Gospodarske stvari. S kmetskega vrta. Še ni dolgo, da sem bral v nekem listu razpravo o sadjereji, v kateri se priporoča, naj se ne sadi preveliko vrst jabelk. Jaz sem pa po nekoliko nasprotnega mnenja, da se na.j precej vrst poskuša in katere kraju, zemlji in okusu najbolj ugajajo, te pa še naj človek kolikor mogoče pomnoži. Različnost vrst priporočam tudi zato, ker ni vsako leto ugodno vsem vrstam jabelk, eno leto jo bogato obrodila ta vrsta, drugo leto ta navadno počiva, pa obrodi druga in tako je skoraj vsako leto kaj prigrizniti. Tudi je treba jemati pri tem ozir na porabo sadja ali se iz njega napravlja mošt, ali je pa za prodajo, ali ga hočemo posušiti; največkrat pa je sveže shranimo in 5e je dobre vrste ter trpežno, prinese nam še na ta naein največji dobiček. Za mošt so najboljša trda, kisla jabelka, ker takšna dajo največ mošta, pa je tudi trpežnejši od onega iz sladkih jabelk. Enako se tudi za prodajo izbirajo navadno le kisla jabelka; samo da imajo kupci tudi radi krasno barvo, ker ta oči vabi in sadje zato lažje spečajo. Sladka jabelka, če tudi fine vrste, iinajo v kupčiji zmiraj nižjo ceno od kislih, uekaj tudi zato, ker ta imajo navadno nežnejšo kožo in se zato pri spravljanji rajše skvarijo. Pae pa so te boljša za sušenje, le škoda, da se je to že jako opustilo, nekaj, ker to zahteva precej dela in kurila, nekaj pa, ker dandanes družina in posli suho sadje za ,,malo južino" le malo obrajtajo. Ko bi se, postavim, oživila kupčija s suhim sadjem v tujino in bi imelo primerno ceno, kazalo bi vsaj premožnejšim kmetom napravili si sušilnice po novejšem načrtu, da se sadje, kolikor mogoče, lepo posuši, ker le takšno se lahko speča, Kakor pa se je dozdaj sušilo v peči, s takim bolje, da se ne pokažemo v svet, ne imelo bi prave cene. Najbolja je toraj ona vrsta, ki dolgo obstoji, pa je tudi trdna prej na drevesu proti mrazu in gnjilobi ter ob spravljanji proti udarcu. Kolikor je meni znano, je vsled teh laatnosti najboljši, posebno za hladne kraje zimski manšancelj, pri nas tako imenovan, morebiti je njegovo pravo ime drugačno, kar žal, da mi ni znano, tudi ne vem, koliko jeta vrsta pri nas razširjena. To vrsto priporoča vse; prvič trdnost in zgodnja rodovitnost drevesa. Izmed bolezni škoduje mu še največkrat rak, kateri si navadno svojo žrtvo, katere se loti, že zgodaj izbere in katerega drevesa se loti, navadno je po njem čez nekaj let. Rodi pa takšno bolno drevo do zadnjega. Pred par leti posušilo se mi je eno, ravno ko bi imelo zoriti. Vse polno lepih jabelk na drevesu. pa kar naglo je začelo ae listje mu sušiti in niso jabelka-veS zazorila. Podobno se mi je zdelo, kakor če naglo umrje mati, ki ima okoli sebe vae polno drobnib. otrok. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 28. decembra v Orešji pri Brežicah, v Stradenu in v Vitanji. Dne 31. decembra v Gradci in na Ptuji (za svinje). Dne 2. januvarija 1892 v Bučah in v St. Juriji na južni železnici.