se, de bi
ga tudi zdaj ne slišal, de bi ga ne sli¬
šal vam v večno pogubljenje.

O moj Bog! pred naj nas raji
smert zadene! Oh milost, o Jezus!
milost! odpusti nam vse grehe, s kte-
rimi smo Te razžalili v tej prečudni
skrivnosti! — Odpusti nam našo gerdo
nehvaležnost! — Odpusti nam našo
pregrešno merzloto! — Odpusti nam
našo toliko nespodobnost! — Odpusti
nam vse pohujšanje, zavoljo kteriga
zdihuje Tvoja sveta cerkev! — Odpu¬
sti nam vse oskrunjenje, Božje rope in
vse grehe, ktere koli smo storili zoper
ta Zakrament Tvoje neskončne ljubezni!
— Obžalujemo, prekličemo jih za zmi-
rej; radi bi jih omili s svojimi solzami,
radi oprali s svojo kervjo.

22

Y 7 i služabniki živiga Boga, ki go¬
rite za čast svojiga Gospoda, zedinite
se z nami, in objokujmo zasramovanja,
ktere se godijo našimu Bogu celo v
Njegovih tempeljnih; s svojo sveto go¬
rečnostjo nadomestite, kar manjka na¬
šimu kesanju, našimu obžalovanju.

Jest, ubogi revež, o moj božji
Zveličar! kaj hočem druziga početi, ka¬
kor britko objokovati svoje pregrehe?
Darujem Ti vse misli in želje, pa tudi
vse nagnjenja svojiga skesaniga serca,
ter za terdno sklenem, Ti zvestejši slu¬
žiti zanaprej.

Prav je, o Gospod! še potrebno
zame, de na to mislim, to premišljujem,
to za terdno sklenem. Oh, dozdaj sim
le premalo živo veroval, ni mi bilo do¬
sti mar za Boga, celo zaničeval sim
Ga, zametoval Njegove darove, zani¬
čeval Njegove gnade, in oh! celo o-
skrunjeval morebiti Njegove Zakramente;
in kar mi je bilo namenjeno v posve¬
čevanje, v zveličanje, sim obračal v svoje
večno pogubljenje. — Oh Gospod! zdaj
pa spoznam svojo hudobijo, obžalujem,
objokujem jo, in pripravljen sim popra¬
viti vse svoje hudobije.

O skriti, za nas darovani Bog! o

23

presveto, za nas zaklano Jagnje Božje!
od zdaj za naprej naj mi bodo Tvoji
sveti tempelj ni podoba svetih nebes, naj
mi bodo Tvoji sveti altarji sedež Tvo-
jiga usmiljenja, in Tvoje svetiše naj bo
pribežališe, stanovanje moji ubogi duši.
Moje življenje naj bo zanaprej skrito,
s Teboj sklenjeno v tem nar svetejšim
Zakramentu. Večkrat se hočem tukaj
s Teboj radovati, ter želim nadomestiti
svojo poprejšnjo lenobo, nespodobnost
in nezvestobo, kolikor mi bo le mogoče.

Za vse svoje življenje za terdno
sklenem, ne le ob nedeljah in prazni¬
kih, ampak kadar mi bo le mogoče, tudi
ob delavnikih, z vso nar veči spodob¬
nostjo biti pri daritvi svete maše; več¬
krat hočem, kolikor moč, vredno pristo¬
piti k Gospodovi mizi; hočem te tukaj
na Tvojih altarjih večkrat obiskati, Te
spodobno častiti, Tvoje hiše po svoji
moči lepotiti; druge ne le z zgledam,
ampak tudi z besedo k ravno temu če-
šenju napeljevati; z eno besedo, skle¬
nem in hočem, Te po svoji moči tako
častiti, kakor sim Te dolžan častiti, ka¬
kor Ti časten biti zaslužiš; in kar sim
premalo storil dozdaj, hočem nadorne-
stovati zanaprej. O Gospod! poterdi me

24

s svojo gnado v tem sklepu, zato, ker
upam od Tvoje neskončne milosti, de
mi boš dovolil, Te tukaj pred Tvo¬
jim tabernakeljnam zdaj spodobno ča¬
stiti , de Te tamkej z vsimi izvoljenimi
nekdaj na vekomaj molim, hvalim in
slavim. Amen,

4» p)P©di gv.

O mogočni, o dobrotljivi, o mili
inoj Jezus! edini Sin večniga Očeta; o
moj Bog ! ki si skrit v revni podobi be-
liga kruha, v svojih svetih tempeljnih
velikrat ves zapusen od človeških otrok,
večkrat žaljen v tem Zakramentu svoje
ljubezni, in z nehvaležnostjo, z neje¬
vero, z nespodobnostjo, z nezbožnostjo
in hudobijo človeško toliko zaničevan;
lej! tu pred Teboj klečim, z britkim
sercam spoznam in obžalujem vse te
pregrehe, ter prosim milost za se in
tudi za vse druge, ki so Te z menoj
vred velikrat že vžalili v tem nar sve¬
tejšim Zakramentu. Oh, ljubi moj Je¬
zus! ali si pač mislil na toliko našo
nehvaležnost, ko si nam ravno v tem

25

Zakramenta skazal polnost svoje ne¬
skončne ljubezni! ali si pač pričakoval
kaj taciga od nas? Ni Ti bilo zado¬
sti, de si za vse ljudi umeri na svetim
križi; ni Ti bilo zadosti, de si v naše
odrešenje in posvečenje pretočil zadnjo
kapljo svoje Rešuje Kervi; oh! to vse
Tvoji ljubezni do nas ni bilo zadosti;
še zdaj se daruješ, celo dan na dan,
o neprenehama se daruješ na naših al-
tarjih za nas; svoje presveto Telo, svojo
predrago Kri daješ v hrano našim du¬
šam ; noč in dan stanuješ v svojih sve¬
tih tabernakeljnih, de si tu v klavni dar
za nas, de si tu nam zdravnik, pastir,
srednik, svetovavec in tolažnik. Ali je
mogoče veči čudež? Zares tu je zlita
vsa Tvoja ljubezen čez nas! — Oh!
ali pa ni naša nehvaležnost do našiga
Boga ravno tako velik čudež?

O moj Bog! angeli Te molijo;
sedeži se pred Teboj ponižujejo; keru¬
bini se v čudenji s perutami zakrivajo;
serafini se v plamenu ljubezni hrepe¬
neče pogrezujejo; oh! i kaj je vender
človek, de Te toliko vleče nase, in še,
ko dobro veš, koliko Te ravno ubogi
človek zaničuje in ravno v tem Zakra¬
mentu Tvoje neskončne ljubezni? Ve-

2

26

liki Bog! večni Bog! Kralj vsili časov!
oh, de bi Te vsi vstvarjeni duhovi v
nebesih in na zemlji slovesno prosili
©dpušenja zavoljo vsili pregreh, ki so
bile kdaj storjene, in ki bodo še stor¬
jene vpričo Tebe zoper ta nar svetejši
Zakrament, zavoljo hudobij vsili krivo-
vercov, zavoljo brezbožnosti toliko ne-
jevercov, zavoljo oskrunjenja in Božjih
ropov toliko grešnikov! Z živo vero,
pa tudi z britkim sercam Te ponižno
počastimo in Te molimo v Zakramentu
Tvoje moči in Tvoje neskončne ljubez¬
ni. Obljubimo Ti, de Ti hočemo v
Tvojih svetili tempeljnih večkrat spo¬
dobno čast skazovati. Oh, zakaj ne
moremo Tebi dolžne časti nadomestiti s
prelivanjem svoje kervi? Saj ljubiti
in častiti Te hočemo iz celiga svojiga
serca. Pi •osimo Te, pomagaj nam,
podpiraj nas s svojo mogočno gnado
v tem terdnim sklepu. To pričakujemo,
to upamo od Tvoje neskončne dobrote.
Naj bo tako, naj bo, o Gospod ! —

Na svoje grešne kolena padem
pred Tvoj altar, o moj Bog! Naj

27

Ti bo hvala in zahvala za vse dobrote,
ktere si uii že skazal, in ktere mi še
boš; Tebi se zato vsiga izročim, Tvoj
hočem biti na vekomaj, amen! Vzemi
milostivo ta dar; darujem Ti sebe in
vse, kar sim in kar imam. Nič naj mi
ne ostane, kar bi ne bilo darovano
Tvoji ljubezni. Moje premoženje, moja
prostost, moje zdravje in moje življenje,
vse, vse naj bo Tvoje; delaj Ti z me¬
noj in z vsim mojim, kakor Ti hočeš.
Vse Ti dam, de bo vse Tvoje; svoje
premoženje, de bo dano ubogim, in se
z njim zaljšajo Tvoji sveti altarji; svojo

prostost, svoje zdravje in svoje življe¬
nje Ti dam, de bo vse posvečeno le v
Tvojo sveto službo; vse moči svoje
duše Ti dam, de Ti s taistimi zapove¬
duješ; vse hrepenenja svojiga serca,
de jih Ti čistiš; vse zadeve svojiga
zveličanja, de jih Ti, kakor veš in
znaš, vedno in vselej le v dobro ravnaš.
Kako bi Ti jest svojiga življenja ne
daroval, saj si Ti popred zame življenje
celo na križi bil dal? In kaj bi bil
zamogel še več storiti za zveličanje
moje, ko si umeri zame, in se še zdaj
na svojih altarjih vedno daruješ zame?

O ljubezen! o ljubezen neskončna!

2 *

28

ktere moje ubogo serce nikoli poverniti
ni v stanu; zgubljeni so vsi trenutki
mojiga življenja, zgubljeni vsi zdihljeji
mojiga serca, kteri niso bili Tebi po-
polnama darovani, o moj Bog! sprejmi
saj te trenutke mojiga življenja, ktere
mi je še Tvoja milost odločila;; naj Ti
bodo popolnama posvečeni. Č'e Te ne
morem tako ljubiti, kakor želim in ka¬
kor si Ti vreden ljubljen biti, oh! naj
Te saj toliko ljubim, kolikor Te ljubiti
le premorem. Res, moj Bog! rad pre¬
vzamem britkosti in težave, nadloge in
zaničevanje, de bom tako rekoč persi-
Ijen, se vsimu posvetnimu odpovedati
in tako zanaprej le Tebe ljubim, le po
Tebi hrepenim , le za Te in v Tebi
samim živim na vekomaj! Amen.

(Duša, ktera resnično hrepeni po
svojim zveličanji in ravno zato svojiga ne-
beškiga ženina — Jezusa Kristusa čez
vse ljubi, taka duša tudi prav v živo spo¬
zna vse dobrote, ktere ji nebeški Zveličar
deli, pa tudi nima nobene veči, nobene
lepši želje, kakor z Njim zedinjena biti;
hrepeni po nezapopadljivi sreči, Ga pre¬
jeti, Ga posesti. Torej, keršanska duša!

29

hodi rada, pogostama k sv. Obhajilu, pa
le s teni pervini namenam, de bi Jezusa
Kristusa častila, poveličevala, zmirej bolj
serčno ljubila; in s tem drugim namenam,
de bi zadobila gnade, ki so ti potrebne,
de se greha varuješ, v čednostih napreduješ
in tako dosežeš svetost in čast, za ktero
te je Bog vstvaril. Prosi z otročjim za¬
upanjem vsili teh gnad; saj On, ki se ti
samiga sebe vsiga daruje, ti ne more
nič odreči. Nar imenitniši, nar veči gnada
pa, za ktero moraš zdajle, to uro, prositi,
je gnada, de sv. Obhajilo v svojim živ¬
ljenji vselej, pa tudi na zadnjo uro vred¬
no prejmeš. In ravno zdaj, ko si tako
blizo Jezusa, ko ga lahko prosiš, kar in
kakor hočeš, zdaj je ravno nar bolj pri—
pripravno, de Ga prosiš za to gnado; in u-
slišal te bo, uslišati te mora. Ge serčno
zdihuj f)

dl© y

^§©8©| vredlno pp©|©dL

O moj Bog! večkrat mi je pripu-
šeno, pristopiti k sv. Obhajilu. To je
Tvoja gnada, o Gospod! za ktero Te
nikoli dosti zahvaliti ne morem, Skerbf
me pa, bojim se, de bi tega presv.

30

opravila prav ne opravil, de bi se prav
k njemu ne pripravil. Kolika nesreča
za me pa, o moj Bogi ako bi te Božje
skrivnosti prav ne prejel; kolika ne¬
sreča se le, ako bi ta nez&popadljivi Za¬
krament nevredno — sebi v pogublje¬
nje prejel. Groza in strah me je, ko
to premišljujem.

Moj Bog, moj preljubeznjivi Je¬
zus! zdaj sim pred Teboj, zdaj sim pri
Tebi; nekako pravico, se mi zdi, imam,
doželeti kaj posebniga od Tebe, in 1'i,
to dobro, za gotovo vem, mi vse lahko
daš. Veš, kaj imenitniga, kaj poseb¬
niga Te prosim? pa ne le za enkrat,
temuc za celo svoje življenje, pa tudi
ne le poverimo, temuč preserčno, koli¬
kor lepo le premorem, Te prosim, o
ne zameri mi, nadležno, silno Te pro¬
sim: daj mi guado, de Te vselej, celo
svoje življenje vredno, Tebi dopadljivo
prejmem. Ti sam vselej perpravi moje
serce, mojo dušo, kakor veš. de Tebi
dopade; daj, de vselej pristopim k
ti presveti skrivnosti s tisto živo
vero, s tistim ter dnini zaupanjem, in s
tisto gorečo ljubeznijo, z eno besedo,
vselej tako pripravljen, kakor tirja sve¬
tost, kakor tirja vrednost tega nar sve-

31

tejšiga Zakramenta. Jest pa tudi ob¬
ljubim, de s Tvojo gnado hočem vselej
storiti, kolikor bo le v moji moči, de
se pripravim, vselej tako se obhajati,
kakor bi si želel zadnjo uro svojiga
življenja. Amen, o Gospod! Amen.

(rdr^ŠEtJ®, i© fei
{»irejeGi.

Vem, o Gospod! de umreti bom
mogel 5 zavoljo grehov naših nas je
Tvoja sveta pravica obsodila v smeri.
Tisti zadnji trenutek — kdaj bo? to
samo Ti veš! — v zadnji vojski tega
revniga življenja, bom, bolj ko kdaj
popred, bom nar bolj potreboval Tvoje
pomoči zoper smertni strah in grozo
njeno: zoper dušne sovražnike, ki si bodo
na vso moč prizadevali, me pogubiti5
tudi zoper svojo slabost, ktera, oh! je
pač velika. Kaj ne? o moj Bog! de
me takrat ne boš zapustil. Večkrat v
življenji mi privoliš, de smem pristopiti
k Tvoji angeljski mizi in prejeti neraz¬
umljive skrivnosti Tvoje ljubezni; pri
vsim Tvojim usmiljenji Te prosim, dodeli

32

mi, de se vdeležim te velike gnade tudi
konc svojiga življenja. Oh, de bi bil tako
srečen, de bi pred smertjo to sveto
popotnico prejel s tako svetimi željami,
s tako razumnostjo, s tako serčnostjo
kakoršne mi bo potreba, de se Ti zad¬
njikrat vredno darujem, ter se s Teboj
svojim Zveličarjem ljubeznjivo sklenem,
preden stopim pred Te, svojiga pravič-
niga sodnika.

Zdaj le, o Gospod! Ti že naprej
darujem- za takrat svoje življenje, in
voljno hočem sprejeti vse bolečine svo¬
je zadnje bolezni in vse njene brhkosti.
Prosim Te pa za gnado, de, preden
zapustim to solzno dolino, se vredno
s Teboj sklenem, in v Tebi tudi za-
dobim gotovo zastavo večniga življe¬
nja. Takrat mi pomagaj, o Gospod !
takrat me poterdi, me očisti, mi poiajšaj
brhkosti mojiga ločenja, ter me sprejmi
po poti v neznano večnost. S tem še
le boš postavil krono vsimu, karkoli si
mi dobriga storil v vsim mojim življenji,
ko boš namreč moj zadnji zdihljej po¬
svetil in me med svoje milostljivo spre¬
jel. Amen.

33

Prošnji m  lep©«*

§few)ip»|® , « ? © a86 z@-p©rr pofla^tEt®

pC*©|!i*©|j@.

O predobrotljivi Bog! ki si tukaj
pričujoč in vidiš dno mojiga serca, glej
britkost, v kteri sim, glej vojsko, ki me
vedno obdaja! Ali je mogoče, de, ko
si mi že toliko dobrot skazal, ali je
mogoče, de bi me prepustil mojim so-
vražnikam ? Ne, o Gospod! akoravno
sim bil Tebi res nezvest, akoravno sim
res Tvojo gnado že velikrat zapravil,
vender sim še Tvoj; saj se zame da¬
ruješ tu na tem oltarji, saj mi pripustiš,
saj me še celo vabiš, naj pridem tu sem
k Tebi. Akoravno me na videz skor
zapustiš, in to po pravici, zavoljo mo¬
jih grehov, vender Tvoj serd ne bo
vekomaj. Sicer me neka temota obda¬
ja, mi strah in grozo dela, pa mi ven¬
der ni zakrita svetloba, ktera je vodila
dozdaj moje dobro djanje in nehanje.
Ali je mar mogoče, ker si me že toli-
krat rešil iz rok mojiga dušniga so¬
vražnika, ali je mogoče, de bi me zdaj
njemu prepustil, de bi se polastil serca,

34

ki je le za Te vstvarjeno, m ktero je
bilo že tolikrat posvečeno z gnado nar
svetejšiga Zakramenta. Ne, o moj Bog!
tega ne! Če tudi pripustiš, de me
skušnjavec skuša, tega pa ne boš pri¬
pustil, de bi me premagal; pa tudi ne
boš pripustil, de bi privolil v greh, ki
ga sovražim bolj, ko satana; ki se ga
bojim bolj, ko pekla. Gospod! ozri se
'na me reveža, s tistim milim oeesam,
ki prežene vso, še tako černo temoto!
Osramoti moje sovražnike; podpiraj
mojo slabo voljo in usliši pohlevno mo¬
litev potertiga serca, ki le v Te stavi
svoje zaupanje, od Tebe pričakuje
svojiga zveličanja, in bo vekomaj poveli¬
čevalo Tvojo milost, ki mu bo v pomoč
zoper vse dušne sovražnike. Amen, o
Gospod! Amen.

t>. UtiroljJ© v &a«t tv. Heinijtoui

Ted©««.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

35

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, \
Sin, vsiga sveta Rešnji Bog,
eti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, kteri si pri zadnji večerji
sam sebe učencam zavžiti dal, I
Jezus, kteri si v presvetim Zakra-j
mentu resnično pričujoč s ker-l
vijo in z mešam, z dušo in sl
telesam, po Božji in človeški*
natori,

Jezus, živi kruh, kteri si iz nebes!

prišel, i

Jezus, kruh angelov, \

Jezus, kruh vsih izvoljenih, /

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, -studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in nar čistejši dar,
Jezus, nekervavi dar noviga testa¬
menta,

Jezus, nedolžno Jagnje Božje, .
Jezus, skrita mana,

Jezus, beseda, ktera je meso po¬
stala, in zdaj vedno med nami
prebiva,

O nar svetejši Zakrament, t

Usmili se nas!

36

Nar veči skrivnost Božja,

Spomin nar večih čudežev Božjih,
Prečudno zuamnje nar veči ljubezni
Božje,

Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mertve,

Nar veči moč v skušnjavah,

Nar močnejši orožje zoper hudobni-
ga sovražnika,

Nar imenitniši vsih darov Božjih,
Presveti spomin Gospodoviga ter-
pljenja, in Njegove smerti,
Presveta Gospodova večerja, pri
kteri angelci strežejo,

Nar veči veselje pobožnih duš,

Nar veči dobrota vernih kristjanov,
Nar slajši živež naših duš,

Moč slabih,

Tolažba žalostnih,

Pomoč zapušenih,

Popotnica teh, kteri v večnost gredo,
Zastava večniga življenja, /

Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Jezus !
Bodi nam milostiv, usliši nas, o Jezus!
Vsiga hudiga, 1 odreši nas, o

Vsiga greha, j Jezus!

Usmili se nas

37

Nevredniga prejemanja tega presve-«
tiga Zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Prevzetnosti življenja, j

Vsih pregrešnih priložnosti in ne-l
varnost,

Skrivnih skušnjav in zalezovanja!

hudobniga duha , I

Vsih nesreč,

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. Za¬
krament postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje aposteljne obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s
svojim presvetim Rešnjim telesam
živiš,

Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre¬
svetim Zakramentu za nas daru-|

jes,

Z ljubeznijo, s ktero v tem darul
Božji pravici zadostuješ, I

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim krist-!
janam zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tim Zakramentu tolikanj nečasti
preterpiš, '

Reši nas, o Jezus!

38

Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje 1
milosti tako usmiljeno na nas J
gledaš, I

Z ljubeznijo, s ktero nas tako do-[
brotljivo poslušaš, I

Z ljubeznijo, s ktero v tem pre- /
svetim Zakramentu tolikanj gnad/
skazuješ, 1

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve-1
tim Zakramentu do konca sveta j
pri nas ostaneš, /

Mi ubogi grešniki,

De nam zaneseš, j

De nam vse naše grehe odpustiš,

De nas v živi veri v ta presveti J
Zakrament poterdiš in obderžiš,!
De v naših sercih terdno zaupanje!
v ta nar svetejši Zakrament o-(
budiš, 1

De v naših sercih gorečo ljubezen)
do tega nar svetejšiga Zakra -I
menta pomnožiš , [

De našo čast in pobožnost k temul
presvetimu Zakramentu pomnožiš 1
in ohraniš’. j

De nam gnado daš, vselej z do¬
bro pripravo k Tvoji Božji mizi I
pristopiti,

Reši nas, o Jezus! Te prosimo, usliši nas, o Jezus!

39

De nam sad tega presvetiga Za-\
kramenta obilno dodeliš,

De resnično češenje tega nar ča-
stitljivšiga Zakramenta med nami
pomnožiš,

De vso nečast od te nar častitljivši i
skrivnosti Božje zavaruješ in od-j
verneš, 1

De svojo sveto cerkev vižaš in o-|
hraniš,

De vsim, kteri v Te ne verujejo J
luč prave vere dodeliš,'

De naše misli k nebeškim željam
povzdigneš, ;

De naše serca s svojim milostljivim )
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
De nam vselej veselje nad tem j
presvetim Zakramentam v serce
daš, |

De vedno v nas ostaneš in mi v Tebi,
De nas ob koncu našiga življenja!
s to nebeško popotnico previdiš
in obveseliš,

De nas poslednji dan k večnimul
življenju obudiš,

De vsim dušam večni mir in pokoj
dodeliš,

De nas na sedeži svoje milosti do- /
brotno uslišiš,

Te prosimo, usliši nas, o Jezus!

40

Jezus, Sin Božji, Te prosimo, usliši nas,
o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas l

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. (Mešena si Marija.

Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spo¬
min svojih čudežev storil. —

On je živež dal njim, kteri se Njega boje.

Kruh z nebes si nam dodelil, ki vse
razveseljenje v sebi ima.

S tvojiga oltarja, o Gospod! prejema¬
mo Kristusa, v kterim se duša in
telo razveseli.

41

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudnim
zakramentu spomin svojiga terpljenja
zapustil,* dodeli, Te prosimo, de svete
skrivnosti Tvojiga Telesa in Tvoje Ker-
vi tako častimo, de sad Tvojiga odre¬
šenja vedno v sebi čutimo. Kteri ži¬
viš in kraljuješ z Bogain Očetam v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

D®. m  Si. pg&Otna.

Kako mile, kako ljube so mi Tvo¬
je prebivališa, o Gospod vojskinih trum!
Moja duša hrepeni in koperni po Tebi,
de skorej omaguje.

Ti, o živi Bog, o vir življenja!
bivaš tu pri nas, in le za nas, zato se
širi moje serce in moje meso se veseli
v živim Bogu. Ali je kje veči sreča,
kakor noč in dan Boga imeti pri sebi,
noč in dan bivati pri svojim Bogu?

Naj si iše in najde tiča svoje za¬
vetje in gerlica svoje gnejzdo, kjer iz¬
vali svoje mladiče :

Jest pa, o Gospod, vojsknih trum!

42

si zvolim Tvoje oltarje v svoje zavetje,
v svoje pribežalise. Saj tu najdem svo-
jiga Boga, in Ga molim; tu najdem
svojiga Kralja, in se Mu poklonim; tu
najdem svojiga Očeta, in Ga serčno
objamem; tu najdem svojiga prijatla,
in Mu odkrijem svoje tožno serce; tu
najdem tudi klavni dar, in Ga darujem
v zadostenje svojih grehov.

Blagor jim, kteri prebivajo v Tvoji
hiši, o Gospod! ktera je veličastniši,
kakor kraljeve poslopja; tu je podoba
sv. nebes, nebeški Jeruzalem. O pač
blagor meni, ko bi mi bilo dano, vedno
tu biti, vse dni svojiga življenja pre¬
živeti v drušini nebeških duhov, kteri
zmirej tukaj molijo Tebe, svojiga Boga!

Blagor človeku, ki ima pomoč od
Tebe, ki iše tolažila le pri Tebi; v
svojim sercu si napravlja stopnice, po
kterih se povzdiguje iz te solzne doline
proti nebeški domovini, po kteri hrepeni,
kjer vekomaj biti želi.

Začetnik in dajavec postave daje
obilno svoj blagoslov njim, ki Ga išejo
v duhu in v resnici. Vedno močnejši
prihajajo in stopajo od čednosti do čed¬
nosti, de bodo nekdaj pripravni, gledati
od obličja do obličja Kralja vsih kraljev,

43

Boga edino praviga v blišobi Njegoviga
veličastva, ki Ga tukaj molijo le v za¬
grinjalu Njegoviga poniževanja.

Oh, Gospod, Bog vojsknih trum 1
naj bom tudi jest med temi srečnimi,
med temi izvoljenimi! O Bog Izraelov,
Bog Jakobov! usliši mojo molitev, in
milostno poslušaj moje revne prošnje;
moji zdihljeji naj Ti bodo ljubeznjivo
kadilo, proti Tebi puhteče.

O nebeški Oče, vsigamogočni Bog!
bodi nam varil, bodi nam bramba! Glej
obličje svojiga Maziljenca, glej svojiga
Sina: in poglej, kam Ga je pripravila
Njegova ljubezen do nas, in kam Ga
je pripeljalo hrepenenje, povikševati
Tvojo čast!

Bes. moj Bog! boljši je en sam
dan pred Tvojim oltarjem, kakor cele
leta, kakor milijone let v hišah posvet¬
nih, v nečimernim razveseljevanji. Spo¬
znal sim njih prazno minljivost. Gorje
mu, kdor je še navezan na nje!

Zvolil sim si, hrepenim , biti v
Tvojih svetih hišah nar manjši, tudi za-
ničevan. Ljubši mi je to revno stano-
vališe, kakor mogočne pohištva grešni¬
kov; ljubši, kakor vsi šotorji, vse po¬
slopja posvetnjakov.

44

Svet je krivica, nečimernost in
laž. Bog pa, ki Ga molim v Njego¬
vih svetiših, je Bog usmiljenja. Njego¬
ve besede so sveta resnica; Njegove
obljube resnične in zveste. Tukaj nam
deli svoje gnade, tam pa nam priprav¬
lja večno veličastvo. Kaj hočemo še
več ?

Hodimo torej po poti pravice in
nedolžnosti, in pravičnim in nedolžnim
obljubljeno plačilo bo nekdaj naš delež.
O Bog vojsknih trum! srečen je tedej
človek, kterimu se studijo pozemeljske
reči, in edino le v Tebe zaupa. Tebi
se torej darujem, o Gospod! sprejmi
milostno ta dar v čast', ktero Ti skazati
želim in vekomaj me ohrani.

Čast bodi Očetu i. t. d.

ff. Pirošinja ti§t©, m  fet©f©
iHG® p.asebnoi Mimi mimfiiti.

Ne le za se, tildi še za druge Te
moram prositi, o moj Bog! Akoravno
nevreden, pa vender v zaupanji na Tvojo
neskončno milost, zlasti zdaj, ko sim
tako blizo Tebe, Te prosim za vse ti¬
ste, za ktere moliti me ljubezen veže,

45

kteri so z menoj se posebno sklenjeni
ali po veri ali po natori.

Ker sim ud Tvoje svete katoliške
cerkve, Te prosim nar pred za njeniga
vidniga poglavarja, Tvojiga namestnika,
našiga rimskiga Papeža Pija. Ohrani
ga, o Gospod! oživljaj in osreči ga
na zemlji, in ne daj ga v voljo njego¬
vih sovražnikov. — Prosim tudi za
našiga škofa Jerneja. Gospod! ohrani
ib obvaruj ga vsiga hudiga. — Prosim
Te pa še jdalje za vse druge Tvoje na¬
mestnike, za naše dušne pastirje, za
svojiga spovednika, za vse pridigarje,
mašnike in vse cerkvene učenike. Go¬
spod! daj jim svojo pomoč, de sebe in
nas vse pripeljejo srečno skoz to ne¬
varno , solzno dolino tje v našo pravo
domovino, k Tebi v svete nebesa. —
Razlij svojiga svetiga Duha čez celo
keršansko, apostoljsko cerkev, preoberni
vse krivoverce, pripelji v njo vse neje-
verce, in tiste, ki so od sv. cerkve
ločeni, de bo le en hlev, kakor je en
sam višji pastir! Obvaruj vse pravo¬
verne tiste nesrečne merzlote do svetih
reči, tistiga zaničevanja in zasramovanja
svetih resnic, ktero zlasti današnji dan
hoče okužiti vesoljni svet. Gospod!

46

daj vsim vernim kristjanam gorečnost,
daj jim ljubezen do Tvojih svetih na¬
ukov, de v ponižnosti verujejo skrivno¬
sti Tvojiga razodenja in spolnujejo Tvoje
zapovedi. Daj vsim grešnikam gnado
resničniga spreobernjenja. — Posebno
preserčno Te prosim za nedolžne. Oh,
Gospod! Ti ves, koliko preže porna-
gavci satanovi na nje, Ti veš, v ko¬
liko nevarnostih oni žive; Gospod! va¬
ruj jih; sej oni so lepotičje Tvoje svete
cerkve. Ohrani tudi vse spokornike v
vedni stanovitnosti, de srečno končajo
svojo vojsko in krono nebeško do¬
sežejo.

Ker sim pa tudi ud keršanskega
cesarstva, Te prosim ob enim za na-
šiga cesarja Frančiška Jožefa. Go¬
spod! stori ga srečniga, in usliši nas
v dan, ko Te zanj prosimo. Vodi,
razsvetluj vso našo deželsko gosposko,
de nas le na to napeljuje, kar je k
Tvoji Božji^ časti in nam vsim v zve¬
ličanje. — Še Te prosim za našo do¬
mačo deželo. Gospod! ne odvzemi
nam zavoljo naših pregreh luči svete
vere; ne daj, de bi se kriva vera ši¬
rila po naši lepi deželi; ne pripusti no¬
benih razpertij med nami, temuč dodeli

47

nam svojiga Duha, de nas edini in
vodi po poti ker'sanske ljubezni v sveti
raj. Gospod! posveti, zveličaj nas vse;
tega Te prosim po Tvojim neskončnim
usmiljenji, ki je edino upanje naše.

Še Te prosim, Gospod! za svoje
starše, brate in sestre, znance in pri—
jatle, žlahtnike in dobrotnike, tudi za
svoje sovražnike. Zedini nas vse z
vezjo svoje čiste ljubezni, de spolnu-
jemo na tanko vse Tvoje zapovedi in
Te nekdaj v nebesih na vse vekomaj
hvalimo in častimo, slavimo in vživamo.

O Jezus! Ti naš srednik! ki si
tukaj v tem nar svetejšim Zakramentu
resnično pričujoč, moje molitve bodo pri
Tvojim nebeškim Očetu še le zaslu-
ženje imele, če bodo zedinjene s Tvo¬
jim neskončnim zasluženjem, združene
s Tvojimi prošnjami; zato, o moj Je¬
zus! prosi za me, prosi z menoj za
me in za vse, za ktere sim dolžan mo¬
liti. O de bi bila moja uboga duša,
ki je bila tolikrat Tvoje stanovanje, se¬
dež Tvojiga nezmerjeniga usmiljenja.
Naj gre mogočni glas Tvoje Rešuje
Kervi od tukaj, iz tega tabernakeljna
tje v nebesa pred sedež Božji, de mi
zadobi gnade, za ktere sim prosil za

48

se in za vse druge. Amen, o Gospod!
Amen.

Še nekaj imam na sercu, o Go¬
spod ! prosim Te za tiste, ki so v
bližnji nevarnosti, zgubiti svojo dušo;
prosim Te prav presereno za terdo-
vratne grešnike, kteri za nobene opo¬
mine nič ne marajo. O Gospod! za¬
voljo svojiga svetiga Imena se jih usmili,
ne zapusti, ne zaverzijih! Cena Tvoje
Kervi so. In ako ni drugač, tukaj jih
raji tepi, de le rešiš njih uboge duše!
Gospod! te Ti posebno priporočim.

fi. Motite^ m  ud)© naše fena®
lovilne«

Ako že za druge molim, o moj
Bog! moram še tudi posebej prositi za
nje, s kterimi sim sklenjen v ti lepi
bratovšini. Ker smo se zedinili, de bi
Tebe, o večni Bog! častili in vedno
molili v tem nar lepšim Zakramentu
Tvoje neskončne ljubezni, de bi Tvojo
čast z lepšanjem Tvojih svetih tempeljnov
povikševali, o tedaj se pač spodobi, de
so tudi naše molitve nekako zedinjene,
de tudi po duhovno združeni eden dru-

49

gimu pomagajmo, povikševati Tvojo
čast in slavo. Prosim Te torej, o Go¬
spod za vse ude naše lepe bratovšine
kakor tudi zase; skazi nam obilno svojo
milost, dodeli nam potrebnih gnad;
zlasti to gnado, de Te vselej vredno
častimo in molimo, kadarkoli se znaj¬
demo pred Tvojimi oltarji, de ne bomo
nikoli pešali v Tvoji službi, temuč de
bomo vedno vneti za Tvojo čast; po¬
tem Te prosim, dodeli nam gnado, de
se vsiga greha skerbno varujemo, svoje
serce posvetnim nečimernostim vedno
bolj odtegujemo, de vse britkosti in
težave voljno prenašamo, Tvojo voljo
v vsim na tanko spolnujemo, se v vsim
Tvoji previdnosti radi podveržemo, nar
bolj pa, o Gospod! Te prosim, daj nam
vsim, de Te zares čez vse ljubimo!

Oh, kolika sreča za me! ker sim
sklenjen s tolikimi svetimi dušami, ter
sim deležen vsih njihovih molitev in
zasluženj! O moj Bog! kadar so tu¬
kaj pred Teboj, Te molijo, in Te mo¬
lijo tako preserčno, tako pobožno, so
v Tebe vsi zamišljeni; oh, jest pa sim
vpričo Tebe tako mlačen, tako raztre¬
sen, tako nepopolnama. Upam pa, o
Gospod! de njih gorečnost bo nado-

50

aiestila mojo mlačnost, mojo nepopol-
namost. Saj tudi zame molijo, upam
de lepši, kakor jest. Razlij tedej, o
Gospod svoje gnade čez nas vse, ker
smo tukaj na zemlji -združeni pred Tvo¬
jimi oltarji, de bomo tudi združeni nek¬
daj tam v naročji 1’vojiga veličastva,
Te vekomaj od obličja do obličja molili
in častili. Amen.

It duši® v viteafo.

129. Psalm.

Iz globočine vpijem k Tebi, o Go¬
spod ! — Gospod, usliši moj glas! Naj
poslušajo Tvoje ušesa glas moje proš¬
nje. — Gospod! ako boš na pregrehe
gledal, kdo bo obstal, o Gospod! —
Tode, pri Tebi je sprava, in zavoljo
Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod!

— Moja duša čaka Njegove besede,
moja duša v Gospoda upa. — Od ju¬
tranje straže do noči naj Izrael v Go¬
spoda upa. — Ker pri Gospodu je
usmiljenje, in pri Njem obilno odrešenje.

— In On bo rešil Izrael vsili njegovih
hudobij. — O Gospod! daj jim večni

51

mir in pokoj, in večna luč naj jim
sveti!

Oče naš. (Mešena si Marija ...

Gospod! usmili se jih, ki tolikanj
hrepene po Tvojim obličji; prizanesi jim
in reši jih iz ponočne temote! Zlasti
Te prosim za duše mojih ranjcih žlaht-
nikov, dobrotnikov, znancov in prijatlov,
in za vse tiste duše, za ktere sim dol¬
žan moliti, za ktere moliti je Tebi nar
bolj dopadljivo. In zato, o moj Bog!
Ti za uboge duše v vicah darujem
skoz Marijne roke vse svoje zadostivne
dela in tudi vse dobro, kar bi drugi
meni v življenji ali še po smerti storili,
zedinjene z zasluženjem Jezusa Kri¬
stusa, Marije prečiste Device in vsih
Tvojih svetnikov. Amen.

(Za to obljubo, ki se imenuje: „Ve-
likoserčna ljubezen do ubogih duš v vi-
cah“, so sedanji Papež Pij IX. 20. list.
1854 podelili tele odpustke: i. Vselej, ka¬
dar se vredno sv. Zakramenti prejmejo,
popolnama odpustek za duše v vicah. 2.
Vsak pondeljik [pondeljik je še posebej
dušam v vicah posvečen] tudi popolnama
odpustek, kdor pobožno sv. mašo sliši, še
celo, ako bi ne mogel v pondeljik biti pri

52

sv. maši se tega vdeležiti zamore tudi v
nedeljo. Se ve de mora biti v stanu
gnade Božje in navadne molitve za od-
pustike opraviti. 3. Kdor to obljubo stori,
zamore vse odpustike, kakoršine bratov-
šine koli, za duše v vicah oberniti.)

!4t pp©d) «!©»

sušam sc  map svat@|i!mi

1. Kako svet, kako veličasten je
ta kraj! Hiša Božja je, in vrata ne¬
beške. Angeli Gospodovi molijo tukaj
svojiga Boga.

2 .  O Božji Zveličar! ki si tukaj
pričujoč, milostno se ozri na me! Ti
veš uboštvo moje duše, Ti vidiš rev-
šino mojiga serca; oh očisti, posveti
me, vleci me, naveži me vsiga na-se!

3. O de bi moj jezik vedno in
le Gospoda častil, in nikdar ne odjenjal
Ga slaviti v tempeljnih Njegovih!

4. Tvoje prebivališe, o Gospod
vojsknih trum! naj razveseljuje moje
serce. O kako prijetno, kako Ijubez-
njivo, kako lepo je tukaj pri Tebi!
Moja duša vedno sem hrepeni.

53

5. Sto- iti stokrat hvala naj Ti
bo, o Gospod! za ta veliki čudež Tvoje
ljubezni!

6. Angeli Božji! zedinite se z
menoj, ali prav za prav, pripustite, naj
se jest vam pridružim, de združeno ča¬
stimo svojiga Boga!

?.  O ve vse ljudstva vesoljniga
sveta, pridite in molite svojiga tako
dobriga Boga!

8. Moj Bog! 'IM si moj Odreše¬
nik, moj Zveličar, • moj varh , moj to-
lažnik in moje vse. Kaj hočem še
iskati na svetu, kadar sim pri Tebi?

9. Gospod! za Tvojo hišo gorim,
in ker vem, kako si tudi tukaj zaniče¬
van, to nezrečeno žali moje serce.

10.  Zakaj mi vender ni mogoče,
pripeljati leseni vsili človeških sere, jih
postaviti pred Tebe, de bi jih vnel z
ognjem svoje nebeške ljubezni! Res
svoje serce Ti darujem; o Gospod!
naj neprenehaina gori v tem ognji Tvoje
ljubezni!

11.  Jezusovimu Imenu naj se
pripogujejo vse kolena v nebesih, na
zemlji in pod zemljo!

12. O sveti Bog! Ali Te smem
res pogledati, jest zaveržena, hudobna

54

stvar? — Oh, ne le privoliš, celo va¬
biš me. Ali smem biti tako nehvale¬
žen, de bi Te ne poslušal in ne prišel
k Tebi?

13. Moj Bog, moje vse! zakaj
nimam serca, ki bi bilo Tebe vredno?
— Vender, če še tako ubogo in revno,
vender Ti ga darujem; stori ga Ti
vredniga!

14. V es sim Tvoj, ljubi moj! in
Ti ves moj ! Kaj išem še druziga na
zemlji ?

15. Kdo? koga me bo ločilo od
Tvoje ljubezni? — Res nič ne! ne brit—
kost, ne težava, ne lakota, ne meč, ne
terpljenje, ne smert, nič me ne bo lo¬
čilo od Tebe, Bog mojiga serca!

16. V se stvari preidejo, vse po¬
svetno je minljivo, le Ti vekomaj osta¬
neš. Na koga bom navezaval svoje
serce tu na zemlji? saj bom mogel vse
zapustiti.

17 .  Sveto pismo pravi: Dnevi

človekovi so kratki; meni se pa moji
dolgi zdijo. Kdaj bom končal tek svoje
revšine, de se sklenem s svojim Bogam
tam v pravi domovini, v nebesih.

18. Ako mi britkost napolnuje
serce, zakaj bi ne pil kelha, ki mi ga

pošlje moj Bog 5  saj je vender Njegov Sin
veliko britkejšiga pil za moje zveličanje?

19. Stori z menoj, o Gospod!
kar Ti je ljubo; kušniti hočem roko,
ktera me tepe; k Bogu, svojimu tolaž-
niku, se bom zatekel; pri Njegovih ol¬
tarjih bom vselej pomoč najde!.

20. O kako dobro je, na Boga
zaupati! On je pribežališe ubogim, to¬
lažilo žalostnim.

21. Dobri, dobrotljiviusmiljeni
Bog se imenuje. Kolikanj dobrot nam
skazuje! kako poterpežljiv je z nami!
kako rad nam odpusti! kako željno nas
sprejme!

22. O moj Bog! pred Teboj po¬
nižno klečim. Spoznam v britkosti vse
pregreške svojiga življenja. Preljubi
zdravnik, oh! ozdravi vender mojo
bolno dušo; reci le eno besedo, in o-
zdravljena bo.

23. O Gospod! kaj je vender
človek, de se mu Ti razodevaš; de se
celo z njim milostno skleneš. V sve-
tiše svoje ga pelješ in tam ga preob-
liješ z nebeškimi razveseljevanji.

24. O duša moja! ko bi kdaj
zapustila Gospoda, svojiga Boga, kako
bi bila vender nehvaležna! kako pa

56

tudi nesrečna! Ali bi bil pač pekel
dosti hud za te?

25. Rekel sim, in pri tem osta¬
nem : Od zdaj za naprej se hočem

vsiga svojimu Bogu dati. Gospod! daj,
de bo ta moj sklep tako dolg, kakor
dolgo bo moje življenje!

26. Bodi mi pomočnik, bodi mi
varli v vsim boju, ki me še čaka! Oh
kaj premorem sam ? Žalostno me le
preveč tega uči lastna skušnja.

27.  Nebeški Zveličar! zveličaj
mojo dušo, za ktero si vso svojo Kri
prelil, in ktero si tolikrat s svojim pre¬
svetim Telesam nasitil.

28. O vsigamogočni Bog! z da¬
ritvijo Tvojiga Sina želim skleniti da¬
rovanje sarniga sebe: naj Ti bo zato
dopadljiv moj dar!

29. O blagor meni, o moj Bog!
de sim tu! Zakaj ne morem zmirej tu
biti ! zakaj ne morem tu umreti iz lju¬
bezni do Tebe?

30. O Jezus, usmili se me! —
O Jezus, sliši me! — o Jezus, u-
sliši me!

57

Preden se ločim, od Tebe, o moj
Bog! Te prosim, odpusti mi vse raz-
mišljenosti, vso mlačnost, in vse druge
pregreške, kterih sim se vdeležil to uro
pri Tebi. Grem sicer zdaj od tod; pa moje
serce naj tu ostane; napolni ga s svojo
gnado, s svojo ljubeznijo. Ne grem
pa pred od tod, de me še blagosloviš.
Prosim Te, blagoslovi me za zdaj, za
vselej, za celo moje življenje, de za-
naprej živim le za Te! Amen.

Moj Bog in moj Zveličar! ki si
ta nar svetejši Zakrament postavil, de
bi potolažil z našimi grehi svojiga raz-
žaljeniga Očeta; oh! molim Te v ti pre¬
sveti skrivnosti, ter Ti ponižno še en¬
krat darujem to uro, ki sim jo v Tvoje
počastenje odločil. Posveti jo, o Go¬
spod! in sprejmi jo zame in za vse,
za ktere sim Te prosil v tem srečnim
trenutku. Vnemi moje serce z ognjem
svoje ljubezni, de bo vedno v tem ognju
gorelo. Amen, o Gospod! Amen.

58

C®. ld!ili||©| k Materi ©o>tp.

Presveta in prečista Devica Ma¬
rija, preljubeznjiva moja Mati! jest med
vsimi grešniki nar revniši, dans k Tebi
pribežim; saj Ti si Mati mojiga Zve¬
ličarja, kralja nebes in zemlje, nar mo-
gočniši pomočnica za Bogam, upanje
in pribežališe vsih grešnikov! — Pred
Teboj, o visoka Kraljica! se priklonim
s ponižnim počešenjem, ter Te pri-
serčno zahvalim za tolikanj gnad in
dobrot, ki si mi jih že dozdaj sprosila
od Boga; posebno pa, ker si me toli—
krat s svojo mogočno prošnjo obvaro¬
vala peklenskiga ognja, kteriga sim s
svojimi velikimi grehi že tolikrat za¬
služil. —■ Ljubim Te, o preljubeznjiva
Mati in Gospa! in iz čiste ljubezni do
Tebe sklenem za terdno, Tebi zmirej
in vselej zvesto služiti, in kolikor bom
premogel, tudi druge napeljevati, de
Te ljubijo in Tebi služijo. Za Jezu-
sam, Tvojim ljubim Sinam, stavim vse
svoje upanje na Te, in s Tvojo po¬
močjo upam tudi zadobiti večno svoje
zveličanje. Vzemi me v število svo¬
jih služabnikov, o Mati milosti Božje!
in ohrani me vedno v svojim mogočnim

59

varstvu. Ker vem, de vse premoreš
pri Bogu, zato zdihujem in milo klicem
k Tebi: Reši me vsili skušnjav, ali

pa mi saj sprosi potrebno moč, de jih
premagovati zamorem do konca svojiga
življenja. Od Tebe pričakujem prave
ljubezni do Jezusa, upam pa tudi, de
bom s Tvojo pomočjo srečno sklenil
svoje življenje. O moja preljubeznjiva
Mati! pri Tvoji veliki ljubezni do Boga
Te prosim, stoj mi vedno na strani,
zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo
za moje večno zveličanje. Nikar me
ne zapusti, dokler me ne vidiš med
zvoljenimi tam v nebesih. Tam te bom
častil, tam bom Tvojimu usmiljenju
večno slavo prepeval. Tako upam,
tako naj tudi bo! Amen. (Sv. Ligvori.)

Spomni se, o premila Devica Ma¬
rija! de se še nikoli ni slišalo, de bi
bil kdo kdaj od Tebe zapušen, ki se
je k Tebi zatekal, se Tvoji prošnji
priporočal in Tebe pomoči prosil. S
tem zaupanjem napolnjen, pribežim k
Tebi, o Devic Devica in Mati Jezusa
Kristusa! K Tebi pridem, k Tebi hi¬
tim in kakor grešnik zdihovaje in tre¬
petaje pred Teboj stojim. O Ti Kra¬
ljica zemlje in Mati večne Besede! ne

60

zaverzi moje prošnje, temuč poslušaj
me dobrotljivo, in usliši me reveža, ki
iz te solzne doline pri Tebi pomoči
išem. Pomagaj mi v potrebah, zdaj in
vselej, posebno o smertni uri, o dobrot¬
ljiva, o milostljiva, o sladka Devica
Marija! Amen. (jŠv. Bernard.)

O Marija! Ti nas požegnaj s svo¬
jim preljubim Detetam Jezusam Kristu-
sam! pred vsim hudim nas obvaruj,
pred naglo in neprevideno smertjo, pred
smertnim greham! — Češeno bodi sveto
in sladko Ime: Jezus, Marija in sv.

Jožef! — Cešena bodi vsa nebeška
družba zdaj in vselej in na vse večne
čase! Amen.

Po svojim devištvu in čistim spo¬
četji, o Devica! očisti naše duše, naše
serca! Amen.